leto vi.	- 4*maja .1953	• t ŠTEV,116.
•‘■ v r'		
ZUNANJA POLITIKA
'Zunanja politika velesil ni podobna tramvaju,da bi drsela po glad» tračnicah v točno določeni smeri proti gotovemu,poznanemu cilju*Bo= d°Čnost je negotova in vplivi na,politiko so raznovrstni,čeptav jo goni: ^interesi v stalni smeri..- . Ne more se izogniti zemljepisnim dejstvom, ^ezi jo zgodovina in podpira gospodarstvo. Mnogi drugi vplivi so nepre=.' računljivi in v demokracijah je podvržena končno mnenju javnosti.Učeni ■ ®°2je jo preiskujejo in pišejo razprave”,, nam pa naj bo dovoljena le krat . fca pripomba.	.	_
Med našimi begunci so nekateri mislili, da senbo. ameriška zunahj:a\: Politika popolnoma preokrenila z zmago- republikancev,Med volilno borbo jjS-Di'je želo ugajala velika razprava o osvobajanju ali'zadrževanju.Repu= Plikanci so tedaj' plameneče napadali demokratskega "pr'ezidenta'( razumi ji= T°»saj so bile volitve) -in se zavzemali za osvoboditev narodov srednje 111 vzhodne Evrope izpod sovjetskega jarma. Demokrati so razlagali nuj = ^st zadrževanja komunizma v sedanjih mejah in opozarj ali,da osvoboje= v^hje vodi v strašno vojno,ki utegne uničiti civilizirani^svet.Zanese = PJökl med begunci so prezrli zaključek,o katerem smo poročali,ko so se Vsi precej zedinili in nihče ni zagovarjal vojne.
Spomnimo se na.zadnja vojna leta,ko so isti in podobni skrajneži ‘Tdno pričakovali,da bodo zavezniki po porazu Nemcev "nadaljevali" voj=
P° in potolkli Sovjete. Vir tega,mišijenja so bili Nemci,ki so se tako ^olažili zaradi neizbežnega poraza. Hitlerjev narod pač ni imel pojma, P-Oko potekajo stvari v demokracijah-.Tisti Slovenci, ki so bili enako zme JF:ni, so imeli-pač slabše zveze s takratnimi emigranti v Londonu, kot so Poteli prikazati. Zato niso ■ mogli-vedeti za takratno prijateljsko javno £a2Položenje na Zapadu do ruskih tovarišev v orožju. Kljub temu je več naivno, č-e so mislili, da morejo demokracije enostavno ‘‘nadal jevati" !|0jno v popolnoma novi smeri, ko dosežejo cilje, za katere so se borili. ^akrat in še danes nekateri ne dojamejo,da si svobndni ljudje žele miru; P® mami jih enostranska propaganda in zelo težko se nagnejo' k. strašni- ' ^ločitvi,da začno vojno.	. •
Nedavni govor prezidenta E.isenhower'ja je moral skrajneže razočara= Vroče želi mir in jasno je zavrgel misel "osvobojevalnega pohoda". ^biŠel je namreč na oblast in se seznanil z dejstvi in mnenji zunanjega Ministrstva in diplomatov. Zunanja politika sicer ni tramvaj, toda na Slavo se tudi ne postavlja. Zanesenjaki bodo morda obupali.Obo je, vnetost obup,je enako nepotrebno..V resnici je mogoče,da bosta komunistična ^Vsija in Zapad dolga leta obstojala drug Ob drugem. Ker poznamo in na= Ppnotujemo komunizmu,pravimo,da bo tak miren ali "hladen" obstoj za ko= Monizem končno poguben,kaj ti želja-po svobodi je huda,nevarna in nalez= i^iva. Zapadni ali demokratični svet seveda ne bo varen, če ne bo upošte ^Pl naukov komunističnih uspehov.v preteklosti. Malo je dvoma,da ga bo komunizem spodbujal k Čuječnosti z "ljudskimi vstajami" -zdaj tu zdaj tam, pri čemer demokracije večkrat slabo. izpade:jo*.Ne sme nas prevzema= Mi ihta,če se počasi uče in če ubirajo .dolgo, a zanesljivejšo pot:	ne
°s.Vobo jevalne vojne, ki bi gotovo povzročila mnogo gorja in morda nasta= vila nove diktature, temveč boljšanje razmer v svetu, da bo komunizem po Šinil kot riba na suhem.
