VESTNIK
gmnmMmnnMmnm<num)tnmtnmtnnnnmt)mm<)
Poštni urad 9020 Cetovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge š mesečna naročnina 12 šiiingov E ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
3ntm)nmmtttm)mmm)Htm)m)ntnmmmmnmnutmMmtF
*-ETNiK XXXV
CELOVEC, PETEK, 21. MAREC 1980
ŠTEV. 12 (1960)
Ob smrti tovariša Karta Prušnika-Gašperja:
Seme, ki ga je bogato seja), bo vzkaiiio in obrodiio nove sadove
Komaj dober mesec je tega, ko je bi) Kare) Prušnik-Gašper v središču kot jubiiant in smo mu s čestitkami za sedemdesetietnico izrekati tudi prisrčne žeije, da bi zdrav in čii še naprej s svojimi bogatimi izkušnjami opiaja) naša skupna prizadevanja na vseh področjih deia in boja za enakopravno uveijavijanje siovenske narodne skupnosti na Koroškem in za mirno sožitje obeh narodov v dežeii.
Zato nas je toiiko boij pretresia vest, ki se je v nedeijo začeta širiti med našim ijudstvom: tovariš Gašper je umri. Nismo mogii verjeti, da ga ne bo več, da se nikdar več ne bo povrnii med nas, da smo zgubiti tovariša in prijateija, soborca in sodeiavca, predvsem pa izkušenega svetovaica, ki je vedno naše) pravo besedo, koristen nasvet in piodno pobudo.
Vendar naj je biia vest o nenadni smrti tovariša Gašperja še tako neverjetna — sprijazniti se moramo z nespremenijivim dejstvom in skušati s skupnim deiom, ki ga hočemo s podvojenim zanosom nadaijevati v smisiu njegovih ideaiov, vsaj za siio zapoiniti vrzei, ki jo je zapustiio njegovo siovo.
Vemo, da to ne bo iahko. Kajti tovariš Gašper je zaorai gioboke brazde v njivo deia na vseh področjih.
Bii je že od miadih dni predan misii napredka. Že v tridesetih ietih, ko je šia Avstrija skozi trdo preizkušnjo državijanske vojne, je stai tovariš Gašper v vrstah komunistov — avantgarde deiavskega razreda. Občuti) je na iastni koži nasiije kierofašizma in kazniinica Kariau je postaia ena izmed „univerz", v katerih si je nabirat znanje o krivicah protiijud-skih izkoriščevaiskih in zatiraiskih režimov ter spoznava) potrebo upora in boja za pravico, za demokracijo, za svet, v katerem ne bi več biio izkoriščanja čioveka po čioveku, zatiranja naroda po narodu.	'
Tem ideaiom je kot predan revoiucionar posveti) svoje živijenje, svoje deto. Zvestoba tem ideaiom ga je kot enega izmed prvih na naši domači zemiji privedia v vrste protifašističnega boja in narodnoosvobodiinega gibanja; ponese) je bakio tega gibanja med naše ijudstvo in širi) iskro upora zoper nacifašistično nasiije tudi med nemškogovorečimi sodežeiani. Postat je sekretar Pokrajinskega odbora Osvobodiine fronte za Koroško, ob koncu vojne je bii izvo-ijen za podpredsednika Narodnoosvobodiine-ga odbora in vse od njene ustanovitve daije je bii predsednik Zveze koroških partizanov.
Pot organizatorja protifašističnega narodno-osvobodiinega gibanja ga je po vojni vodiia od Osvobodiine fronte preko Demokratične fronte deiovnega ijudstva do Zveze siovenskih

}
M<:<



V	nedeljo 16. marca 1980 je v ljubljanski bolnišnici v 71. letu starosti nenadoma umrl tovariš Karel Prušnik-Gašper, predsednik Nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, predsednik Zveze koroških partizanov, častni član Zveze slovenskih izseljencev in član vodstev številnih drugih narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacij ter ustanov.
Ob smrti revolucionarja, prvoborca in političnega delavca Karla Prušnika-Gašperja je bil osnovan odbor za poslovitvene svečanosti, v katerem so: Lojze Briški, Boris Čižmek-Bor, Teodor Domej, Franci Einspieler, Bogo Gorjan, Matevž Grilc, Milena Groblacher, Rado Janežič, Marjetka Kastelic, Lipej Kolenik, Tomaž Koban, Peter Kuhar, Janko Kuster, Marjan Lencrčič, Bojan Lubej, Avguštin Malle, Josef Nischelwitzer, Hanzi Ogris, Jože Partl, Tone Pavček, Milan Piskernik, Franc Poglajen, Valentin Polanšek, Boro Pockov, Boris Race, Mitja Ribičič, Janko Rudolf, Dušan Švara, Peter Tatschl, Tone Turnher, Danilo Turk, Lubo Urbajs, Ivan Uranič, Frederico Vincenti, Janez Vipotnik, Janez Weiss Janko Wiege!e, Feliks Wieser, Janez Wutte-Luc, Fran Zvvitter, Franci Zwitter in Pavle Zaucer.
Slovenija se je poslovila od tovariša Gašperja v torek najprej na žalni seji, ki je bila na sedežu CK ZKS v Ljubljani in potem s poslovilno svečanostjo na ljubljanskih Zalah, ki so se je poleg pokojnikovih svojcev udeležili tudi vodilni predstavniki družbeno-političnega življenja Slovenije, zastopniki ZSO in ZKP ter številni bivši borci in prijatelji Karla Prušnika-Gašperja.
V	domači Železni Kapli so se domačini poslovili od svojega rojaka na svečanosti, ki je bila v sredo popoldne. Danes ob 13. uri bo v Auli slovenici v Celovcu žalna seja Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Zveze koroških partizanov, popoldne ob 15. uri pa bo poslovilna svečanost pri mrtvašnici v Kotmari vasi.
Pokojnikovi družini, pa tudi Zvezi slovenskih organizacij in Zvezi koroških partizanov, so ob smrti tovariša Gcšperja poslali sožalne brzojavke najvišji predstavniki Jugoslavije in posameznih republik in zlasti borčevskih organizacij, kjer so poudarili neminljive zasluge tovariša Gašperja kot prvoborca in organizatorja protifašističnega narodnoosvobodilnega boja. na Koroškem ter kot revolucionarja in narodnopolitičnega delavca.
Žalujočim svojcem tudi tem potom izrekamo globoko občuteno sožalje, tovariša Gašperja pa bomo ohranili v trajnem, častnem in hvaležnem spominu!
organizacij na Koroškem, v kateri je bit do smrti predsednik Nadzornega odbora. S predanostjo in požrtvovainostjo, ki jo je izkazovat skozi vsa desetietja v naši osrednji organizaciji, se je aktivno vkijučevai v dejavnost na najraziičnejših področjih: vedno in povsod je bii prisoten v narodnostnem živijenju in družbenem dogajanju; njegova posebna skrb je ve-ijaia ohranitvi in širjenju tradicij protifašističnega narodnoosvobodiinega boja in neprecen-ijiv je njegov prispevek pri zbiranju ter zapisovanju pričevanj o tem najhujšem in hkrati najsiavnejšem obdobju v zgodovini našega naroda; mnogostranski je bii njegov doprinos k uveijavijanju koroških Siovencev na gospodarskem in kuiturno-prosvetnem področju, še zia-sti tudi na poiju pisane in tiskane besede, kjer se je predvsem s svojo knjigo „Gamsi na pia-zu" neizbrisno vpisa) v zgodovino našega ijudstva in njegove borbe za dosego enakopravnosti na podedovani zemiji; tej zemiji je veijaia njegova zvestoba in svojo ijubezen do narave je izpričevat kot iovec in kot čebeiar.
V posebni meri pa je njegova zvestoba in njegova ijubezen veijaia čioveku. Vanj je verovat, vanj je zaupai in se zato vse živijenje borii za to, da bi čiovek posta) čioveku sosed in brat. Neomajen je bii v svoji napredni usmeritvi, vendar kijub temu strpen do sočioveka, ki je bii drugega prepričanja. Dosieden je bii v obsojanju nacizma in nacionaiizma, pa se je vendar odiočno zavzema) za odstranjevanje predsodkov in za graditev razumevanja na Koroškem preko ideoioških in narodnostnih pregrad. Toda vedno in povsod brezkompromisen v obsojanju vsega, kar je oviraio razvoj čioveka in sveta v boijši in iepši, pravičnejši in humanejši jutrišnji dan. Kajti njegovo živijenjsko deio, ki je biio gioboko zakoreninjeno v izročiiih pretekiosti, je veijaio bodočnosti — zato je bii veiik prijateij miadine, ki ji je dajai nasvete iz svojih bogatih izkušenj.
Za vse to tovarišu Gašperju doigujemo gioboko hvaiežnost, ki mu jo bomo izkazati naj-boije s tem, da bomo v njegovem smisiu na-daijevaii deio. Ustvarit je za svoje ijudstvo trajne vrednote in zato ga bo to ijudstvo tudi ohraniio v trajnem spominu.
Ob nedavni sedemdesetietnici mu je uredništvo našega iista kot najstarejšemu in zvestemu sodeiavcu pokioniio simboiično dariio — pisaino garnituro in čestitke povezaio s prošnjo, da bi še naprej bogatii posianstvo pisane in tiskane besede. Sedaj je njegovo pero usahniio, toda seme, ki ga je bogato sejat s svojimi prispevki v števiinih knjigah, časopisih, revijah in drugih pubiikacijah, bo vzkaiiio in obrodiio nove sadove.
Stava tovarišu Gašperju!
?'r*
Kakšni ustavi služi ustavna služba?
„Čuden narodič" — „se)tsames Volkchen" je neki koroški novinar imenovat samega sebe in sebi podobne. Pač, čuden narodič, na-rodič predstavnikov treh koroških strank in njihovih propagatorjev v redakcijah časnikov. Kot v en g!as so zavpiti, ko se je zvedelo, da je zvezni predsednik na prediog ministra za pravosodje ukinii pet sodnih postopkov proti koroškim Siovencem. Tako zeio so zavpiti tudi koroški sociaiisti, da je ceio njihovemu osrednjemu giasitu „Arbeiterzeitung" biio preveč — in „čudni narodič" na Koroškem je bii spet enkrat troedino družen proti dunajskim veijakom. „Predrznega" zveznega predsednika so hoteii vpeti v primož in ga ma!o opititi. Eni so groziti ceio s tem, da bojo pri predsedniških voiitvah oddaii beto giasovnico. Vsi so si biii edini, nekdo v KieineZeitungpajetokotprvinajboijjasno formuiirai: predsednik naj sicer že ima pravico do pomiiostitve, toda najprej je storiice treba obsoditi. Šeie obsojeni Siovenci so vredni miiosti. Kajti pravica mora ostati pravica, ki pa je na Koroškem seveda samo ena: nemškonacionaiističnim podiraicem tabe! nič kazenskega zasiedovanja, siovenskim ..upornikom" pa poštene kazni.___
Najbolj gladko je to edinstveno pravico v besede zložila koroška ustavna služba. 2e pred časom je pod štev. Verf-21/7/1980 ugotovila: „Die problematischste Form dieses Gnadenrechtes ist zweifetlos die von den S!owenenvertretern gefor-derte Abolition (Recht der Nieder-schlagung eines Strafverfahrens durch den Bundesprasidenten). Die Strafrechtspflege hat jeden-falls auch den Sinn, daB in einem offentlichen Verfahren Verfehlun-gen gegenuber dem Strafgesetz geklart und deren Hintergrunde aufgedeckt werden. Eine der fun-damentalsten Grundsatze unserer Rechtsordnung ist es, daB vor dem Gesetz alle Burger gleich zu sein haben. Angehorigen einer Gruppe, hier der stowenischen Votksarup-pe in Karnten, eine Sonderstellung einzuraumen, ihnen damit unsinni-ge Straftaten zu erlauben, kann keinesweqs einen Beitragzu einem problemlosen Verhaltnis zvvischen Mehrheit und Minderheit darstel-!en." To araumentaciio so nato prevzeli nri Kleine Zeitung, citiral jo je komite za Gredterja in povzeta jo je KTZ. Vsekakor jasne besede.
Ne da bi hoteli eno z drugim primerjati, kajti podiranje tabel leta 1972 je brez dvoma precej drugačne teže kot dopolnjevanje krajev-
nih napisov in protest proti ugotavljanju manjšine, pa je le treba vprašati: Ali je na Koroškem normalno, da ustavijo postopke proti 300 podiraicem tabel, hkrati pa ..sonderstellung" in dvojna pravica, če v formalno morda podobnem položaju isto naredijo pri Slovencih? Ali je to enaka pravica za vse? Če je tako, pa se vsiljuje še eno vprašanje: Kakšni ustavi pravzaprav služi koroška ustavna služba? Kakšno ustavo interpretira in ščiti njen vodja Unkart?
Človek se nekako ne moreš ubraniti vtisa, da ta gospod dvorni svetnik v koroški manjšinski politiki igra neko ključno vlogo. Ob vsaki priložnosti, ko je treba povedati „jasno" besedo o manjšinski politiki, deželni glavar pokliče svojega ustavnega slugo. In ta pove jasno besedo: če gre za operacijski koledar, da njegove zahteve niso v skladu z ustavo; če gre za politične procese, da naj velja „enaka" pravica (za enega očitno bolj kot za drugega), da ne bi komu bila dovoljena ..nesmiselna kazniva dejanja" (v nasprotju s smiselnimi?); in če gre za člen 7, pa namesto jasnih ustavnih določil spočne kar cel nov zakon.
To je dejanski obraz našega dvornega svetnika. Ima pa še drugega. Tega je pokazal pretekli te-
den v Kotmari vasi, ko je bil povabljen na razpravo o državni pogodbi in zakonu o narodnih skupinah, katerega (nezakonski) oče naj bi bil. Za to priložnost si je nadel prijazno fasado, sicer stvarno trdo, ampak konstruktivno — tako je kazalo. Toda bolj se je bližala diskusija koncu, bolj je slišal konkretne očitke domačinov, manj je bilo te prijaznosti.
