štu d e n to v in učencev, zd rav stv en ih m igracij, trž n ih m igracij in m igracij iz tr e h m est v d ru g a naselja , te h te n m etodološk i p ris to p in tu d i vsebinsko nov p risp ev e k k p o zn av an ju razv o ja naselij in M etohije n a sploh. V dokaj obsežne in te m e ljite an k e te za posam ezne v rs te m igracij so b ile za je te p rav vse s tru k tu re d n evn ih in d ru g ih m ig ran tov . R ezu lta ti an k e te p a so b ili še dopo ln jen i s p riložnostn im a n k e tiran jem vzrokov m igracij in n e k a ­ te r ih elem en tov socio-ekonom ske s tru k tu re v naseljih , k i da je jo največ n a jra z ličn e jš ih m ig ran tov . H k ra ti z analizo so im igracije p rik azan e tud i g rafično z zonam i n jih o v e oddaljenosti, sm eri in in ten z ite te . Š tud ijo zak ljuču je obsežnejši iz%Tleček v a lbanšč in i in k ra jš i v anglešči­ ni, v rs ta zelo te h tn ih slik o razv o ju naselij in tab e le m ig ran tov . M irko P ak Iz p oljske geografske k n jiževn osti R yszard D om anski: G eografia ekonom iczna, PW N, W arszaw a-P oznan , 1978, str. 398. P riro čn ik za š tu d e n te ekonom ije, ko t je nap isano n a d ru g i s tran i, je v sekakor več ko t sk ro m n a oznaka za delo, k i je zah tevno tu d i za k lasično izobraženega geografa. Iz p reg leda p ro b lem atik e je razv idno , da gre za eko­ nom sko geografijo v n a jš iršem pom enu besede, ozirom a za d ružbeno ge­ ografijo . V sebina je raz d e lje n a na š tir i osnovne dele: m etodologija ekonom ske geografije; sistem n arav n o okolje — družba; p ro sto rsk a s tru k tu ra gospo­ d a rs tv a in d ružbe; d ružbenogospodarsk i procesi v geografskem prosto ru . Delo b i zah tevalo tem eljite jšo obravnavo, česar p a p ro s to r ne dopušča, zato se m oram om ejiti le na splošne ugotovitve. P red v sem je tre b a delo označiti za tem eljito p r ip ra v lje n p riro č n ik za področje d ružbenogospodarske geografije. V p o ljsk ih o kv irih se s p re d ­ s tav ljen im delom lahko p r im e rja v e rje tn o le še G eografija p reb iv a ls tv a A. Jag ie lsk eg a iz W roclaw a. V sebina o d k riv a svo js tven i in sam onik li geografsk i duh, k i očitno ne pozna okostenelosti. A v to r teži za k a r n a jbo lj popoln im prikazom vseb ine p ro u čev an ja ekonom ske geografije. To je razv idno tu d i iz p rim e rja v e v se­ b ine av to rje v ih sk rip t iz 1. 1975 in tisk an e izd a je t r i le ta kasneje . T iskani izda ji je av to r dodal ali b is tveno p red e la l v rs to poglavij, tako o m onito- r in g u (sistem opazovanja, ocene in prognoze s ta n ja ) človekovega okolja, le ta lsk ih in sa te litsk ih posnetk ih , obm očjih oskrbe, tu r is tič n ih obm očjih, stičišč ih m o rja in kopnega, p rag o v n i analizi, razv o ju g radben ištva , p ro s to r­ sk i iz rab i podeželja, deželah v razvo ju , p rocesu in d u stria lizac ije in p ro ­ sto rsk ih sprem em bah , d in am ik i m est, p redvsem p a je te m eljito p red e la l in raz š iril ce lo tn i d ru g i del p riro čn ik a ; o okolju . P osebno pozornost zasluži m etodološka s tran . P re d s tav ljen e so štev ilne m etode, tak o v opisni oblik i ko t tu d i s pom očjo 115 k a rto g ra fsk ih prilog. M arsikdo bi v e rje tn o zam eril a v to rju p reve liko fo rm alizacijo geografske p rob lem atike , p rev e lik p o u d arek m etodološko-tehnološk i p la ti. A v to r res izh a ja iz k ro g a ekonom istov in m atem atikov , zato je razum ljivo , da skuša b iti v ed n o natančen , s tv a ren , n e p a to liko opisen. S icer je pa v e rje tn o vloga podobn ih p riro čn ik o v poleg so lidnega p rik az a o b jek ta p ro u čev an ja p redvsem v p re d s ta v itv i m etodo log ije raziskav , k a r je R. D om anski iz­ p e lja l v po ln i m eri. Z d rug im i besedam i: ob E konom ski geografiji R. Do- m anskega človek ne ču ti po treb e po n ab av i d o d a tn ih to v rs tn ih priročn ikov . M arijan K lem enčič