4 w\W
SVOBODA VERE
Jugoslovanska vlada je prekinila razgovore s predstavniki katolik kega episkopata v Jugoslaviji glede "ureditve odnošajev med državo in cerkvi jo", ker. je nadškof UjčiS izjavil, da škofje nimajo pooblastila sv' jih predpostavi j enihf da bi mogli skleniti kak sporazum.To izjavo je vlß; na agencija komentirala kot "ponovno dokazane želje Vatikana,da poslabš* • odtiošaje z Jugoslavijo", šef vladne komisi je, ki je vodila razgovore, Bof^ ■Kraigher pa je dodal,da je ^ s tem-razgaljeno protiljudsko stališče in delovanje nekaterih predstavnikov katoliške cerkve v Jugoslaviji,ki nisj hoteli sporazuma. Pripomnil je,da se je že'po prvem razgovoru med Tito® in škofi moglo predvidevati neuspeh,saj so škofje zahtevali stvari,ki ^ privedle do spremembe ustave,česar oblast ni mogla sprejeti.
Dvadni po prekinitvi, 26.aprila, je vlada objavila popravljeni o.* snutek "Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti" in izjavila,da je bil -prvotni osnutek umaknjen, ker sta ga katnližka in pravoslavna eerkeV •neugodno sprejeli zaradi gotovih določil.V novem osnutku vlada v bistvu ni ničesar popustila.Tako. je opustila določilo,ki je prikrito omejevalo •duhovnikove stanovske stike z verniki.Po novem osnutku bodo verske skup nosti.t'lahko. izda jale in razdeljevale versko Čtivo, toda v me jah obstojem ge zakona o tisku. Komunisti so odklonili katoliško zahtevo po vedskih äclßh in ukinitvi civilne poroke,ki je zdaj obvezna.
' Patriarh Vikentije je v intervjuju takoj po objavi izjavil,da je Sv.arhijerejski srihod pozdravil prizadevanja vlade po ureditvi odnošaj6' med cerkvijo in državo; glede novega osntttka zakona je dejal,da ta v 69> tovi meri jamči svobodo veroizpovedovanja,četudi ni bilo ugodeno vsem predlogom pravoslavnih cerkvenih oblasti. Reis ul ulema Pajlč pa je že ""v ‘februarju■ponovil,da je v PLR Jugoslaviji zajamčena svoboda vere,ter dodal,da so osnutek Zakona:sprejeli vsi pripadniki islamske verske skup nosti z navdušenjem.	;
Jugoslovanske oblasti bodo zdaj nadaljevale razgovore s predstavni' ki pravoslavnih in muslimanov in bodo z njimi dokončali predlog,ki bo P‘ tem še letos predložen v odobritev'ljudski skupščini*
;	, BEGUNSKE-TEŽAVE V AVSTRALIJI .
Sydney, koncem marca.Od našega dopisnika.-	. ,
Prvi slovenski priseljenci sb prišli v Avsträ.-ijo'po 1.1947 in to času razcvita gospodarstva,ki se je pričel takoj po končani vojni in tr® jal do konca' leta'1951. ‘V tem obdobju je manjkalo delavne sile prav v vseh strokah, pa-'tudi uradnikov in učitel jev ni^bil-o dovolj .Delodajalci 'so se trgali Za delavce in uporabljali vse mogoča sredstva,da bi pride* bili ljudi,ki jih nikdar niso imeli dovolj.Tako so mnogi delali v dveh službah in zelo dobro zaslužili. Prekournega .dela je bilo na'pretek ih vsak si je lahko izbiral službe, Če le'ni bil vezan na pogodbo. Slaba stran tega "booma" je pa bilo upadanje denarne vrednosti in razna peri° dična pomanjkanja tako elektrike kot masla,riža itd.