Na začetku je sedanjo manjšinsko zakonodaj risal še v najlepših barvah, priznaval celo, da je v Kotmari vasi precej več Slovencev, kot jih izkazuje zadnje ljudsko štetje. Bolj pa je bil soočen s konkretnimi težavami, ki jih povzročajo določbe zakonodaje, ki Slovencem v domači občini ne daje nikakršnega uradnega priznanja, bolj je prihajal na dan z argumenti, ki ne razkrinkavajo le njega, temveč tudi zakonodajo. Da vendar ni nobene objektivne potrebe po slovenskem uradnem jeziku, je dejal. Da je sedanja šolska ureditev naravnost enkratna, je rekel. Da naj se koroški Slovenci vendar končno pritožijo pri ustavnem sodišču, če jim sedanja zakonodaja ni všeč, je svetoval. Ni pa hotel razložiti, zakaj število Slovencev stalno nazaduje. To je kriva neka imaginarna koroška klima. Neki diskutant mu je moral povedati, da je za to klimo v naivečji meri odgovorna deželna vlada in z njo stranke, ki so imele najmanj 35 let časa, da jo spremenijo. Še posebej pa se je razkrinkal, ko je proti koncu izgubil oblast nad seboj in za slabo klimo na Koroškem dolžil „komu-nistično diktaturo" v Jugoslaviji, ki da je že dvakrat vdrla v našo domovino, in tesne kontakte koroških Slovencev s svojim matičnim narodom. Pa še več je bilo podobnih cvetk. Naj še eno omenimo: sosvete. Če bi Slovenci bili v sosvetih, bi vprašanje bojda že dolgo bito rešeno, in če bi jih imeli že pred zakonom o narodnih skupinah, najbrž sploh ne bi nastali.
Pridi no v sosvet, kliče volk ovci, pa se bova pomenila. Toda čemu naj bi šla „ovca" na te limanice, ko pa „volk" ne deli darila, temveč ima izpolniti svoje obveznosti?!
Sindikati in njihove naloge
Medtem ko so se gospodarstveniki iz vsega sveta zbrati na mednarodnem dunajskem vetesejmu, kjer so skiepati kupčije in navezovati stike, da bi čim donosneje investirati svoje mitijarde; medtem ko se je avstrijski finančni minister Androsch mudit na Biižnjem vzhodu, kjer je izpostovat še večje dobave nafte; in medtem ko se je zvezni kancter Kreisky znova izkazat kot neverjetno spreten strateg zunanje potitike s tem, da je kot prvi zahodni državnik priznat patestinsko osvobo-ditno gibanje PLO (notranja politika. ga očitno ne zanima več totiko, odkar je doživet potom z manjšinskim vprašanjem ati s probtematiko jedrske energije) — se je na Dunaju sestato predsedstvo Avstrijske sindikatne zveze (UGB) in pod vodstvom predsednika Benye zavzeto statišče k raznim sociatnim in gospodarskim vprašanjem. To pa je za večino avstrijskega prebivatstva gotovo večjega pomena, kot na primer cetotni dunajski sejem, čeprav je o njem dosti več stišati.
Neposredna in razvesetjiva postedica sktepov, do katerih je prišto na seji predsedstva UGB, bo verjetno povišanje obrestne mere za tako imenovane „mate varče-vatce", se pravi za tiste hranilne vtoge, ki so na bankah natožene z navadnimi hranitnimi knjižicami in torej vsak čas na razpotago; obresti za te vtoge naj bi se povišate od sedanjih 4 "/e na najmanj 4^4 "/e, po žetjah sindikatne zveze pa četo na 5 "/e. Vzporedno s tem bi se seveda zvišato obrestovanje tudi drugih oblik varčevanja. Svoj tozadevni sktep je sindikalna zveza ute-metjevata z že veljavno visoko obrestno mero pri kreditih in se zavzeta za pravičnejšo razdetitev bančnih dobičkov. S tem predlogom, sindikalna zveza ni nate-teta na vidnejši odpor — ne pri bančnih ustanovah in tudi ne pri finančnem ministrstvu, tako da izgteda, da je bito vse že vnaprej dogovorjeno v raznih paritetnih komisijah.
Predsedstvo UGB je zavzeto statišče tudi k vprašanjem davčne reforme in boja proti inftaciji. Najvišji
citj sindikatne zveze ostane štej ko prej potna zapo-stitev, vse ostato je temu podrejeno, kakor je dejat Benya. V tej tuči je treba videti tudi vprašanje davčne reforme, ki je po njegovih izvajanjih možna šete v dveh tetih, če nočemo ogrožati potne zaposlitve. Leta 1982 pa bo — če bo to dopuščat takratni gospodarski razvoj — treba izvesti davčno reformo na temetju so-ciatne pravičnosti in hkrati doseči tudi botjšo pregled-nost davčnega prava. Končno se bo sindikatna zveza z vsemi sitami borita tudi proti inftacijskemu pritisku in se zavzemata za to, da bo višina podražitev ostala „gtoboko pod mednarodno ravnijo", ki dosega 10 "/o.
Razen komunistov so vse frakcije podprte statišča sindikatne zveze k sociatnim in gospodarskim vprašanjem.
Uhranitev potne zapostitve je brez dvoma važnega pomena. Spričo dejstva, da se sindikatna zveza s tem gestom že teta izogiba vsaki borbi za izbotjšanje materialnega položaja detavstva odnosno motči k postab-šanju te-tega, bodisi s strani podjetnikov bodisi s strani države potom davčnega pritiska, itd., pa to tahko postane tudi nevarno. Kajti že se kažejo znaki nove, še hujše gospodarske krize, kot je bita pravkar premagana — v takih primerih pa so vedno nastradati delavci, če niso biti pripravljeni oz. če so biti razoroženi, apatični in depotitizirani, ker sindikati niso biti dovotj odtočni.
Tudi svojo potitično težo bi Avstrijska sindikatna zveza tahko v večji imeri in učinkoviteje izkoriščata. Tako števitni čtani sindikatov in drugi demokrati pogrešajo jasno izpoved sindikalne organizacije na primer proti vsem številnim pojavom desničarskega ekstremizma, neonacizma in antisemitizma, kar vse se v Avstriji že kar nevarno množi. Tako včasih nastaja vtis, da imajo prav tisti, ki trdijo, da sindikatna zveza ob podpori, ki jo nuidi sedanji vtadi, vse preveč pozabtja na svojo prvenstveno natogo: zastopati interese detovnega tjud-stva.
MOJE MNENJE
žrebet izAd/^etži
Tod istim tMsiovom se je ttdv^rj^i pisec v eni izmed z%dnjid štr-viid teg% /istg s tetmttido dvojezične šoje na Korošcem. NadazM je zgoij organizatoričen prispevek d izdoijš^ttjtt ne satno dvojezičnega, marveč tadi samo nemšdega poada. Aiaspiošno se spremeni dvaiiteta poa&a z znižanjem števiia ačencev v razreda. Taddo rečemo, da na večini šoj še vedno pada števiio ačencev zaradi močnejšega padanja števiia rojstev. Ministrstvo za poad je ddo torej prisiijeno znižati števiio ačencev v razreda, vendar ne samo zaradi omenjenega dejstva, temveč čarati z namenom, da di nastavijo tadi čim več drez-poseimd ačiteijev.
To je torej samo organizatoričen prispevek d izdoijšanja poada in je vsedador važen. Gotovo do znižanje števiia ačencev v razreda pozitivno vpiivaio tadi na dvojezično šojo. Vendar sedanja organizacija dvojezičnega šoistva, zadonsde osnove dot prijavijanje, odročne are itd., potisdajo siovenščino v nepomednost ter demotivirajo ačence in tadi ačiteije. Večina ačiteijev resignira in se sprijazni s sitaacijo, dadršna je. y4ii ne di svoje nezadovoijstvo odpraviii tado, da di se doij načrtno in temeijito advarjaii s prodiemi dvojezičnosti?
Nado di torej zdoijšaii ačindovitost in dvaiiteto siovensdega poada? Naštejemo iaddo več fadtorjev, di pogojajejo dvaiiteto poa-da. Deiiti jid moremo spet v zananje, indiredtne in notranje, di-redtne.
Giavni indiredtni vpiiv di diio poiitično ozračje, v daterem se dvojezična šoia agodno aii neagodno iaddo razvija. Da se na No-rošdem razvija za 5iovence ie neagodno, nam priča zgodovina dvojezične šoie, najdoij očitno pa adinitev odvezne dvojezične šoje. Znano je, da je za nedatere prijava d siovensdema poada veiida psi-dična odremenitev v zvezi z deiovnim mestom aii odoiico, v dateri posameznid živi, in se zato marsiddo ne apa prijaviti svojega otroda.
Naj so torej vzpodade za dvojezični, siovensdi poad? V prvi vrsti drez dvoma to, dje iaddo aporadim siovenščino.* na deiovnem mesta, v aradid, v vsaddanjem pogovora., aii mi zadostaje ie za domačo rado — aii pa mi je morda spiod v oviro. Gotovo mnogi tado razmišijajo in ne pridejo do pozitivnega zadijačda, svojega otroda torej ne prijavijo.
Giavni zananji jadtor za izdoijšanje dvojezičnega poada di diio doij pozitivno, neodremenjeno poiitično vzdašje, enadovredniost siovenščine na vsed področjid.
Umenjeni zananji dejavnidi pa seveda neposredno vpiivajo na notranje. Zii ie siovensdi poad z ozirom na ačdenide, ostaie pripo-močde, dvaii/idacijo ačiteijev enadovreden nemšdema? Dvojezični ačiteiji dodo moraii izodiidovati in izraziti svoje nezadovoijstvo, nadazati pomanjdijaje, predvsem pa nadazati možnosti in potrede po zdoijŠanja.
V tej zvezi je treda omeniti sdapino ačiteijev, di že pripravija nede ačne pripomočde. Treda pa di diio navezati stide tadi z dvojezičnimi šoiami v sosednjid državad in poisdafi za naše razmere najdoijše možnosti za izdoijšanje dvojezične šoie.
M. P.
Mednarodni teden
ALPE-ADRiA
19. mednarodni sejem Čiovek in prosti čas
#	turistična ponudba ^ kulinarika
^ domača in umetna obrt
#	kristal, keramika ^ ohridski biseri ^ usnjeni mozaiki
#	tobačni in alkoholni proizvodi ^ Dixi souvenirji
Kolektivne razstave
Avstrije, San Marina in Benečije-Jutijske krajine
v torek 25. 3. Dan Avstrije v četrtek 27. 3. Dan San Marina
24.-30. marec 1980
Gospodarsko Razstavišče Ljubijana
Novejša avstrijska književnost
bo predstavijena v Ljubtjani
_ Kot prispevek k zbiiževanju med sosednjima državama in narodoma bodo prihodnji mesec — od 16. do 18 apriia — prirejeni v Ljub-!jani „Dnevi novejše avstrijske književnostiNa reprezentativen način bodo predstaviti izbor znanih avstrijskih književnikov, kot so H. C. ^rtmann, Barbara Frischmuth, Gert Hofmann, Aifred Koiieritsch, Frie-^arike Mayrocker, Peter Rosei, Gerd Jonke, Peter Handke in drugi, otvoritveno predavanje pa bo pripravita prof. Hiide Spiei. Pozneje pa sodobna siovenska književnost predstavijena na Dunaju.________________
Pokroviteljstvo nad to medsebojno predstavitvijo sodobne slovenje in avstrijske književnosti sta Prevzeli Ljubljanska banka — zdru-^sna banka v Ljubljani ter Zen-tralsparkasse und Kommerzbank
teden na tiskovni konferenci na Dunaju in ta teden na tiskovni konferenci v Ljubljani, kjer so bili novinarji seznanjeni s podrobnostmi in predvsem idejno vsebino oziroma z namenom prireditve. V pr-
Dunaju, ki s tem hočeta pou- vi vrsti naj bi — kakor že poveda-
Pariti svoje dolgoletno piodno in jfsestransko poslovno sodelovanje.
1 organizaciji in izvedbi ljubljanske prireditve pa bo sodelovalo 3di Društvo slovenskih pisateljev. Okvirni spored ljubljanskih „Dne-novejše avstrijske književno-j" predvideva naslednje prire-Pitve: v sredo 16. aprila bo najprej jrejem pri Društvu slovenskih pisateljev in nato sprejem pri predsedniku poslovodnega odbora r^bljanske banke - združene ban-s Janku Smoletu; v četrtek 17. sprila bo dopoldne branje del av-stljskih književnikov ter srečanje S študenti in profesorji filozofske skultete, popoldne bo udeležence sprejel avstrijski generalni konzul S Ljubljani, zvečer pa bo v dvorani Narodne galerije večer sodobne j^strijske književnosti, ki se bo za-i^čil g prijateljskim srečanjem v slovenskem Pen klubu; v petek 18. Obrila bo udeležence sprejel še ?^Psednik skupščine mesta Ljubiš, p^d zaključkom srečanja P^bo ge pogovor z novinarji.
ta okvirni program kaže, da pripisujejo srečanju velik pomen, je bilo poudarjeno tudi prejšnji
no — srečanje prispevalo k medsebojnemu spoznavanju in k zbliževanju dveh sosednjih narodov na kulturnem področju. Hkrati pa si obetajo tudi poglobitev poslovne-
ga sodelovanja, kar velja zlasti za salzburško založbo Residenzver-lag, ki zastopa sodelujoče avstrijske književnike in namerava ob predstavitvi v Ljubljani napraviti korak na novo tržišče.
Kakor je vsaka pobuda, ki pomaga utrjevati sodelovanje in dobre odnose med sosednjimi narodi, brez dvoma razveseljiva, pa je le treba tudi ugotoviti, da so v konkretnem primeru šla prizadevanja spet enkrat povsem mimo tistih, ki bi naravni most med sosedama brez dvoma lahko prispevati k razvoju teh stikov. Mislimo slovensko manjšino na Koroškem, ki bi ne samo kot posredovalec, ampak tudi s svojimi lastnimi literarnimi stvaritvami mogla obogatiti sodelovanje med predstavniki avstrijske in slovenske književnosti in kulture.
Ben ešM <S7o ven ci
so doJbiii novo ustanovo za izobraževanje v materinščini
dejavnosti, vendar je na začetku njegov glavni citj ta, da doseže priznanje s strani javnih ustanov, ker bi naj bi služil potrebam po sloven- bilo s tem njegovo delovanje bistveno
V Čedadu, glavnem mestu Benečije, so pred nedavnim ustanovili inštitut za slovensko izobraževanje,
25 LET
ZVEZA SLOVENSKIH ORGAN!ZAC!J NA KOROŠKEM
ki je nasiednica Osvobodilne fronte in poznejše Demokratične fronte deiovnega ijudstva
obhaja ietos, v ietu 35-ietnice zmage nad fašizmom, 25-ietnico obstoja.