V začetku 1952 pa še je.‘položaj hitro spremenil;Vzrok je bil del0* ma v ukrepih vlade, ki je uvedla kreditne omejitve in zmanjšala uvoz za 80$, da bi tako preprečila inflacijo.(Osnovna plača je namreč v sedmih povojnih letih zrasla od L 4-.0.0 na L 9.12.0)Nekako sredi 1952.leta.se je potem pričelo veliko čiščenje po tovarnah,saj .so nekatere odpustil6 po 50$ ali celo 80$. Medtem ko je bilo 1951 vpisanih na Uradu za-delo nad 100.000 prostih mest, je zdaj prihajalo 126.000 ljudi po brezposel'
no podporo.	'	•	v	.	+1
Kakšni so izgledi za nezaposlenega? Pb enem tednu začenja dobivaj tedensko podporo Ti*2.0.0,kar v glavnem zadošča za^hrano.Izgledov za z®' poslitev pa še vedno ni, četudi se položaj zelo počasi zboljšuje.A■kdo? le ujame kje kak posel, je lahko res srečen.
Vlada prikazuje to krizo precej v optimistični luči in predvideva temeljito zboljšanje v nekaj mesecih. Toda "deželne" volitve letos so pokazale,da ljudji vladi ne zaupajo.Tako je Delavska stranka zmagala nad Liberalno v Victor!ji,Qussnslandu,in Zap.Avstraliji, v Novem Južnem Walesu pa se je obdržala na oblasti.Z malenkostno večino so Liberal! zmagali'v sicer liberalni Južni Avstraliji in na Tasmaniji.Za septemb6

Na razvoj moremo izredno malo vplivati,Ihta,stok in jok ne pomaga= ta.Zanašati se moramo nase in svoje probleme vključevati v svetovne, (da Ponovno napišemo to resnico). Prvi pogoj je poznanje in upoštevanje dej štev. Voditi nas mora razum. Čustva so v politiki nevarna: v notranji morejo privesti v revolucijo; v zunanji politiki vodijo mali narod iz enega razočaranja v drugo.
VELEIZDAJA
"Glas kanadskih Srba" nadaljuje s svojo slepo gonjo sovraštva do kardinala Stepinca in katoliške Cerkve. Nič mu ne bi zamerili,če bi pri svojem pisanju navajal neizpodbitna dejstva, če bi objektivno in vsestran sko poročal, če bi iz zamotane medvojne situacije v dobri veri za vsak Primer in ob vsaki priliki hotel dognati resnico. Žal je daleč od tega. Na podlagi enostranskih podatkov in seveda enostranskih zaključkov se spušča v drzne sodbe "vojnega zločinca Stepinca"( 26.2.1953)>ki se ne mo re braniti in ki ni imel možnosti,da ti stal pred neodvisnim sodnikom.
Srbski list je 26.marca ponatisnil članek iz dnevnika "La Croix", "glavnega organa katoliške cerkve v Franci ji",kot naivno pripominja "Glas". Pisec razpravlja o Stepinčevi izjavi na komunističnem procesu, đa'nikdar ni izdal svoje domovine. Izkl juču j e, da bi pod "domovino" mislil Nadškof Jugoslavijo; mislil j e na Hrvatsko. "Zakaj? Ker Hrvatska pripa= da katoliški cerkvi, Srbi ja pa nasprotno pravoslavju"-.Francoz; pripominja, da dva federirana naroda sestavljata eno državo in da z jugoslovanskega s.tališča pomeni veleizdajo, "razbijati si glavo", kako bi se razbilo to edinstvo.
Brez dvoma je nadškof Stepinac pod "domovino" mislil‘Hrvatsko.Dru= .gega tudi ni mogel.Ne samo,ker je otrok Hrvatske,ker je domovina daleko intimnejši pojem od države in ker je za nas bistvena razlika med naro = dom in državo, ampak ker je bivšega jugoslovanskega prostovoljca Stepin ca tako kot mnoge druge hrvatske integralne Jugoslovane prej ali slej ' sama Jugoslavija izdala preko tistih,ki so si jo lastili in delili in .vladali iz Beograda. Izdala je demokratično svobodo; ni izpolnila osnov Cega poslanstva,ker ni zadovoljila narodov, ni nudila notranjega sogla= sja. "Na strahu je (namreč) nemogoče zgraditi mirno in zaupljivo živi je cje" ( Croce),saj'ne ustvarjajo svobodni ljudje držav zato,da bi trpeli zsradi njih. Jugoslovenski huzarji in beograjska čaršija so pogubljali 'Jugoslavijo.