Ob tej priložnosti vabi na
siavnostno prireditev
ki bo v soboto 29. marca ob 19. uri v Domu giasbe (Konzerthaus) v Ceiovcu
Spored:
siavnostni govor
združeni moški zbori iz Podjune
miajši miadinski zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni recitatorska skupina SPZ
tamburaški orkester SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie tamburaški orkester SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč
Prisrčno vabljeni!
skem izobraževanju v Benečiji. Inštitut, katerega ustanovitev je sklenila čedadska komisija za šolstvo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, bo v glavnem opravljal naslednje naloge: skrbel bo za dijake iz Benečije, ki študirajo v Trstu in Gorici; prirejal bo tečaje slovenskega jezika in pedagoške vzgoje ter tečaje za tolmače in prevajalce; skrbel bo za šolsko in univerzitetno usmerjanje in delovno usmerjanje za študente, ki so končali višjo srednjo šolo ali univerzo; prireja) bo akcije za šolske in predšolske otroke, kot so taborjenja, poletna in zimska letovanja in podobno.
Že doslej je inštitut razvil nekaj
olajšano, predvsem pa bi potem imel tudi pravico do javne podpore, kot jo uživajo sorodne ustanove večinskega naroda. Med prvimi dejavnostmi novega inštituta pa lahko omenimo pomoč, ki jo je nudil Slovenskemu deželnemu zavodu za strokovno usposabljanje, ki ga financira dežela, pri organizaciji tečaja za tolmače in prevajalec.
Skupina kakih dvajset mladih uradnikov, zaposlenih v čedadskih uradih in političnih podjetjih, namreč
Halštatska kultura
zgodnja, oblika evropske enotnosti
Svarilni glasovi
proti južnotirolskemu apartheidu
Tod zgornjim naslovom ko v gra- ve(o po vsem sveta in ki je da(o vsej da Eamkcrg pri 5teyra na Zgornjem epoki ime ..kaištatska doka". Avstrijskem v časa od 2J. apriia do Za mednarodno razstavo v grada 26. oktokra prirejena razstava, ki jo Eamkcrg, ki ko zavzemaia 7300 m* avrscajo med najpomemknejse ietos- razstavne površine, kodo mazeji iz nje razstave v Evropi. Z eksponati iz omenjenik držav prispevaii najdra-keitske doke kodo sodeiovaii mazeji gocenejše eksponate. Razstava ko
.. ,______________ ladi iz Zvezne repakiike Nemčije, razdeijena na štiri deie.' v prvem ko-
obiskuje trenutno tečaj za prevajalce Češkoslovaške, Francije, /agosiavije, ponazorjene poglavitne postaje in in tolmače. Tečaj ni zasebnega zna- Madžarske, Sovjetske zveze in Švice, smeri keltskega širjenja,- v dragem " '	v v	.	-	- tako da ko enkratna mednarodna ko poadarek na samem Nai/statta in
prireditev omogoča/a pregled prvega njegovik najdkak; v tretjem kodo tisočietja pred našim štetjem v ev- prikazali okiačiia, okorožitev, tek-ropskem prostora.	niko, naseikine in mriiške okrede,'
Rakor znano, je kaištatsko okdok- četrti dei pa ko pokazai kaitarne in je (ime tega okdokja je izpeijanka po gospodarske odnose med vzkodnim veiikem grokišča v avstrijskem Saiz- in zakodnim kaištatskim krogom, pa kammergataj trajalo od d. do 3. sto- fndi z Grki in /(tri.
konec minulega tedna je bilo Boznu na Južnem Tirolskem štu-*'isko posvetovanje o ljudskem tetju 1981, ki ga je organiziral hiciativni komite proti opciji 1981. komite si s svojim deiom prizade-da ljudsko štetje prihodnje leto ^ bi postalo spet podobna opcija leta 1939, ko je vsak moral ^tirati ali za nacistično Nemčijo za fašistično Italijo. Vsakdo je ^°ral izbirati, ali bo „pro-nemški" s tem ..protiitalijanski") ali pa "Pro-italijanski" (in s tem proti-
lernški").
sedanjih zakonih, predvsem statutu o avtonomiji Južnega 'r°!a, se morajo vsi ljudje priznati 11' za Nemca, Italijana ali Ladinca. ° he bi bilo tako hudo, sploh gle-^ na to, da na Južnem Tirolskem P' lako zastrupljene atmosfere kot 3 Koroškem. Vendar pa je od te-^3 Priznanja za deset let odvisnih Zaradi natančnega proporca, ki 3da na Južnem Tirolskem — vr-3^3 pravic. Iz priznanja namreč sle-L ali bo nekdo dobil „nemško" Pcialno stanovanje ali ..italijan-
delovno mesto, ali bo smel 3sedati določen uradni položaj v ^eli ali ne, ati bo dobil določene Podpore, ali bo lahko član raznih Ohiisij in upravnih organov in ali o njegov otrok hodil v italijanski nemški vrtec in šolo. Predvsem j*3 Ladince prinaša to dodatne prodale, ker se morajo, če hočejo ocinno postati upravni sodniki ali Psesorji deželne vlade, priznati ali 3 Nemca ali za Italijana, ker po Proporcu za Ladince tako mesto ' Predvideno.
Proti temu se bori Iniciativni ko-'Pile proti opciji 1981, in v ta na-*Psn je organiziral tudi študijsko
posvetovanje preteklo soboto in nedeljo, kjer so bili prisotni tudi zastopniki drugih manjšin, Valdo-stanci, Furlani, Slovenci iz Trsta in Koroške in drugi. S to iniciativo hočejo preprečiti, da bi celotno družbeno življenje prekril etnični konflikt in da bi pod geslom „čim bolje ločujemo, tem bolje se razumemo" zavladal nekakšen južnoti-rolski apartheid.
MED NOVIMI KNJIGAMI
čaja, temveč uživa uradno priznanje, kajti do organizacije tečaja je prišlo s posredovanjem deželnega odbor-ništva za strokovno usposabljanje. Kljub najrazličnejšim oviram in težavam je bilo zanimanje za ta tečaj tako veliko, da so morali prireditelji odkloniti nadaljnja vpisovanja, ker bi večje število udeležencev preveč obremenilo učinkovito delovanje in tako ogrožalo zastavljene cilje.
Vsi tečajniki sio diplomirali na višji srednji šoli in poleg obvladanja slovenskega narečja poznajo tudi osnove slovenske fonetike in pravo-pisja. S tem tečajem je dežela — kakor je zapisal Primorski dnevnik — dokazala, da noče diskriminirati Slovencev v videmski pokrajini ter Se je v okviru svojih pristojnosti ravnala na podlagi naše italijanske ustave.
(etja pred našim štetjem. Njegova kaitara je ki(a razširjena na okek sfrane/j A(p, od današnje vzFodne Francije do zakodne Madžarske in od jažne Nemčije ter Češkoslovaške do /agosiavije in zgornje Nalije. Prve najdke iz tiste doke so odkrili ieta 7734 v TVaiistatta, kjer so sto (et pozneje na/eteii spiok na največja najdišča z	grokovi in skoraj
20.000 predmeti, ki so znanstvenikom omogočili, da so polagoma spoznali pravo vrednost ..mrtvega mesta" v Naiistatta, ki je potem zasio-
Poieg velike mednarodne razstave v grada Pamkerg pa ko nekako vzpo-
PAVLA ROVAN: Kje so tiste stezice
Pisateljico Pavlo Rovan, s partizanskim imenom Jana, smo doslej poznali po njenih črticah in novelah, v katerih opisuje obdobje NOB. Na Koroškem pa smo jo bliže spoznali po njenih literarnih prispevkih, objavljenih v zadnjih letnikih Koroškega koledarja, v katerem piše o naši narodni skupnosti.
Pod naslovom „Kje so tiste stezice" je avtorica zbrala štiri novele in jih pred kratkim izdala pri založbi Obzorja v Mariboru. Že iz naslova je razvidno, da v knjigi gre za koroško tematiko. In res, pisateljica v tej knjigi doživeto opisuje utrinke preteklosti in sedanjosti slovenske manjšine na Koroškem. Lok njene pripovedi sega od časa nacizma, ko je slovenski človek doživlja) najtežja ponižanja, vse do današnjih idni, ko se naš človek še vedno bori za svoje najosnovnejše narodnostne pravice.
Pavla Rovan je ta dogajanja opisala z velikim umetniškim zanosom in bralca v hipu osvoji, da vztraja, dokler knjige ni prebral. Pisateljica v svoji knjigi opisuje dogodke ob prihodu nacizma v okolici Železne Kaple, kjer je fašistični škorenj zapustil neizbrisne sledove. Omejuje se na opis ene družine, ki je bila žrtev tistega časa, riše pa tudi njeno usodo v povojnih letih.
V njeni knjigi pride posebno do izraza problematika ponemčevanja, ki čestokrat prodre v najbolj zavedne slovenske družine. V zgodbo je vpletena ljubezen med fantom nemškega in deklico slovenskega rodu. Pri tem pride do nesoglasij s starši zaljubljenega fanta, ki ne more razumeti, da mu doma branijo dekle samo zavoljo njenega slovenskega porekla. Seveda zajema zgodba tudi druge motive; med opisanimi problemi slovenske narodne skupnosti je zlasti tudi ta, kako mladi ljudje do-
Razstava tisočletij
Narodni muzej v Ljubijani je trenutno ..gostitelj" dragocene razstave, ki predstavija sedem tisoč !et kuiture in umetnosti med Evfratom in Tigrisom. Gre za repe-zentančno razstavo iz traka, ki potuje sedaj po svetu ter seznanja javnost z znamenitimi dosežki ba-biionske, asirske in mezopotamske umetnosti. Razstava v Ljubtjani obsega nekaj nad 200 eksponatov ter prikazuje skrivnostne zaktade „po-^	,	,	,	, kopanih" kuitur, ki so jih odkriti in
Jr KŠr&r =	J Juh 'I'«."" " "'""M- "°
zborovanj. Kljub zapisanemu pa iz knjige „Kje so tiste Reprezentančna razstava, ki je v stezice" sije optimizem in neomajno zaupanje pisateljice Ljubijano pripotovaia preko Žene-
' ve, Munchna in Beograda ter bo nadatjevaia pot naprej v Linz, bo v tjubijanskem Narodnem muzeju ostata ie do 8. apriia (odprta je dnevno od 10. do 18. ure).
življajo ponižanje zaradi svojega porekla in se zaradi tega soočajo z brezobzirno rokio oblasti.
v mladi rod, s tem pa tudi prepričanje, da slovenski živelj tu na Koroškem ne bo izumrl.
Uvodne besede Rovanovi knjigi je napisa) akademik Božidar Borko, ki o pričujočem literarnem delu med drugim pravi:
„Verz koroške ljudske pesmi ,Kje so tiste stezice' se
je v tej naši pisateljici, ki se toplo zanimala za živ- _____________________________________________
Ijenjske probleme tega krivično podrejenega, odtrganega ---------------------------------------------
dela našega naroda, poglobil z večjo intuitivno močjo,
kot smo jo opazili pri kom drugem, in iskala je tiste redno prirejena še draga razstava z notranje mislečemu duhu prisotne ,stezice' iz globljih naslovom „Re/ti v srednji Evropi", spoznav realnega življenja v opisu raznih zapletljajev ^i Fo v časa od 7. maja do 30. sep-in na zunaj znanih, vendar po svoje občutenih obtožu- temFra v Umetnostnem mazeja v jočih pojavov in dogodkov v manjšinskem krogu. Če- HaPeina. Medtem ^o 7*o v iam^er-tudi niso v sleherni njeni noveli poudarjene vse psi- š^cm grada v 5teyra predvsem do^a-hološke komponente manjšinskega življenja, je v njih mentirana ..starejša" haištats^a do(?a, povedano marsikaj, kar smo le površno iz daljave obču- 7?o razstava v TVeiiieina namenjena tili v pritisku nemškega šovinizma nad ljudstvom, ki ..miajši" /atenski dofn' f^i je segala vztrajno išče svoje stezice, da bi ubiralo pota k razčišče- prifdižno od 300 do 723 p-red našim vanju manjšinskega položaja."	štetjem). Na Faieinš^i razstavi fmdo
Knjiga Pavle Rovanove „Kje so tiste stezice" brez tretjino eksponatov predstavljale dvoma sodi na knjižno polico slehernega ljubitelja slo- najdke iz Ddrnkerga, evropskega tr-venske tiskane besede. V platno vezano knjigo, ki ob- govskega središča iz (atenske doke, sega 110 strani, je okusno ilustrirala in opremila Darin- ostali dve tretjini eksponatov pa koka Pavletič-Lorenčak. Dobite oziroma naročite jo lahko do izposojeni predmeti iz najpvmemk-v tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu.	nejšik evropskik mazejskik zkirk.
5. Rožanski izobraževali teden zakijučen
S koncertom „S pesmijo v pomiad" je pretekio nedeijo v Kotmari vasi bii zakijučen 5. Rožanski izobraževaini teden. To je biio v kot-mirški šoti, kjer je nastopi) pevski zbor SPD ..Gorjanci" pod vodstvom Stanka Wru!icha in pei siovenske narodne in umetne pesmi. Ob tej priiožnosti so se pevci pokioniii tudi spominu Pavia Kernjaka. Počastiti pa so tudi 85-tetnico skiadateija in nekdanjega kotmirškega pevovodje Jožefa Lampichierja. Na prireditvi so sodeiovaii tudi miadinci, ki so s posrečenimi soiističnimi prispevki pri občinstvu našii dober sprejem. S koncertom „S pesmijo v pomiad" in odrsko predstavo v Biičovsu ter fiimskim večerom v Svečah, kjer je SPZ predvajata fiim „Boj na po-žirainiku", so biie prireditve, namenjene širši pubiiki. Od stednjih je biia najboij obiskana predstava Študijskega odra iz Beijaka.