Tako je nadškof na procesu izjavil,da je "narod hotel to državo(Hr vatsko),zato sem tudi jaz kot Hrvat bil zanjo".Toda ta država se je uma zala z Ustaši,ki se morajo gnusiti civiliziranim ljudem.Pobojev ni mogo Če zagovarjati.Ni mogoče zagovarjati razbitja Jugoslavije z nacistično Pomoč jo.Mogoče pa je'poiskati razloge. Ko se bo pred zgodovino preisko= vala "veleizdaja",bo treba resnici in pravici na ljubo pogledati tudi dolga leta nazaj,kdo je začel izdajati to državo in kdo je izdal njene 6
harode.
Tedajvne bo mogoče mimo 11.julija 1928,ko je.kralj Aleksander pped Gregorjem Žerjavom zagovarjal razdelitev Jugo slavije.Tudi ne bo mogoče fliimo 12.septembra 1944,ko je kralj Peter pozval Srbe,Hrvate in Slovence da se zedinijo in pristopijo k narodno osvobodilni vojski maršala Tita.
"Glas" (22.januarja 1953)silno zaupa komunističnim dokumentacijam, in citira Stepinčev dnevnik,kot ga je pred skupščino navedel Kardelj. Pričakujemo,da bo priznal verodostojnost tudi pismu_gen.Mihailoviča, na= slovijenem na "ekscelenco" poglavnika dr.Ante Paveliča,s katerim nazna= cj a misijo odposlanca dr.Ranka Brašiča.Ta dokument je bil predložen na Mihailovičevem procesu.Kakšen glas bodo dali od sebe kanadski Srbi,ko No ta "kolaboracija z ustaši" označena za veleizdajo?
------------------------------------ Totalitäre! obtožujejo in obsoja=
jo brez dokazov,brez zasliševanja in brez obrambe.Srbski tisk,ki se poslu žuje tega načina,kaže skrajno pomanj kanje čuta za moralo in pravico.Neu= ke ljudi zavaja v sovraštvo do sodr= • žavljanov,ki more voditi v nove poko Izhaja 1.in 3.ponedeljek v mesecu. Ije.Ali ni ščuvanje k množičnim na= -----------------------------------silnim dejanjem veleizdaja po zakonu?
6 KLIC TRIGLAVA '
53,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
ELEKTRIKA ZA IZVOZ
Od 50 milijard kilovatnih ur,ki bi jih bilo mogoče dobiti iz jugo» slovanskih rek, so v letu 1950 izkoristili nekaj nad 2 ^ vodne energija Za primerjavo je vredno omeniti, da Zap.Nemčija in Italija izkoriščata že po 50$ te energije za proizvodnjo elektrike.