V	tem poročiiu se bomo ustavili ie pri prireditvah, o katerih v našem listu še nismo poročali. Tu je ..zaprta prireditev", na kateri je bilo govora o slovenskih oddajah celovškega radia. Pri tem je posebno mesto zavzemal oddajni čas, njegova dolžina, njegov čas oddajanja, vsebinsko oblikovanje oddaj, kier je bilo zabeleženih nekaj kritičnih in konstruktivnih pripomb in predlogov ter tudi razmerje med slovenskimi osrednjimi organizacijami in slovenskim oddelkom. Splošen zaključek je bil tak, da se sicer v okviru sedanjega razpoložljivega oddajnega časa in osebja da spremeniti marsikaj, za bistvene spremembe pa so menda pristojni drugje.
V	Biičovsu ie bila tudi prva predstavitev mladih pisateljev J. Kueh-sa, S. Hobla, J. Ferka in M. Dome-ja. Imenovane je predstavil dr. Robert Saxer, kar je v bistvu bil povod. da je prireditev v glavnem
OSREDNJA PiSARNA V CELOVCU
deiuje vsak dan od ponedeij-ka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so
namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO,
tov. Feiiksom Wieserjem
OKRAJNA PiSARNA PLiBERK
posiuje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo:
25. 3. 1980
dipi. inž. Feiiks Wieser
narodno-politična in gospodarska vprašanja
potekala v nemškem jeziku. Tudi avtorji so deloma brali svoja nemška besedila. To pa je v okoli tri-desetglavi publiki izzvalo živahno diskusijo. Upravičeno je bilo vprašanje, za kakšne pisatelje se mladi avtorji smatrajo. Pri tem je že med samimi avtorji prišlo do različnih stališč, pri čemer je eden bil mnenja, da je prav, da avtor piše slovensko, ostala dva pa sta zastopala stališče, da je vseeno v kakšnem jeziku da pišeta. Zaskrbljujoče je bilo tudi deistvo, da so avtorji svoja slovenska besedila slabo brali, medtem ko jim je nemščina tekla brezhibno, kar za absolvente slovenske gimnazije ni bilo najboliše spričevalo. Zato so dvomi nekaterih udeležencev, da se jim je predstavila nova neneraciia slovenskih koroških književnikov, bili unravičeni. Enostranska na ie bila tudi razstava knjig, na kateri so bili prikazani samo naslovi izdaj SIC in KKZ, vsak udeleženec pa ie vedel, da imamo koroški Slovenci še vrsto zanimivih literarnih
Giobasnica -
V	glavnem se je zadnja in hkrati prva občinska seja ietošnjega )eta sukata okoli proračuna za leto 1980. Zupan Albert Sadjak je v zvezi s teni proračunom dejal, da je letos prvič, da ga ni bilo mogoče izenačiti, tako da bo predvidoma 900.000 šilingov primanjkljaja. Kot vzroke je navedel, da finančna moč občine peša in da manjkajo obrati, ki bi poživili gospodarsko vrzel občine. Med breme-nitelji so v prvi vrsti dajatve deželi, plače občinskim nameščencem ter razna odplačila.
V	zvezi s proračunom je občinski odbornik EL Alojz Gregorič menil, da po debelih letih izenačenih proračunov sledijo medli neizenačeni ter da prihajajo do izraza grehi preteklih let, ko se je v zvezi z volitvami špekuliralo na račun prihodnjih let. Podžupan Janez Hudi (EL) pa je kritiziral, da niso upoštevani interesi drugih frakcij ter predlagal, da se v proračun še vzame 15.000 šilingov za popravilo farne cerkve v Globasnici, za podporo kmetom pri nakupu plemenske živine nadaljnjih 5000 šil. ter za popravilo križev in za vožnjo šolarjev na vlak 8.000 šil.
Župna je dejal da ta predlog ne more podpreti, ker je že okrajnemu
det in publikacij, ki bi obvezno sodila na razstavno mizo.
Druga prireditev leposlovnega značaja je bil recital „Oton Zupančič" na Ravnah pri Rožeku. Tam so razveseljivo lepemu številu obiskovalcev, Lovro Kassl, Andreja Zi-kulnig in Janko Zerzer predstaviti pesnika Otona Zupančiča. Med prireditvami, ki jih v tem poročilu ne gre prezreti, so predavanje dr. Antona Feiniga „Hišna in ledinska imena Potoka in Bilnjovsa", dokumentacijski film „Se!ske žrtve", ki ga je Miha Zablatnik predvajal v Šentjakobu, in otroški popoldan v ljudski šoli v Biičovsu, ki ga je vodil dr. Gert Lach. Pri tem je šlo o aktualnih vzgojnih vprašanjih.
Tako je krog 5. Rožanskega izobraževalnega tedna sklenjen. Bil je to eden izmed štirih poizkusov nagovoriti tudi pripadnike večinskega naroda. Bil je storjen korak dobre volie s strani prirediteljev, ki so k sodelovanju pridobili tudi referente nemške narodnosti, kolikšen pa je bil odmev s strani občinstva. oa bodo prireditelji v podrobnejši analizi lahko kaj kmalu spoznali, da je bilanca odločno na strani slovenske ..manjšine". Vsekakor je bila prikazana dobra vo-ija in pripravljenost, čeprav je v sporedu letošnjega izobraževalnega tedna bila storiena ena ali druga. napaka. Na vsak način bo v pri-hodnie treba skrbeti, da ne bo prišlo do preveč očitne enostranosti.
občinska seja
glavarstvu poročal, da bo 900.000 šilingov primanjkljaja. Glede popravila cerkve pa je menil, da socialisti še niso pozabili, kako je cerkev ravnala z občino ko je prodala zemljišče Posojilnici v Globasnici, za katero se je že leta potegovala občina.
Pačit odobritve proračuna je bil, da EL ni glasovala za obračun, češ če socialistična Stranka ne more zagovarjati 28.000 šilingov več primanjkljaja potem EL še veliko manj more zagovarjati 900.000 šilingov primanjkljaja.
Krščanska kuiturna zveza in Siovensko kuiturno društvo v Ceiovcu vabita na
KONCERT
.Pesmi narodov"
v petek 11. marca 1980 ob 19. ur! v srednji dvorani Doma giasbe v Ceiovcu. Nastopa: MPZ „Roi" iz Šentjakoba v Roiu.
Poleg proračuna so na seji obravnavali tudi druga vprašanja, tako gradnjo oziroma popravilo Jožapo-vega mostu v Mali vasi, za katerega je v proračunu predvidenih 30.000 šilingov. Župan je tudi poročal, da so dobili dokončni obračun za novo ljudsko šolo in da je le-ta v primerjavi s predvideno vsoto za 250.000 manjši. Tudi na turističnem sektorju je bil zabeležen uspeh, saj je bilo v občini kar za 560 več nočitev kot leta 1978, kar je izraženo v odstotkih —- zvišanje števila nočitev za 8,5 odstotka. Na seji je bil tudi sprejet predlog podžupana Hudla, da se zapisniki sej dajo na vpogled posameznim frakcijam že pred sejo, da se s tem izogne zamudnemu čitanju zapisnika pri vsaki seji.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 20. marca 19E0
Za 100 din dobite	55,—šil.
Za 100 din plačate	62,—šil.
Za	100	)ir dobite	1.50	šil.
Za	100	iir plačate	1.59	šil.
Za	100	mark dobite	707.— šil.
Za	100	mark plačate	723.30 šil.
!zdaja!e!j, zatoinik in tastnik: Zveza s!o-venskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado 3ane%!č; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9(T1 Ceiovec / Kiagenfurt, Gasometergasse 10, te). 32 5 50 - Tiska: Zaioiniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije
Projekt „interaip - center Petzen-Peca"
Projekt „lnteralp-center Petzen-Peca", ki so ga podpisali župani občin Železna Kapla, Globasnica in Pliberk, je bi) te dni predložen pristojnim mestom v deželi in koroški javnosti. Razvojni program, ki naj bi pospešil regionalno gospodarstvo omenjenih treh občin, predvideva izgradnjo Pece kot turističnega centra tako z avstrijske kot jugoslovanske strani. Sekretar Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser je v tej zvezi izjavil, da gospodarski odbor ZSO načelno pozdravlja in podpira predloge, formulirane v omenjenem razvojnem programu. Realizacija omenjenega programa bi brez dvoma pomenila za regijo, ki spada v Avstriji med gospodarsko manj razvite, pomemben gospodarski napredek. Pospešeno gospodarsko sodelovanje in pospešeno odpiranje meje med Koroško in Slovenijo bo v prvi vrsti koristilo ljudem, ki živijo v omenjeni regiji. Omenjena iniciativa je pomembna tudi zaradi tega, ker je prišla s terena. VVieser je ob tej priložnosti ponovno poudari), da se ZSO zavzema za odprtje Pavličevega sedla in prehoda Luža kot mednarodnega mejnega prehoda, kajti le tako bo dobil gospodarski razvoj v tem prostoru nove impulze. Zadovoljstvo je VVieser izrazil tudi nad tem, da so omenjene tri občine razvojni program „lnteralp-center Petzen-Peca" pripravile v obeh deželnih jezikih. Gospodarski odbor ZSO je hkrati mnenja, da bi uresničitev takšnega projekta morala pospešiti tudi prizadevanja za uveljavljanje obstoječih in novih zadružnih oblik, ki naj povežejo storitvene dejavnosti malega gospodarstva v tem prostoru. Gospodarski odbor ZSO bo program podrobno proučil in zavzel konkretna stališča do nekaterih poglavij, ter predlagal dodatne pobude.
Na koncu je VVieser apeliral na pristojna mesta na Koroškem, da razvojni program „Petzen-Peca" podprejo. (Sindok)
Posioviii smo se od Franca Hanina
A/nogo žrz/niJ gostot? ;e pre-tcJ/o soJofo /77*iŠ/o 7M pO-Jo^?d/iščc v Nončo vaš, Ja sc za veJno pos/o-vi oJ fraw-ca Hanina, po Jomače Lipeja v Čir-JovčdJ. Z n;iw smo poioži/i v grof? rojaLa, Ji je vse svoje živfjenje posveti/ s/oven-sJi TMi-oJni sJrrpnosti in TMpreJJK vse/? občanov ČirJovc in oJo/ice.
franc Hanin se je roJi/ P. maja /902 pri Gafrčni^a v PoJgori pri PaJi. Že Jot m/aj jant se je aJej-sfvova/ na La/tarne?n poJročja. in v Jomrzčem ^raja /n/ preJseJniJ Jn/-farnega Jraštva. Kasneje se je s starši prese/i/ v ČirJocče, Jjer so Jnpi/i Jornačijo pri Lipeja. OJ tam se je priženi/ Z? KarniLa na Kom/ja, poz-
ČirJovčrz/?. OJ gospoJarjcnja in vzgoji Jražine, se je Hanin vJ/jači/ taji v prosvetno Je/o v f/iJerJn in Ja/j časa Ji/ taji preJseJzJJ čtPD „f Jinost". PoseJno se je Javi/ z or-gnnizrzcijsJimi pos/i in režijo. V časa nacizma je mora/ v nemšJo vojsJo. Kot zaveJen 5/ovenec je težjo čaJa/ svojo Je. /n spet je Ji/ me J prvimi, Ji so oJngv/Jz/i naše naroJno Je/o. franc Hanin je Je/ova/ na vse/? poj-ročjif, na Ja/ta.rnem, gospvJarsJem in po/itičnem. Po/eg prosvete je Ji/ tri Jeset/etja oJJorniJ p/iJeršJe po-soji/nice, v /etiJ oj /932 Jo /933 je Ji/ preJseJniJ Hpravnega oJJora, potem pa Jo /eta /939 preJseJniJ A/tzJzomegd oJJora. V Jivši oJčini P/ato je Ji/ več /et oJčinsJi oJJorniJ, Jjer je vneto zastopa/ težnje naše naroJne sJapnosti, razen tega je Ji/ poJaJniJ za astanovitev vašJe vo-JovoJne sJapnosti in strojnega par-Ja. LaJJo Ji našteva/i še in še, pov-soj je Ji/ aJtiven, poseJno pa je Ji/ vnet zagovorniJ pravic naše naroJne
sJapnosti. Prav zaraJi števi/niJ oJ' veznosti, je franc Hanin Joma tržJ^ gospoJari/, venJar je za sJapne i%' terese veJno Ji/ na razpo/ago.
Ko je franc Hanin prej /eti še/ ^ zas/aženi poJoj, se je posveti/ svojf' ma JonjičJa — izJe/ovanja mana*' tarnif moJe/ov cerJva in JragiJ nimivij oJjeJtov v PoJjani. Njegoš izJe/Je so oJčaJova/i na razni/? raz* stava/?, oJčaJova/i pa so ji/? /jaJf taJi na njegovem Joma..
OJ franca Hanina so se oJ oJpf' tem groJa pos/ovi/i p/iJeršJi žapa" franc A/iJascJ, preJseJniJ „f Jinost" /ošJo HaJ/ in preJseJniJ Zveze s/ovensJiJ organizacij Jf' franc/ Zvitter. Vsi so poJojniJa it' razi/i zaJva/e za njegov Joprinos ^ Jorist oJe/? naroJni/? sJapnosti v Jf' že/i. PogreJne oJrcJc je opravi/ mes(' ni žapnij Ka/mež oJ asistenci žapn<* Ja /gyca iz fafe. franca Hanina Jemo Jot oJ/očnega Jorca za naše pm* vice oJrani/i v trajnem spomini svojcem in soroJniJom izreJamo n%' še g/oJoJo soža/je.
Ob 33-ietnici zmage nad iašiz-mom in 13-ietnici podpisa avstrijske driavne pogodbe vabi Zveza siovenskih organizacij ob svoji H-ietnici na
FiLMSK) VEČER
]z diskusijo)
#	v četrtek 17. marca ob 19.30 uri v farni dvorani v Seiah
#	v petek 18. marca ob 19.30 uri v gostilni Gabriei v Šentjanžu v Roiu
Fiim .Ta hiša je moja, pa vendar moja ni" obravnava dogajanja na Koroškem po drugi svetovni vojni [zmaga nad fašizmom, podpis avstrijske driavne pogodbe, deiovanje koroškega Hei-matdiensta, podiranje dvojezičnih napisov v ietu 1971 in soii-darnostno gibanje).
Po fiimu se bomo pogovoriti o aktuainih probiemih in vpraša-njih.
Prisrčno vabijeni!
Manes so se odpria vrata „Gast NO"
Danes so se odprla že 12-ič vrata strokovnega sejma gastronomije in turizma „Gast". Otvoril ga je zvezni minister za trgovino Josef Stariba-cher. Sejem bo odprt do vključno srede 26. marca. Na 35 000 m? razstavne površine razstavlja 780 podjetij, od tega 439 iz Avstrije in 431 iz inozemstva.
Kot smo že poročali bo letošnja „Gast 80" na željo razstavljalcev skrajšana na šest dni. Kot vsa leta, tako je veliko zanimanje za to razstavo ne samo s strani Koroške, temveč tudi iz ostale Avstrije, Italije in predvsem Slovenije, od koder pride vsako leto mnogo phiskovalcev, da si ogledajo ta kvalitetni strokovni sejem gastronomije in turizma, ki je svojevrsten primer v Evropi. Med 24 inozemskimi podjetji, ki razstavljajo na sejmu, je Jugoslavija na petem mestu. Najmočneje zastopana je ZRN, kateri sledijo Italija, Švica, Francija in takoj za njo Jugoslavija.
Cilj strokovne razstave Gast ni samo v tem, da se prizadeva za čim-večje število razstavljalcev, marveč tud! da ugodi željam in spodbudam razstavljalcev in obiskovalcev. Skratka — tu gre za zboljšanje kvalitete sejma.
Najbolj atraktivni prireditvi letošnje Gast bosta spet mednarodno tekmovanje mladih kuharjev (letos že 12-ič) in imednarodno tekmovanje v pripravljanju bifejev. Na obeh tekmovanjih bodo najboljši nagrajeni z zlatim, srebrnim in bronastim kuharjem oziroma z zlatim, srebrnim in bronastim krožnikom. Proizvodi teh kulinaričnih užitkov bodo seveda na razpolago obiskovalcem, ki bodo tako imeli priložnost seznaniti se s tujimi in domačimi špecialitetami. Prav kuhinja je danes pomemben faktor, ki ji pripada še posebna pozornost.
SREČANJE
bivših dijakov iz internata v Radovijici s profesorjem Žitnikom v ponedeijek 7. apriia 1980 ob 14. uri v hoteiu Obir v Žeiezni Kapii.
Lepa pokrajina ni dovolj, tudi km harska umetnost mora prispevat: svoje, da bo zadoščeno vsem potre* bam, ki jih zahteva vedno bolj zah* tevni gost.
V zvezi s turizmom in gastronomi' jo je Gast organiziral še druge poseb* ne razstave kot na primer razstavo zelenja, ki tudi igra pomembno vlogo v tujskem prometu. S posebno raz* stavo se bodo postavili tudi ktorošk' peki, koroški in štajerski pivovar* narji. Peki se bodo predstavili pr' svojem poklicnem delu, kjer bodo na sejmu pekli svoje pekarske proizvo* de. Za to razstavo, je veliko zanima* nje. Kot pomemben pobudnik in po* speševalec turizma bodo tudi zase^ danja tujskoprometnih izvedencev, ki s svojimi izkušnjami pomagajo po* speševati turistično dejavnost.
Težko je opisati vse zanimivost' in posebnosti tega sejma, zato pri' poročamo, da se na lastne oči prepri' Čate, to se pravi da obiščete sejem? kar vam gotovo ne bo žal.
Avstrijsko-jugosiovansko društvo org"* nizira v času od 1. do 9. oprita veiiko* načni dopust v znanem turističnem krc* ju Jeisa na otoku Hvar (z ietaiom). Cena: 1.300 šif.
Prijave na nasiov: Usterreichisch-jugo' siawische Geseiischaft, 9011 Kiage"' furt, Postfach 134, najkasneje do 1? marca 1980.
SLOVENSKE ODDAJČ R A D ) A CELOVEC
PETEK, !t.	14.10 Koroški obzornik
Domača imena — .Pomlad! vse se veseli . . ." (pesmi o pomladi).
SOBOTA. M. 7.45 Od pesmi do pesm' — od srca do srca.
NEDELJA, !!.	7.05 Duhovni nagovor
Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, M. 14.10 Koroški obzornik — šport — Koroška poje (2. del posnetkov koncerta 7. 5. 80).
TOREK, 25. !.: 7.50 Pisan) svet — 14.!0 Koroški obzornik — Mali ansambli — Zanimalo vas bo.
SREDA, 24.	14.10 Koroški obzornik -*
Minute za soliste: Ivan Kalcina (kitaro) Koroški kulturni pregled.
ČETRTEK. 27. !.: 14.10 Koroški obzornik -* Kdo je za koga?
Radiše: prva odrska prireditev v novem Knitnrnem domu
Slovensko prosvetno društvo Radiše je minuio nedeijo siavito poseben praznik. Tam so namreč vabiti na prvo dramsko uprizoritev na odru novega Kuiturnega doma na Radišah, kjer je društvena dramska skupina naštudirata dramo Antona Leskovca v priredbi Marjana Beiine - Dva bregova". Tako so radiški igraici igro iahko pripraviti v normalnih razmerah, kar je biio zanje poseben užitek, saj se jim ni biio treba stiskati in zmrzovati kot včasih v nekdanjem hievu.
Napredek pa ni bil viden le v no- račun drugih in tiste, ki so zaporih razmerah, ampak tudi v tem, da stavljeni in obsojeni na berašivo. so igralci svoji zvesti publiki poka- Pri tem je vpletena tudi ljubezen, ia!i zahtevno in vsebinsko globoko ki igri daje še večjo dramatičnost.

dramsko delo. V komadu „Dva bre-9ova" gre za socialne razlike, to-^ej dva bregova, ki človeštvo lomita v revno in bogato družbo, bo-^ie povedano v tiste, ki živijo na
Zaključek pa tvori tragičen prizor, ko zaradi nasprotij pride do konflikta med berači in nazadnje celo do uboja, pri čemer se izkaže, da je vodja beračev ubil svojega last-
nega sina, za katerega je upal, da mu je uspelo priti na socialno višjo stopnjo. Toliko k vsebini, ki je tu lahko le fragmentarna in ki naj ijubitelje drame spodbuja, da si predstavo ogledajo na Radišah ali na enem izmed gostovanj, kamor bodo Radišane povabili. In to sigurno bodo.
Vse priznanje je tu treba izreči igralcem Andreju Lampichlerju (župan) Franciju Štumpfu (Krištof Bogataj), Nužeju VVieserju (Macafur), Šimeju Ogrisu (Flore Brega), Tomiju Rogavniku (Križemsvet), Nužeju Pisjaku (Razpotnik), Bertiju Hriberniku (Arčon), Pepiju Šušniku (Kit), Blažeju Miktu (policaj), Žaliki Lam-pichler (Rona), Leniji Lampichler (Komposarica), Anici Hribernik (šoba), Leniji Lampichler ml. (Muha), Stanku VVrulichu in Erniju Hriberniku (berača). Navajamo jih vse po vrsti, ki so od glavnih vlog do vseh ostalih zaigrali odlično in prepričljivo. To pa je za amaterski oder mnogo, kajti videlo se je, da so igrali z ljubeznijo do slovenske kulture in slovenske besede sploh.
Seveda pa v tem poročilu ne moremo mimo glavnega deleža režiserke Sonje Ban, ki je prav z Radišani izvedla svojo prvo samostojno režijo. K temu ji iskreno čestitamo, posebno pa ji čestitamo k izvrstni interpretaciji tega zahtevnega odrskega dela. Naše čestitke veljajo tudi scenografu Saši Kum-pu, maskerki Mariji Riedl in Stanku VVrulichu m)., ki je skrbel za osvetljavo. Naj še zapišemo, da je Sonja Ban poleg režije skrbela še za osnutke kostumov in vrhu tega bila še šepetalka.
Šteben - Gastlnove Roze in več
Borovtje - Slavnostna seja SPD Borovlje
Naše Stovensko prosvetno društvo ^ Borovtjah letos stavi 75-tetnico obsoja. Priprave za prostavo tega bednega jubiteja stovenskega prometnega deta v Borovtjah so že v tc-Pravzaprav jubitej že prostavtja-fio, saj je pretekti teden naše društvo 'meto slavnostno sejo, posvečeno 75-tetnemu obstoju.
Predsednik SPD Borovtje Andrej Wieser je ob tej pritožnosti orisat Zgodovino društva in dejat, da za-hvata v prvi vrsti vetja ustanovnim etanom, ki so pred 75 teti zaorati te-
prosvetnega deta v Borovtjah.
dino ,__________
*Fo je bito 12. marca 1905. teta, ko je v Podtjubetju bi) ustanovni občni ^bor jn na pobudo detavcev in kmetov, ki so čutiti potrebo po sto-venskem prosvetnem društvu. Med ustanovitelji so biti Anton Ekar, Lov-'o Ertich in provizor Arnoš. V prvi društveni odbor, je nagtasit Wicser, y biti izvotjeni štirje detavci in iz društvene kronike je bito razvidno, da so biti gonitna sita društvenega
deta. Prav stednji so skupno s kmeti oblikovati bogato kutturno dejavnost v Borovtjah in okolici. Najprej so ustanoviti moški pevski zbor, prirejati so tudi igre, rccitacijske nastope ter razna predavanja narodnopotitič-ne vsebine. V Stovenjem Ptajberku so še isto teto ustanoviti tamburaški zbor. Detovanje je res bito uspešno, posebno pevski zbor je tedaj gostovat v raznih krajih Koroške, bit pa je tudi na gostovanjih v Jugostaviji.
Andrej Wieser je v svojem govoru tudi povedat, da so v času nacizma prav prosvetaši biti prve žrtve. Mnogi so biti zaprti in izgnani v koncentracijska taborišča, od koder se jih ie te malo vrnito. Velik det prosveta-šev pa se je v najtežjih dneh naše zgodovine s ouško v roki borito proti nemškemu fašizmu. Vsem tem gre zahvala, da je prosvetno živtienje po "-svohoditvi spet zaživeto. Ob za-ktjučku pa je naš predsednik apetirat na vse navzoče odbornike, da častno nadaljujejo deto naših prednikov pri
V tore^ M. w%rc% swo se /?o^o-pdhsČM v 3re/?MM z<t wt!wo poslovili od 72-/etwe gospe /Vcitzinger, wed prefdfa/stvoTM pa !?o!j poznane, Gast/nove Roze. Pogojna izpira iz znane Gastinove družine p 3tef?n%. Njen oče je M žnpan. V zadnji poj-ni je zgnM življenje p ^oriccntracij-s^en: fajmrisČM. T%di Mer^a Roza, najstarejša iznted 72 otro^, je o&asda taborišče sntrti, pendar je itneia srečo, da se je še tnog/a prniti dotnop. Vzro^ za to strašno trpljenje in smrt p nacističnem tafmrišČK je M samo ta, da sta ostaia zpesta spojema naroda in domači siopensšd goporici.
Do/?ro imamo še p spomina njene strašne dožip/jajc, N nam ji/? je pri-popedopaia po njenem „ dragem" roj-stpa, ^o se je prnda domop, ^o je zasijaia ziata spo^oda.
Do zadnjega je Ma tesno popeza-na z našim narodnopolitičnim živije-njem — o^is^opa/a prireditpe in so-deiopala ^jer^oli je mogla. Ol? odprtem grofm se je od pogojne p imena Zveze protifašistični/? l?orcep in
žrtev fašizma (NZ-Ver/ntnd) poslopil sotrpin ^imej A/artinja^. Dejal je, da so na tem pokopališča, položili p grok prpo mačenico. Zakaj mačeni-cof V šoli smo se ačili p peroaka, da so zaradi perskega prepričanja mače-nike mačili in prgli p zperinjak med-pedom. Roze niso prgli p zperinjak, tempeč p kacet in to zaradi njene narodne zapesti. Ona ni kila plen medpedop ampak zperin p člopeški podoki — /ditlerjepi/? klapcep iz prst SS-ovcev in Gestapa. Niso je prgli p fakorišče, da ki se še kedaj prnila, marpeč zato, da ki njeno mlado živ-Ijenje končalo p krematorija. Ok spomina na to mačenico je naša naloga, da jo okranimo p trajnem in častnem spomina. 5 temi kesedami je to-pariš A/artinjak s pretresljivim glasom zakljačil poslopilne kesede. Ro-grekni o 1? reti je oprapil kanonik A/il-lonig.
Pokojno Gastlnopo Rozo komo okranili p nepozaknem in častnem spomina, spojcem in sorodnikom izrekamo naše glokoko sožalje.
Kutturni stiki s Črno goro
čemer je še posebej nagovorit mladino.
Stavnostne seje sta se udeležita tudi tajnik Zveze stovenskih organizacij dipt. inž. Fetiks Wieser in zastopnik Stovenske prosvetne zveze Han-zej Weiss. Slednji je v svojih izvajanjih pozdravit detovanje SPD Borovtje, ki je gotovo tudi vptivato na poživitev prosvetnega detovanja v Stovenjem Ptajberku.
Osrednjo prostavo 75-tetnice SPD Borovtje bomo imeti septembra tetos v dvorani Mestne hiše v Borovtjah.
Pred nedavnim je bila v celovški Mestni hiši razstava črnogorskih slikarjev, ki je bila organizirana na pobudo Avstrijsko-jugoslovanske-ga društva na Koroškem. Prihodnje leto pa bodo v Črni gori razstavljali koroški slikarji in sicer v okviru potujoče razstave v Titogradu, Cetinju in v Budvi. Na zadnjem razgovoru s črnogorskimi zastopniki, ki ga je imel tajnik društva VVerner Press), je sploh prišla do izraza želja, da bi se sodelovanje med črnogorskimi in koroškimi umetniki poglobilo. V zvezi s tem so se zmenili, da bodo Črnogorci povabili enega koroškega slikarja, da bi sodelovat v okviru umetniške kolonije v Črni gori.
Seveda je takšna dejavnost povezana s finančnimi težavami, ki zahtevajo več podpore s strani oblasti. Sploh pa bo treba najti nove oblike, kako zadovoljivo reševati ta problem. Bistveno zboljšanje bi bilo vsekakor, če bi dejavnost avstrijsko-jugoslovanskega društva vključili v kulturni sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen pred štirimi leti in ki bo v kratkem spet obnovljen.
SLOVENSKI ATLETSK! KLUB vabi na prvenstveno tekmo v soboto 22. marca 1980 na KAC-igrišču v Ceiovcu.
KAC * SAK	ob 1400 uri
KAC pod 23 - SAK pod 23	ob 15.45 uri
V nedeijo igra SAK mi. v Gaiiciji prijateijsko tekmo proti tamkajšnji miadini ob 10. uri dopoidne.