Z ozirom na to in zaradi ugodnega zemljepisnega položaja je torej Jugoslavija zelo primerna za izvoz elektrike.Na zapadu napovedujejo,da bo raka jugoslovanska elektrarna "visoko v gorah" kmalu začela delati s» mo za izvoz električne energije v Avstrijo,Zap.Nemčijo in Italijo.Tu pride v poštev seveda najprej Slovenija in nato Hrvatska,ki imata edini dokaj razvit sistem elektrarn. Ker Slovenija že zdaj izvaža'v Avstrijo 8$ svoje proizvodnje električne sile, bo torej na račun izvoza mogel bi’ ti prikrajšan tekom nekaj let samo drobni potrošnik;ni verjetno,da bi zaradi izvoza energije država ukinila dobavo toka industriji,ki n.pr.v Sloveniji porabi polovico celokupne republiške proizvodnje elektrike. Kljub novim elektrarnam neslovenskim predelom Jugoslavije njihova proi2 vodnja električnega toka ne zadostuje. Tako je n.pr. Slovenija lansko leto izvozila na ^rvatsko preko 250 milijonov kilovatnih ur.Tri milijo31 ne več kot leto poprej. Četudi se je sama Hrvatska z novimi elektrarna» mi v minulem letu že precej osamosvojila, saj je lahko potrošila elekiri ke za 13$ več kot leta 1951, ji njene lastne sile še nekaj let ne bodo zadostovale. Ni to majhna stvar, če pomislimo, da sta lani tako Sloveni» ja kot Hrvatska porabili vsaka po eno milijardo kilovatnih ur elektriČ» nega toka, s to razliko, da je Slovenija od tega mogla izvoziti (v Av= stri jo in na Hrvatsko) eno tretjino. V letu 1-939 je imela'vsa JugoslavJ ja potrošnjo ene milijarde kWh.Sele po nekaj letih,ko bodo dograjene hrvatske elektrarne v Konjščini,na Cetini, v Vinodolu,na Mrežnici,Dobri, Korani in Riječini, bo ta republika lahko sama krila svoje potrebe.In . tedaj šele bo Slovenija svoj odvišek lahko pošiljala v inozemstvo, ne_ da bi zaradi tega bil kdo prikrajšan. Ker bodo med tem tudi'v Sloveniji dograjene že začete ali projektirane centrale, bo kljub izvodu preskrb» Ijena nova tovarna aluminija v Strnišču pri Ptuju;ta bo namreč, rabila toliko toka,kot ga daje Slovenija zdaj Hrvatski.
Slovenija ima danes 74 (večjih in manjših) vodnih elektrarn ter 5^ toplotnih.V primeru z ostalimi republikami Jugoslavije, razpolaga zdaj Slovenija s 50$ vse elektroenergetske zmogljivosti države. V Sloveniji je elektrificiranih 3500 mest in vasi; 200.000 gospodinjstev uporablja elektriko za razsvetljavo,polovica od teh pa še za kuho in ogrevanje.
Naš glavni vir
Za proizvodnjo električne sile je najbolj ugodna tista reka,ki im® stalno vodno količino v vseh letnih časih. Kot alpska reka se Drava te» mu najbolj približa.Sneg v gorah se taja tja do julija.Dravi manjka vo* da samo pozimi,dočim drugim rekam pozimi in poleti. Po Dravi steče v enem letu 10 milijard m3 vode, kar bi bilo 10 bilijonov litrov.V Vuhre= du,kjer je v načrtu elektrarna, steče v sekundi 310 m^ vode.
Vsa Drava med Dravogradom in Mariborom more dati na leto 1 mili» jardo in 700 milijonov kilovatnih ur.To bi pri ceni 3 bin za uro bilo preko 5 milijard dinar jev.Obstoječe elektrarne v Dravogradu,Fali in na Mariborskem otoku ter Vuzenica,ki bo letos dograjena, bodo proizvajale 57$ dosegljive energije tega odseka.Ko bosta dograjeni še elektrarni
v	Vuhredu in Ožbaltu,vsaka s povprečno'1etno proizvodnjo 370 milijonov kWh,bo Drava nad Mariborom sto odstotno izkoriščena.
Toda možnosti za pridobivanje elektroenergij e ostanejo še na Dra»
vi	pod Mariborom,dasi se je tam treba ozirati na poljedejstvo in plov» bo.Vsa slovenska Drava bi letno mogla dajati tri in pol milijarde kWh.
Z dograditvijo Vuzenice letos bo dravska proizvodnja tako šsl® 27$.
Zaradi nižjega stanja vode pozimi,bo projektirana kalorična centr0 la v Šoštanju krila zimski primanj&jaj.Z deli pričenjajo to pomlad,do» gradili pa jo bodo koncem leta 1955.
"KOT PRAVI KRALJ"
- EVO
Bivša jugoslovanska kraljica-mati Marija,ki zdaj živi v Madri= du," pr igo var ja svojemu sinu bivše= mu kralju Petru,naj bi se s svojo družinovza stalno naselil v gosto ljubni Španiji.Mati utegne uspeti v svojih prizadevanjih, ker se sin na svojem obisku v Španiji prvič, odkar je v emigraciji "zares poču ti kot kralj". Ne le da je Špan = ska vlada generala Franca edina država, ki še vzdržuje z njim dipb matske stike, ampak mu je stavila na razpolago tudi avtomobil s šo= ferjem za vso dobo,dokler ga bo kralj potreboval; gostoljubje je res veliko,saj ima kralj pri vseh svojih rapunih dvajset odstotkov popusta.