Nnvijttei prisrčno vn/?ljeni/
Avstrijsko-jugoslovansko društvo pa ima še celo vrsto drugih dejavnosti, ki jih je tajnik Pressl iznašal ob priložnosti zadnjega zasedanja predsedstva društva v katerega so vključeni tudi prezident koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrun-ner, dr. Franci Zwitter in dr. Mat-thaus Grilc. Tako so na programu
Siovensko prosvetno društvo „Zar-ja" v Železni Kapii vabi na predvajanje ceiovečernega fiima
„BOJ NA POŽiHAVNiKU"
po Prežihovi istoimenski noveii v nedeijo 23. marca 1980 ob 11. uri v farni dvorani v Žeiezni Kapii.
Prisrčno vabljeni/
poseben polet na otok Hvar in ugodne ponudbe za letovanje v Jugoslaviji. Kot prejšnja ieta tako bodo tudi letos koroški otroci letovali na Jadranu. Kot posebna atrakcija bo posebna razstava kranjskega muzeja v Beljaku s temo: ..Ljudska umetnost iz slovenske alpske pokrajine", ki bo kot potujoča razstava na ogled tudi v drugih avstrijskih krajih in v Furlaniji. Na sporedu so še ekskurzije v Vojvodino, Lipico ter manjši enodnevni izleti. Vsa ta dejavnost naj služi plemenitemu namenu zbližati ljudi med obema deželama oz. državama. Letošnja dejavnost je še posebno poudarjena, ker Avstrij-sko-jugostovansko društvo tetos obhaja 25-ietnico svojega obstoja.
**+
.,Tam pri Potniku smo se slučajno dobili. Izvohali smo, od podpeške strani in kapelške strani nocoj ne bo ka-
Švabov!" —
..Mene so tudi obvestili, da je šlo veliko policije proti "Obirju."
..Nove partizanske enote se bodo formirale notri ne-
pri Košuti, vedo terenski zaupniki!" —
Domen je priznaval:
..Madona, to je dobro organizirana zadeva! Občudu-j^rrt samo nekatere domače ljudi, prav take, ko bi od njih
pričakoval kake samostojne in zanesljive misli ali akcije. Da so tako pogumni in delavni...?!"
..V vsakem od nas navadnih hribovskih ljudi se prebuja nekaj novega, nekaj velikega!" je dodal Štefan.
Janja je poslušala z rastočim zanimanjem. Vsega ni tazumela, zakaj Domen in Štefan sta govorita hitro, sunkoma in mdčno narečno pobarvano.
Potem je povedal Štefan Ukrajinki.
..Naša Luska je izvrstna, prava skrita komisarka Rde-'čo armije!"
Potem je pojasnil Domnu, kako je prišlo do Janjinega legalnega imena:
..Sosedovega Hanzija Hanzek je povedal v svoji otroški modrosti, da je Vrečkova Rusinja tako zabavna. Ni pa znal besede izreči in je rekel .Luska' — Pa je postala
v terenski organizaciji OF Janja takoj Luska."
,,Sicer nisem Rusinja, jaz sem Ukrajinka, to ni vseeno!" se je oglasit v njej ponos njenega naroda. Domen je ponovil kot za šalo:
,,No Janja-Luska, kako pa te bom jaz zdaj moral klicati?"
„Kakor vsi partizani!" je bila kratka, a pogledala ga je drugače kot Stefana, topleje in zamolklo otožno.
Nekaj kruha sta vzela za stražarje in odšla sta kmalu. Pri vratih bi rad še vedel Stefan:
,,Kaj bo ..."
Domen mu je vzel besedo in je pošepetal, da že nekaj dni čaka na treh krajih Gašperjeve. Zdaj bo vsak čas! Štefan mu je pomežiknil s pogledom tja na Janjo:
,.Malo jo potolaži, da ji ne bo dolgčas, ko je revka tako sama!"
Krepko sta si stisnila roko. Poljak je bi! že zunaj. Janja je ponujala sama roko.
,,Janja, jaz moram itak iti dol k materi, pa grem z njimi!" je prišlo Domnu na misel, takoj, ko je zaprl Štefan vrata za sabo.
,,Morda boš pa tukaj ostal, da pride gospodinja. Jaz bom žalostna, če bom sama, ker si me tako poljubil!"
Vsa se je spremenila. Skoraj ji je šlo na jok.
,,0, si ljuba, če tako poveš!" se je raznežil in spet sta se objela.
..Vseeno pa se jaz bojim gospodinje kot ti, zato ..."
,,Če misliš, da se moraš bati koga zaradi mene, tedaj me ne ljubiš!" —
Tako je torej sedel Domen v Sončarjevi kamri. Bilo je zakurjeno. Legel je, pa je bilo. Noč je bila mirna. Ležečemu je rojilo vse križem skozi glavo in prsi. Ko je zadremal plitvo, je začul močne korake nad sabo na mostovžu. Po-
tem pa gospodarjeve cokle. Nato je prišel Sončar sam v kamro. Svetilko je imel v ropah, tisto za hlev.
,,Tebe hočejo!" je dejal.
In že je stal tuj možak z baterijo zraven gospodarja:
..Zdravo, dober večer. Prišli smo po vas. Osvobodilna fronta slovenskega naroda vas kliče, vstanite in pojdite!"
Domen je zlezel iz komaj segrete postelje, se spravil in šel z gospodarjem in tujim možakom gor v izbo. Tam jih je bilo več. Sami tuji uniformiranci. Različno so biti oboroženi. Zdaj je šele prepoznal Janeza, ki je govorit glasno, razlagal gospodinji in gospodarju, zakaj mora vsak rojak pomagati po svojih močeh, da preženemo hitler-janske nasilneže z naše slovenske zemlje. Boriti se bomo do zmage nad nacizmom. Vsi moški, ki so sposobni za orožje, pa morajo v partizane.
Gospodar je prestopal sem in tja, gospodinja je kuhala nekaj in nosila hrane iz kašte in-shrambe. Tudi Mici je vstala. Plaho je pogledovala Domna, ki je sedel pri mizi in poslušal nagovor mlajšega partizana. Janez je dejal končno Domnu:
..Spravi se dol v kamro!"
Nekdo je šel z njim. Mici je priletela za njima in mu dala dva para novih volnenih moških nogavic.
,,Po pulover pa pozneje kdaj pridi, ko ga bom zgo-tovila!"
Domen je videt, da je vsa zbegana.
,,A ga ti pleteš za mene?"
Bo!j z vekami kot z glavo je potrdila.
Molče je zapustil svojo dolgoletno kamrico. Ali je sluti), da jo zapušča za vseiej?
Brez besed so prišli spet v izbo. Janez in še nekdo sta obdelovala Sončarja, ki jima prav nič ni pritrjeval. Domnu se je zdelo vse tako mučno. Kmalu je ugotovil Ja-
Dr. Herbert Gassner
Rodomor
nad gradiščanskimi Cigani
Pod Marijo Terezijo in njenim sinom Jožefom H. so biti Cigani prisilno nasetjeni na območju današnje Gradiščanske. Pri tem gre za eno od redkih uspetih „ustahtev" Ciganov nasploh. Marija Terezija je začeta svoj naselitveni program s tem, da je potujočim Ciganom dodelila ozemlja, jim prepovedala nomadstvo, pa tudi trgovanje s konji in muziciranje. Marija Terezija je hotela s ..prijazno strogostjo" narediti iz Ciganov „!judi, kot se spodobi". Ker je imela oznako „Cigan" za žaljivko, jih je dobrohotno imenovala .novomadžare" ali „novokoloniste" (beseda „cigan" izhaja iz grščine in pomeni toliko kot ..nedotakljiv").
Z avtoritativnimi ukrepi „skrbne" cesarice in njenega nič manj „skrbnega" sina je dejansko uspelo Cigane psihično zlomiti: šlo je celo tako daleč, da so prepovedali njihov jezik, t.i. „romani" („romščino"), ki, kot je dokazano, izhaja iz indijskega sanskrta, ter jim odvzemali otroke in jih dajali že dolgo naseljenim, večinoma nemško govorečim rejnikom.
Iz časa baje ..prosvetljenega" absolutizma torej obstajajo Cigani kot prisilno naseljena etnična manjšina na ozemlju današnje Gradiščanske. Domače prebivalstvo jih je vsepovsod potiskalo ob stran in z njimi ravnalo kot z gobavci — kot .utemeljitev" za to so služili
V zadnjih števiikah smo na tem mestu objavija)! datjši prispevek dr. Herberta Gassnerja, miadega hrvaškega izobraženca iz Gradiščanske, ki je pod skupnim nasiovom .Gradiščanski Hrvati v pretekiosti in sedanjosti" orisa) zgodovino in današnji poiožaj hrvaške narodnostne skupnosti na Gradiščanskem ter nam predstavi! njeno dejavnost predvsem na kuiturnem in iiterarnem področju. S tem svojim orisom je gotovo bistveno prispeva) k boijšemu poznavanju in razumevanju poiožaja gradiščanskih Hrvatov, ki se enako kot koroški Siovenci borijo za obstoj in vsestranski narodnostni razvoj.
Prispevek dr. Gassnerja pa zakiju-čujemo danes s krajšim prikazom usode nadaijnje narodnostne skupno-ski na Gradiščanskem, to je tamkajšnjih Ciganov, ki so biii v pretekiosti in so tudi še danes ogroženi v svojem obstoju, vendar imajo ravno v gradiščanskih Hrvatih svoje prijateije in zaveznike v skupnem boju proti nevarnosti narodnostne smrti.
Uredništvo
Vtf: Odpor in preganjanje na Gradiščanskem — dokumentacija, izdal: Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora, Avstrijska zvezna zaloiba, Dunaj 1979. Str. 244—293, poglavje ..Cigani".
številni predsodki, ki še danes niso izkoreninjeni, kot npr. ta, da so Cigani vsi in vsak posebej delomrzna, zanikrna in tatinska drhal.
Leta 1938 je živelo na Gradiščanskem okoli 8000 Ciganov — avstrofašistični režim je namreč sestavil t.i. .kartoteko Ciganov", ki je pozneje nepoškodovana padla v roke ge-stapu in mu zelo olajšala delo. V času nacističnega barbarstva so uprizorili na gradiščanske Hrvate pravcat pogon: vse so polovili kot živali in jih spravili v cigansko .zbirno" taborišče LACKENBACH (ki je tudi ležalo na Gradiščanskem!). Pri tem .zbirnem taborišču" je šlo v resnici za koncentracijsko taborišče: to je bila stara, napol razpadla graščinska pristava in v njene hleve so stlačili Cigane. Ker ni bilo skoraj nikakršnih sanitarnih naprav, je novembra 1941 — tedaj je bilo v Lacken-bachu 3000(!) taboriščnikov — izbruhnil pegasti tifus, ki je povzročil množično umiranje. Grozovitosti, ki so jih zagrešili esesovci nad Cigani, so nepopisljive: tako so jih prisilili, da so z golimi rokami čistili latrine, se nagi valjali v koprivah in pri tem na ukaz lajali kot psi itd. Tiste Cigane, ki niso poginili v Lackenb#chu, so pozneje prepeljali v druga koncentracijska taborišča, kjer so na njih delali t.i. „za vojno važne poskuse", npr. transplantacije kože, možganske posege itd. Kdor je ta mučenja prestal, je bil potem usmrčen s plinom, ker prič niso rabili.
Leta 1938 je ciganska kolonija v Borti (Obervvart) štela približno 350 oseb: samo 9 se jih je leta 1945 vrnilo! V južnogradiščan-skem kraju Buchschachen je pred vojno živelo okoli 200 Ciganov: le trije so skoraj čudežno preživeli čas nacizma. Velika večina .gradiščanskih Ciganov" je na resnično zverinski način postala žrtev .končne rešitve".
Danes je po cenitvah na Gradiščanskem verjetno okoli 1500 Ciganov — saj kot posebna narodna skupina niso priznani jn tuldi v t.i. .ugotavljanje manjšin" nesrečnega spomina niso bili vključeni.
.Ostanek" gradiščanskih Ciganov še danes živi v ločenih .ciganskih getih". Neka novinarka, ki je pred kratkim obiskala Gradiščansko, je govorila — ne po krivici! — o izraziti .politiki apartheida" nasproti Ciganom: v Obersvartu so naselili Cigane kar poleg prostora za odlaganje smeti(!) in celo na ober-wartskem pokopališču je za Cigane pripravljena posebna vrsta, nekaj metrov oddaljena od ostalih grobov. Politika apartheida velja v Oberwartu — pa ne le tam! — za žive in za mrtve!
Posebno dražljivo je dejstvo, da nekdanji .gauleiter" Gradiščanske (po nacistični razdelitvi na gaue .Spodnja Donava" in Štajerska je napredoval v .namestnika gauleiterja Štajerske!!) danes neovirano živi kot bogat in ugleden hotelir v Rechnitzu, kraju na južnem Gradiščanskem. Ta vojni zločinec je napisal spomenico z naslovom .Cigansko vprašanje",
v kateri je pridigal fanatično rasno sovraštvo nasproti Židom in Ciganom na Gradiščanskem. Za Cigane je kar naravnost zahteva! sterilizacijo njihovih žena in deklet, deportacijo na prisilno delo v lastna .zbirna taborišča", na kratko, .smrt zaradi težaškega dela", kot se je glasilo znano esesovsko geslo. Portschyja je sicer graško ljudsko sodišče marca 1949 obsodilo na 15 let težke ječe in na zaplembo premoženja, vendar je že leta 1951(!!!) prišel na svobodo — je eden tistih .nacističnih veljakov" v Avstriji, ki so do danes ostali zvesti svojemu zločinskemu prepričanju: tako je leta 1978 priredil skrivno srečanje .včerajšnjih" v Rechnitzu, pri katerem je Hitlerja proglasil za .največjega genija svetovne zgodovine"!!
Kot rečeno, je neki dr. Tobias Portschy danes vrl, premožen in ugleden mož, ki živi v Rechnitzu in je tam celo lastnik hotela . . .
Cigani so nedvomno — poleg Židov — tista etnična manjšina v Avstriji, ki je bila najbolj preganjana in zatirana, ki pa je — žal! — tudi danes izpostavljena številnim zapostavljanjem in ki je uradna Avstrija niti ne prizna kot posebno, samostojno narodno skupino.