Nič niso vprašali prebivalcev Strniš<5a pri Ptuju,če želijo,da bi njihov kraj dobil drugo ime.Ko je umrl Boris Kidrič, je ljubljanski republiški izvršilni svet počastil Strnižane s tem,da jih je preimeno val v Kidričevoe,kr« j pa v Kidri= čevo.Tudi tovarna aluminija v grad nji bo odslej nosila naziv "Boris Kidrič" •
Počaščen pa je bil tudi Kardelj. Nedaleč od izliva Neretve v morje so pred leti pričeli z gradnjo pri stanišča Kardeljevega,Mesto šteje zdaj okoli 6000 prebivalcev in ga razširjajo z novimi objekti.Luka za blagovni promet naj bi,ko bo v celoti dograj ena,zmogla na leto 1,300.000 ton več kot zmore Split*
ZASTOPSTVO JUGOSLAVIJE
na kronanju britanske kraljice 2. junija bodo sestavljali Milovan Ljilas»Koča Popovič in šef štaba Peko Dapčevič.
Dušan Kveder,ki je zaposlen v jugosl.generalštabu je odšel v Združene države, kjer "bo predaval o Jugoslaviji".
KOS V VENEZUELI
V Caracasu je februarja priredji koncert baritonist Vladko Kos.Spe= red je bil resnično mednaroden;med arijami in pesmimi tujih mojstrov je g.Kos zapel tudi tri slovenske pesmi,ki so jih venezuelski kriti= ki toplo sprejeli kot posebno obČu tene. Krajevni Časopisi ne štedijo v hvali pevca in njegovega glasu.
KONEC EPOLET
V	Beogradu so naznanili,da bo vojska dobila nove uniforme pred koncem tega leta.Sedanje uniforme so napravljene po ruskem vzorcu in čine označujejo velike in sve= tle epolete.Nove uniforme in ozna ke bodo podobne angleškim.Naramne tablice,ki so se držale jugoslo = vanskih oficirjev iz danih dni, bodo zamenjane z zvezdicami na ra mah.
IZSELITEV IZ JUGOSLAVIJE
V	intervjuju z dopsinikom "New York Timesa" je Rankovič napove = dal možnost izselitve iz Jugosla= vije tudi tistim,ki imajo svojce med begunci v emigraciji. Istoea sno bodo razširili izdajanje pot^ nih dovoljenj v tujino v turistič ne namene.
OGRIZEK 0 PIRENEJIH
V zbirki "Svet v barvah" ( The World in Colour series) je pri an= gleškem založniku izšla knjiga "Španija in Portugalska", ki jo je uredil Dore Ogrizek. Knjiga je do= kaj draga (30 s.), a sij.ajno oprem= Ijena in spisana, tako, da jo nek kri tik uvršča med vodiče,ki ti prihra nijo potovanje; oris je tako živ, da pričara v mislih vse lepote de= žel. G.Ogrizek, ki živi v Parizu, ni novinec na tem'pol ju.Že precej let izdaja izredno okusno opremlje ne in vsebinsko zelo kvalitetne publikacije o različnih deželah.
BEGUNEC BREZ PREBITE PARE
je bil pred šestimi leti Leon Jol son,Žid.Danes vodi podjetje v USA, s kapitalom 40 milijonov dolarjev, ki prodaja šivalne stroje.
ske volitve v senat in splošne poslanske volitve 1.1954 pa napoveduje jo zmago laburistom, ki na vso moč skušajo dokazati,da so le "torijci" krivi sedanjega stanja in da more edino le Delavska stranka spet uve= sti polno zaposlitev.