Hrvaški akademski klub na Dunaju (HAK) kot organizacija napredno in demokratično usmerjene hrvaške mladine smatra za svojo nalogo in dolžnost, da vedno znova opozarja na tačas še vedno slabo usodo tistih redkih .gradiščanskih Ciganov", ki so po srečnem naključju ušli nacističnemu terorju, in Se odločno zavzema za njihove pravice.
Planica 80
Z uradnim treningom na 70-metrski in 90-metrski skakainici se je v Pianici včeraj začeta ietošnja mednarodna prireditev v tej svetovno znani .trdnjavi" smučarskih skokov. Letos sta na sporedu kar dve vetiki prireditvi: danes (s pričetkom ob 10. uri) je na 70-metrski skakainici mednarodno tekmovanje za 1. svetovni pokat v smučarskih skokih, jutri (prav tako s pričetkom ob 10. uri) pa bo mednarodno tekmovanje za svetovni pokai na 90-metrski skakainici, ki bo potekaio kot 10. memoriai Janeza Poide.
V spomin na pokojnega jugosiovanskega reprezentanta v smučarskih skokih, rekorderja Pianice Janeza Poide, je občinska skupščina Jesenice ustanovita prehodno spominsko dariio — pokai, ki ga vsako ieto dobi v prehodno iast moštvo treh najboije piasiranih tekmovaicev iste države. V trajno iast pa osvoji prehodni pokai reprezentanca tiste države, ki trikrat zapored aii petkrat v presiedkih osvoji na tem tekmovanju prvo mesto.
Za prireditev v Pianici, ki vsako ieto sodi med priijubijena mednarodna tekmovanja najboijših smučarskih skakaicev iz vsega sveta, je tudi ietos veiiko zanimanje.
Zivtjenje pripada drznim. Le hrabrim pomaga sreča. Kajti, kdor upa, vztraja, kdor vztraja, zmaguje!
'	(Tone Svetina)
V globoki žalosti sporočamo, da nas je nenadoma zapustit moj predragi mož, naš ljubljeni oče, dedek, brat in tast
Kare! Prušnik-Gašper
Slovo nam je tem hujše, ker je bil še poln življenjske volje in ustvarjalnega poleta.
Poslovili se bomo od dragega pokojnika v petek, dne 21. marca 1980 ob 15. uri pri mrliški veži v Kotmari vasi.
Kotmara vas, 16. marca 1980 Terezija-Mira, žena
Vera, Mara, Vtadimir, Zatika, Joško, Rezika, Danito otroci z družinami Rezika Zwitter, roj. Prusnik, sestra
v imenu vseh žalujočih
Prosimo, da namesto vencev in cvetja darujete za dijaški dom Stovenskega šotskega društva v Cetovcu.
nez, da so se borci najedli, stopiti so sredi hiše in zapeti:
.Kmečki fantje in dekleta, vi ste naša hrabra četa. Vkup se zbirajmo ..
Domna so imeli med sabo. Kar samo od sebe se mu je začelo, pa je pel melodijo, ki je šla v uho in v srce. Tudi Sončar je vstal pri peči in se skušal prilagoditi napetemu trenutku. Mici je bledela na pragu med kuhinjo in izbo. Med obrazi tujih fantov je iskala le Domnovega. Zdel se ji je spremenjen.
Potem se je poslovil Domen. Gospodinja je ponavljala, kaj vse je spravila v njegov nahrbtnik.
„Saj ne bi bilo treba!" je rekel.
Potem je stisnil tudi hčerki roko. Mici je pogledala predse in dobila rosne oči. Sončar je opazil šele čez nekaj sekund, da mu proži nekdanji zvesti hlapec roko. Potem jo je prijel in zabrundal nekaj z medvedjim basom. Šli so. Domna so pomešali partizani med svoje.
Zunaj onstran ograde so trčili na Gašperja. Pozdravljala sta se, se smejala in tolkla po ramenih. Sprožili so misei, da bo treba podvzeti kako akcijo. Domen je bil takoj pri roki:
„V Kaplo gremo. Gašper, greva!"
Janez je sprva nasprotovat iz razloga varčevanja s kadrovci. Dva borca pa se nista upala iti z Domnom. Janez je nihal sem ter tja: Poznal je Gašperja dodobra, verjel je, da je Domen zanesljiv in pogumen fant. Vedel je, da prav on, ki je še nocoj nekje legalen nemški vojaški dopustnik, po drugi strani pa že aktivni partizan, borec za svobodo stovenskega naroda, da prav z Domnom izvedejo akcijo v Kapli, o kateri so imeli Janezovi presenetljivo dobra obvestila. Navsezadnje je podžgalo še Janeza! Zato je odločil končno sekretar:
.Dobro, Gašper, če greš ti, pa grem še jaz!"
Partizanska skupina se je spustila po Ojstrovini dol
proti Kapli. Tam na obvrhški strani na Ostrožarjevi kmetiji je pomežikavala lučka. Strpnikova domačija je stala temna in mrtva: Tam je tičal zdaj čudaški možakar, ki so ga nacisti naselili tu, potem ko so lani aprila domače izseliti. Ležičnikov pes je zalajal. Domen je pomislil na hišna sinova, ki sta oba na franti. Gašper se je spomnit Rokeja, ki je zatrjeval: .Takoj, ko bo zaživela OF, računajte z menoj!" To je izjavil Rokej lani poleti pri Jurčku na sestanku s prvimi zametki Osvobodilne fronte. Stane Mrhar in Johan Obvrhčan sta prišla.
Pot partizanske skupine je šla naprej. Prisojnikova kmetija je mrko tičala pod lesom. Domačija mladega Lipa, ki ga je zmedel pakt med Stalinom in Hitlerjem, da je zagazil od prvotnega revolucionarnega levičarja do skoraj zagovornika nacistične politike. Po zadnjem sporočilu
v	pismu od vojakov je Lip uvidel že svojo prevaro. Grapa se je nagnila v zadnje klance, kjer je desno zgoraj stalo požgano Jelšnikovo domovje, kar naj bi opozarjalo prebivalce, kako krvavo resno jemljejo partizani svojo borbo proti Hitlerju in njegovim pajdašem, ki mislijo iztrebiti slovenskega človeka s koroške zemlje!
Sredi klanca so zavili stran poti in se spustili skozi grobljasto področje, prečkali nekaj travnikov tik nad Pod-klančarjevo hišo in se vedno bolj približevali Kapli. Za Korenčkom so postali dalj časa in oprezovali. Noč je bila spokojna, prav taka, kakršnih je bilo več, ko so se razhajali pred davnimi leti Gašperjevi pevci po pevski vaji, ko so še zapeli na prostem kje otožno ali krepko slovensko pesem. Zlasti je bila priljubljena Foersterjeva .Planinska' med pevci in domačini, kajti večkrat so jo izrecno želeli. -
.Midva z Domnom greva tukaj po poti mimo Čebeja,
vi	pa po onile poti med Pančevo vilo in Vrničem. Čez kakih tristo metrov se dobimo, kjer se strneta poti tik nad
otroškim vrtcem!" je zapovedal v razumljivem šepetu Gašper.
Gašper je nosil nemško uniformo, četudi se je večkrat šalil, da jo je dosegel pač kot partizan, kajti kot civilista so ga Nemci zavrgli, da bi služil kot vojak nemškemu raj-hu, zato so mu izročili .izključevalni list' (AusschlieBungs-schein). Tudi Domen je nosil svojo uniformo. Pri Marjanci bo dobil pozneje še nekaj svojih reči, katere je znosil od tete Frančke, ki je stanovala na bolj izpostavljeni točki trga.
V nemške uniforme oblečena partizana sta govorila in ga kidala tako glasno v nemškem jeziku, da so tovariši partizani, ki so stopicali po zgornji poti med Pančevo vilo in Vrničem, pričakovali, da bodo pravkar trčili na pijane Švabe. Za otroškim vrtcem, ki je na cestni strani nosii v ošabni gotici napis .Deutscher Kindergarten', sta utihnila Domen in Gašper. Orožje je bilo pripravljeno na strel. Vsak je prežal na drugi strani ceste. Bilo je debelo temno, zakaj Kapelčani so zvesto izpolnjevali predpis o zatemnitvi zaradi nevarnosti zračnega napada. Izpolnjevali pa le zato, ker je bilo nekaj takih ušivih nacističnih prismuknjencev, ki so naznanili takoj, če je kdo nezadostno zatemnil okna. Najbrž ni bilo tržana, ki bi mislil resno, da je celokupna Kapla vredna samo ene angleške bombe. Tega niti oregrupenlajtar ne bi verjet. Partizanom pa je šlo prav v račun dejstvo, da so zatemnjevali iz takega ali takega razioga Kapelčani svoja okna.
Partizani so tičali na vogalu nad .nemškim' otroškim vrtcem. Dva borca sta s karabinkami ostala stran ceste v zaščito, trojka pa se je neslišno pomaknila dol proti Petelinovi gostilni. Za vsak slučaj so se domenili, da bi se umaknili v sili med Skovirjevo hišo in poslopjem otroškega vrtca proti vodni strugi in zginili po tej smeri v grapo nazaj.
11. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu
Iz
V Mm delu mesta živi sicer Veljko število slovenskih družin, ni pa slovenskega družbenega življenja, slovenskih prosvetnih ali drugačnih orustev in tudi slovenskih šol ne; vrtec je v tem izjema. Ob vstopu v vrtec imajo otroci zelo različne jezikovne izkušnje: nekateri so že dvojezični (v smislu, da obvladajo vsaj eno vrsto slovenskega in eno vrsto italijanskega jezika) in teh je večina, nekateri obvladajo le slovenski, sicer redki samo italijanski jezik, zlasti različne pa so domače družinske je-Ztkovne navade. Raziskava je želela v prvi vrsti razvozlati vprašanje,
teza dvojezičnosti izključno (z redkimi izjemami) na slovenskem delu prebivalstva in da jih bo vsak razumel, če se bodo izražali v italijanščini. Italijansko tržaško narečje pa je tudi sicer zelo privlačno, ne samo za Slovence, ki živijo v mestu, pač pa tudi za tiste, zlasti mlade, iz slovenskih okoliških naselij. Nedvomno je to pri nas najbolj prestižen jezik, nosilec mestnega načina življenja in mestnih vrednot, in zato tudi jezik, preko katerega poteka že od nekdaj asimilacija Slovencev.
Nasprotno je bilo iz raziskave razvidno, da v slovenskem narečju otroci ne vidijo jezikovnen vrste, ki bi
nje jezikovnih pojavov, tako da se zelo pogosto otroci med sabo o tem pogovarjajo ali kaj pripomnijo, z odraslim pa steče brez težav živahen razgovor o tem. Še več, v igri se otroci poslužujejo jezikov in prehajanja iz enega jezika v drugi, da bi z njimi ustvarjali namišljeno situacijo — povsem enako kot se v tem poslužujejo predmetov, gibov, mimike in tona glasu — skratka tudi z jezikom se sproščeno igrajo.
Pojavi otrokovega jezikovnega vedenja, ki jih običajno označujemo za negativne (močne nekontrolirane interference, neobvladanje jezika, vsaj na videz neutemeljeno prehajanje iz
MARTA IVAČIČ
O stovenskih predšotskih ustanovah v !ta!iji
^daj, zakaj in kako otrok izbira med vrstami jezika, ki so mu na voljo, r*R) si bo v komunikaciji z odraslimi, s sovrstniki, v organizirani ali v spontani igri. Pomudila bi se zlasti Pp slednji, saj pride prav v sponta-'gri najbolj do izraza otrokov odnos do jezika.
Tako so v spontani igri izbirali stovenski knjižni jezik, ko so igrali učiteljico ali pa junake klasičnih Pravljic in slikanic, ki so jih spoznali v vrtcu. V otrokovem bližnjem iz-Vendružinskem okolju je slovenski standard jezik skoraj izključno jezik Vrtca. Pri tem ne gre le za rabo je-,.'kRs gre za to, da je vrtec za otroka tudi za odrasle) eden izmed red-krajev v mestu, ki jih otrok spoznava za slovenske — ob gledališču, ..troškem pevskem zboru, športni šo-h ki so tudi zaradi tega izrednega P°t)ena. Ob tem velja tudi omeniti Poseben pojav leksikalnih interferenc, Potrjuje, kako trdna je v otroku Predstava o tem, da je vrtec slovensko okolje. Izrazi, ki so posebej vezani na življenje v vrtcu, so bili vedno slovenski (n. pr. učiteljica, barvice, Papir, kocke, zvezdice), ne glede na jezik, v katerem se je tisti trenutek otrok izražal. Omenjeni primeri dokazujejo, kako pomembna je zlasti ^a mestnega otroka ta izkušnja, in to Oe le za njegov jezikovni razvoj, pač Pa za celoten proces njegove socializacije in emocionalnega odzivanja na okolje.
. Italijansko tržaško narečje je jezik 'Rre ..trgovina", ..miličnik", „spre-Vodnik mestnega avtobusa", „grem v rnesto", ..hodimo po mestu". Italijansko narečje je torej jezik ceste in na spJošno jezik izvendružinskega mest-Pcga okolja. Dejansko je v tem mestu to najbolj razširjena jezikovna ^rsta, ki se je prebivalci poslužujejo jfT v vseb situacijah, tako da je tudi italijanski knjižni jezik le jezik najbolj formalnih trenutkov in pa je-'k sredstev javnega obveščanja. ytroci so pokazali, da se zelo zgodaj *n dobro zavedajo, da sloni pri nas
bila tipična za posebno govorno situacijo. V komunikaciji s sovrstniki se sicer nekateri poslužujejo slovenskega narečja (gre v glavnem za različne primorske govore), vendar ni poenotene in vsem skupne vrste jezika, ki bi veljala za narečje ali pa za pogovorni jezik domačega kraja in bi tako povezovala slovenske govorce (kot velja to za slovensko narečje v slovenskih naseljih in za mestno italijansko narečje).
Italijanski standard jezik je v igri jezik televizijskih in filmskih zvezd, športnih prvakov, jezik posnemanja javnih proglasov in klicov. Kot sem že povedala, je na Tržaškem raba te jezikovne vrste zelo redka in se omejuje na vrsto govornih položajev, v katerih je večina govorcev le v položaju pasivnega sprejemanja. Dejansko se italijanskega standard jezika poslužujejo še v največji meri otroci v svojih igrah. (Tudi pri tem ne gre le za jezikovna dejstva, saj postane ob močnem procesu identifikacije otroka z junakom prav jezik najvidnejši posrednik in izraz tega intenzivnega odnosa.)
Pri vsem tem moram še posebej opozoriti na dejstvo, da otrokova izbira nikakor ni vezana na dejansko stopnjo obvladanja izbranega jezika. Pogosto so otroci uporabljali le najvidnejše in najbolj značilne elemente dane jezikovne vrste, z veliko mero t. i. hiperkorektur, medtem ko je večji del govora potekal v otroku domačem jeziku. To pa seveda le potrjuje, da je otrok posamezne jezike in vrste identificiral in da ima izdelano predstavo o njihovi razporeditvi v družbi. (Tako so n. pr. tudi v komunikaciji z učiteljico sami sebe ali sošolca korigirali, če se je bil izrazil v slovenski narečni obliki, kar dokazuje, da ločijo znotraj slovenščine različne vrste, da jim pa ni slovensko narečje, kot rečeno, primerno izrazno sredstvo v govornih situacijah, kakršne sem prej navajala.) Pa še to: v svojem jezikovnem vedenju kaže otrok zelo izostren čut za opazova-
koda v kod), pa ne izhajajo iz samega jezikovnega dejstva, da je otrok dvojezičen, oziroma, da je izpostavljen dvojezični situaciji, pač pa so ti pojavi znak družbeno, pravno in politično podrejenega položaja slovenskega jezika in slovenske narodnostne skupnosti. Dejstvo, da slovenski otroci (in odrasli) tudi med sabo veliko italijansko govore, kaže predvsem na močan in marsikdaj načrten pritisk: tudi zato tega ne moremo pri otroku premagovati s pritiskom v nasprotni smeri (s prigovarjanjem, prepovedjo i. pd.), saj tako poseganje ne doseže zaželjenega učinka, nasprotno pa krepi občutke manjvrednosti, notranje razdvojenosti in tudi krivde, ki jih pogosto zasledimo na dnu vedenja in mišljenja zamejskih Slovencev, ki pa pridejo posebno močno do izraza pri tistih, ki so asimilacijo sprejeli.
Nasprotno slonita suvereno obvladanje jezika in tudi nacionalna zavest le na dejanskih izkušnjah in znanju. Zato se jezikovna vzgoja navezuje na prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za celovit razvoj, saj lahko samo družbeno in individualno polno življenje v manjšinski skupnosti in v sklopu celega slovenskega naroda razvije tudi poln jezik. Zaradi tega mora tudi življenje v vrtcu (in šolah) spodbujati k rabi slovenskega jezika v najrazličnejših govornih situacijah, od formalnih nastopov pred večjim številom poslušalcev, do osettnega pogovora, razgovora z znancem ali z neznano osebo na cesti, pri športni tekmi i. pd. — skratka v vseh govornih položajih, ki jih otrok v igri ponazarja in ustvarja.
Življenje v vrtcu mora biti torej raznoliko, da bo ustvarjalo najrazličnejše priložnosti za rabo slovenskega jezika, pa tudi za začetna skupna razmišljanja o jeziku. Na ta način bomo spodbijali predstavo, ki je tako draga tistim, ki zagovarjajo asimilacijo, da je slovenščina preprost, domač, omejen in izključno kmečki
jezik nasprotno italijanskemu razgibanemu in polnemu izražanju.
Jezikovna vzgoja je pri nas tudi v predšolski dobi usmerjena predvsem v pouk slovenskega knjižnega jezika, kar je razumljivo, saj je slovenski jezik ne samo izrazno sredstvo, temveč tudi simbol naše narodne pripadnosti. Vsako zanemarjanje (ali zaničevanje) drugih vrst slovenskega jezika pa ima tudi negativne posledice: otroku potrjuje, da je domače narečje nepomembno in manjvredno, slovenski knjižni jezik (zlasti ko gre za izrazito visok literarni stil) pa ostane otroku tuj, v njem vidi statičnost in formalnost, nasproti živosti in prilagodljivosti italijanskega izražanja. Tu ne gre za nikakršno jezikovno ali slovnično permisivnost, nasprotno gre za to, da bo govorec brez zadreg in utesnjenosti obvladal svoje slovensko izražanje, da mu ne bosta utesnjenost in neznanje razlog za seganje po ustreznem izražanju v drugem jeziku, da se bo oborožen z znanjem in zavestjo dejavno odzival na spodbude in pritiske okolja.
Taka jezikovna vzgoja pa terja od učitelja ob obvladanju jezika tudi poglobljeno teoretično in metodološko pripravo, da z jezikom razvija komunikacijske pa tudi logično-mi-selne sposobnosti. Zaradi raznolikosti situacij, v katerih pri nas učitelj dela (na vasi ali v mestu, v slovenskem družbenem okolju in v kraju, kjer živijo slovenske družine raztreseno) z učenci, ki ob vstopu v vrtec obvladajo različne jezike in jezikovne vrste, zaradi raznolikosti situacij ne more seči po že pripravljenih modelih, pa tudi improviziranju se ne more prepuščati. Sam mora eksperimentirati in vrednotiti svoje delo, skratka sam mora biti raziskovalec. Doseganje teh ciljev pa je lahko rezultat samo organiziranega načrtnega dela. pri katerem nikakor ni dovolj individualna zavzetost učitelja, čeprav je to eden izmed pogojev.
Zlasti v mestu so slovenski otroški vrtci in slovenske šole edini kraj, ki v njem Slovenci in Italijani vidijo slovensko okolje. Zato ne morejo biti slovenske šole le vzgojno izobraževalne ustanove za najmlajše, pač pa prava kulturna središča, ki naj tkejo družbene vezi med slovenskim prebivalstvom. Zato naša zahteva po avtonomiji slovenske šole, avtonomiji zato, da bo lahko slovenska manjšina po svojih potrebah in stremljenjih upravljala slovensko šolo.
Uteratum
Posvet o slovenskem Šolstvu v Italiji, SloRI, Trst, 1975
Informativni prikaz raziskav na področju Šolstva, ki jih je SloRI izvedel v letih 1975—79, Trst, 1978
Živa Gruden, Prispevek k spoznavanju jezikovne situacije triaSkih Slovencev, Jezik In slovstvo, 1974/77
Marta Ivačič, Aspettl del bilingulsmo in-fantile italiano sloveno a Trieste. Unlver-sitadiTrieste, 1977
Giuseppe Francescato, ta comunita slove-ne In Italia, Aspettl di una sltuazione bilingue.Cladii, Brescia, 1978
Gradivo s posveta o slovenščini v javnosti, Portoroi, 1979
radio - teievizija
H		JUGOSLAVtJA
H		PETEK. 21. 3.: 8.55 TV v šot! — 16.10 Poročita — 16.15 Var-
nost in red na smučiščih —
16.25	Smučarski skoki za svetovni poka), reportaža iz Ptanice — 17.10 Mi smo smešna družina— 17.25 Ptičje straši)o,m!adin-ska nadaijevanka — 17.55 Čez tri gore: Ljubtjanski oktet — 18.25 Mozaik — 1830 Obzornik — 18.40 Od refieksa do togike, izobraževala serija — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Gtasbena oddaja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Tigrove brigade, serijski fi!m — 21.55 V znamenju — 22.)0 Nočni kino.
SOBOTA, 22. S.: 8.00 Poročita — 8.05 Jakec in čarobna tučka, otroška serija —
8.20	Z besedo in stiko — 8.35 Svetilnik — 9.05 Pisani svet — 9.40 London je moj, TV nadaijevanka — 10.30 Presojanje zahtevnosti deta, oddaja iz cikta Pot do pravične in spodbudne detitve — 10.50 Po ste-deh napredka — 11.20 Ljudje in zemtja —
12.20	Poročita — 15.20 Poročita — 15.25 Nogomet Jugostavija : Urugvaj, prenos iz Sarajeva — 17.20 Smučarski skoki za svetovni pokat, reportaža iz Ptanice — 18.05 Naš kraj — 18.20 Mtadinski fitm — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Vzpon Madsa Andersena, TV nadatjevanka — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Privatni detektiv, amerišk! fitm — TV kažipot — Poročita.
NEDEUA, 25. 5.: 8.10 Poročita — 8.15 Za nedetjsko dobro jutro: Od vsakega jutra raste dan: Zenski pevski zbor iz Gabrovke — 8.45 Zivtjenje na zemtji — 9.40 Sirotek — 10.35 Kažipot — 10.55 štafeta mta-dosti, prenos — 12.08 Mozaik — 12.10 Kmetijska oddaja — 13.10 Jugostavija, dober dan — 13.45 Poročita — 13.50 Drsatna revija, posnetek iz Dortmunda — 16.10 Razvoj
poputarnegtasbe — 17.00 Poročita — 17.05
Potoptjena mesta, dokumentarna serija — 17.50 športna poročita — 17.55 Ne nagibaj seven, madžarski fitm — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Ztom, tt. det drame TV Beograd —
21.25	Propagandna oddaja — 21.30 Smučanje, reportaža — 22.10 V znamenju —
22.20	Gtasbeni atbum — 22.35 športni pre-gted.
PONEDELJEK, 24. 3.: 8.55 TV v šoti — 16.05 štrbske Pteso: Smučarski skozi — 17.35 Poročita — 17.40 Gtasba za cicibane: Naša četica koraka — 17.55 Mata čudesa vetike prirode — 18.10 izobraževanje ob detu, oddaja iz cikta Nenehno izobraževanje — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Mia-dinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Grbavec, predstava Mestnega gtedatišča v Ljubtjani — 21.45 Propagandna oddaja
—	21.50 V znamenju — 22.05 Kutturne dia-gonate
TOREK, 25. 5.: 9.15 TV v šoti — 15.35 Štrbske Pteso: Smučarski skoki — 17.05 Poročita — 17.10 Jakec in čarobna tučka —
17.25	Pustotovščina — 17.55 Gtasbena mta-dina na detu — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita
—	19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Aktuatna oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Lutka, TV nadatjevanka — 22.15 V znamenju— 22.30 Batetni portreti: Janez Mejač.
SREDA, 26. 3.: 9.35 TV v šoti — 15.25 Nogomet Jugostavija : ttatija — 17.20 Poročita — 17.25 Z besedo in stiko — A. ingo-tič: Udarna brigada — 17.40 Tisoč tet bizantinskega cesarstva, dokumentarna serija — 18.10 Pevski tabor Šentvid: zamejsk! zbori — 18.35 Mozaik — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Fitm tedna: Anton čarovnik, vzhodnonemški fitm — 21.45 Propagandna oddaja.
„Čepravjeodšeiizžtvtienia, senadatjeborizaživtjenje. Ne več za svoje, marveč za naše, za tisto žtvtjenje, ki prihaja."		Vsem članom in prijateljem naše zadruge sporočamo, da
Vsem slovenskim lovcem na Koroškem sporočamo žalostno vest, da je v		je nepričakovano za vedno odšel od nas tovariš
nedeljo 16. marca 1980 v 71. letu starosti nenadoma umrl ustanovitelj in j	predsednik Kluba prijateljev lova na Koroškem tovariš		Kare! Prušnik-Gašper čtan Nadzornega odbora Posojitnice Cetovec, r.i.zn.j.
Karet Prušnik-Gašper		
nosilec najvišjega odlikovanja Lovske zveze Jugoslavije, Reda za lovske zasluge I. stopnje Lovske zveze Slovenije, Zlatorogove plakete Lovske zveze I	Slovenije in najvišjih lovskih priznanj Zvez lovskih družin Maribor, Celje in		Z neutrudnim delom za svoje rojake si je pridobil popolno
'	Gorica.		zaupanje in velik ugled pri vseh odbornikih.
Velika je praznina, ki je nastala po njegovi smrti, saj so bila njegova dejanja		'	S svojo priljubjenostjo bo pri vseh ostal nepozaben.
}	plemenita, njegovo lovsko prijateljstvo iskreno in veliko njegovo zaupanje i	v človeka.	' l	Vsi slovenski lovci na Koroškem ga bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. Slava našemu lovskemu tovarišu!		Posojilnica Celovec
K!ub prijate!jev !ova		Upravni odbor	Nadzorni odbor
Sporočamo žaiostno vest, da je v nedeljo 16. marca 1980 v 71. tetu starosti nenadoma umr! prvoborec in vodiini organizator protifašističnega narodnoosvoboditnega boja na Koroškem
tovariš
Kare! Prušnik-Gašper
predsednik Nadzornega odbora Zveze siovenskih organizacij na Koroškem
predsednik Zveze koroških partizanov častni čian Zveze siovenskih izseijencev nosiiec častnega znaka za zasiuge za osvoboditev Avstrije ter števiinih visokih
siovenskih in jugosiovanskih odiikovanj in odiičij
Bi! je pristen lik revotucionarja, ki je vse svoje živijenje posveti! de!u in boju za pravice stovenskega ljudstva in mirno sožitje med narodoma na Koroškem.
Koroški Siovenci bomo svojega zastužnega rojaka, preizkušenega narodnega in poetičnega detavca, ohraniti v trajnem častnem spominu.
Postovitev bo v petek 21. marca 1980 ob 15. uri pred mrtvašnico v Kotmari vasi.
S!ava tovarišu Gašperju!
Zveza S!ovenskih organizacij na Koroškem
Vsem bivšim borcem in sodelavcem narodnoosvobodilne borbe sporočamo žalostno vest, da je v nedeljo 16. marca 1980 v 71. letu starosti nenadoma umrl najvidnejši koroški partizan in organizator narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja na Koroškem
tovariš
Karel Prušnik-Gašper
predsednik Zveze koroških partizanov
nosiiec Reda zas!ug za narod s srebrnimi žarki, Reda bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, Reda zasiug za narod s srebrno zvezdo, Meda!jo hrabrosti, Ordena 4. ju!ij, Ziatega odiičja OF
ter Častnega znaka za zasiuge za osvoboditev Avstrije.
Plodno je bilo njegovo življenje, neprecenljiv njegov delež v našem narodnoosvobodilnem boju in nesebično njegovo delo v naši borčevski organizaciji za ohranjevanje in širjenje tradicij partizanske borbe na Koroškem.
Koroški partizani in sodelavci bomo svojega zaslužnega predsednika in preizkušenega narodnopolitičnega delavca obranili v častnem spominu.
Od njega se bomo poslovili v petek 21. marca 1980 ob 15. uri pred mrtvašnico v Kotmari vasi.
Stava tovariša Gašperju!
Zveza koroških partizanov