COCKTA - KOLONIZACIJA
V vročih poletnih dneh v Jugoslaviji ni bilo prijetne in okusne pi jače,ki bi ugasila žejo.Tako so ugotovili komunisti. Kje so šabese,poka lice in malinovci, s katerimi smo se nacejali v prejšnjih časih? Vse to pač ne spada v socialistični red. Podjetje "Slovenija-vino" je pričelo na umeten način izdelovati "naravno" brezalkoholno pijačo,kot naznanja velika reklama.Ta reklama je sama po sebi nekaj izrednega.Öe izvzamemo Kidričeve osmrtnice, ki jih vnetež lahko smatra za komunistično reklamo, ; porednež pa kot reklamo za smrt, prednjači po obsegu pred vsemi podobni mi podvigi v domačih časopisih.Dve celi strani POROČEVALCA sta popisani in porisani z oglaševanjem Yugocockta produktov. Da ne poz;abimo, da se nahajamo v socialistični deželi,ki s kapitalističnimi ustanovami,kot je reklama,nima nič skupnega, so dali zadevi naziv "bilten" in'jo zabelili z običajnimi nepotrebnimi tujkami.In kljub temu,da jo sekajo'po isti po ti kot kapitalistični oglaševalci, se kolikor morejo izognejo prijazno» sti do posameznika - odjemalca. Saj posameznik ni nič proti skupnosti in oni so oblast nad to skupnostjo - zakaj bi torej dvorili ljudem? Od njih pričakujejo, da bodo vdano in "kulturno" pogoltnili tudi novi proi zvod komunističnega gospodarstva,kot so že mnogo slabših.
Nova pijača ima čudno ime COCKTA - COCKTA. Reklama pojasnjuje neve dnežem,da se to izgovarja "kokta-kokta",ne zadovolji pa radovednežev,ki bi jih zanimalo,zakaj za domačo pijačo nedomače ime,ki prezira navade slovenskega pisanja.Skrivnosti pri tem še ni konec.V pijači se nahajajo "žlahtne droge in sadeži",kot kakao in oranžni sok pa domači šipek.Kakao in pomaranče je treba uvažati.Za uvoz so potrebne tuje valute.Teh v Ju= goslaviji strahotno primanjkuje celo za prepotrebna živila in nujne stro je.Čudno, odkod se bodo vzele za hladilno pijačo. To še ni vse. Za proiz vodnjo Cockte je bilo potrebno nabaviti najmodernej še stroje,ki predsta^ Ijajo "zadnji izdelek svetovne tehnike". Kupili so pravico za posebno p® tentirano zapiranje steklenic.Pritiskajo celo na steklarno,da bi v tuji* ni nabavila stroj za tiskanje na steklo,tako da bodo njihove male steki® niče okrašene s Cockta barvami. Poleg teh omislekov,ki zahtevajo tuje valute,je Cockta-Cockta,ali kdor že stoji za njo, globoko segla v žep ter vložila mnogo denarja v naprave,prevozne avtomobile,žabojčke,stekle niče in "propagandni matetial". Vse to je v Cockta-barvah,svetlomodro, rumeno in črno, in vse je patentirano. Imeli bodo "prodajalce lične zu» nanjosti" v uniformah,raznašali bodo ročke za 6'steklenic,kar se zdi ze lo znano in nečemu podobno. Ameriška brezalkoholna pijača je Coca-Cola* Tudi to delajo s kakaom.Tudi ta ima svoje steklenice,svoje žabo je,svoje| barve,svoje prodajalce,svoje ročke za 6 steklenic - vse patentirano.Po», djetje Coca-Cola uporablja silovito reklamo in ima nadvse sposobno trgo'' sko organizacijo. Po vojni je razširilo svojo pijačo menda v deželah po vsem svetu,kjer se čuti ameriški vpliv. Coca-Cola je veliko,uspešno,vpP no podjetje.Francoski vinarji so poskušali preprečiti prodajo te pijače v Franciji,ker jim dela konkurenco.Nemudoma so se odzvali newyorški lo» kali,da ne bodo prodajali šampanjca.Kamor je prišel ameriški vpliv, je prišla Coca-Cola.Rodila se je šala,da so dežele coca-kolonizirane.
Podobnost med Coca-Colo in Cockta-Cockto bode v oči.Mogoče je,da je kak bister titovec obiskal Zapad in se domislil,da bi se inozemski.1£ toviščarji v Jugoslaviji bolj domače počutili, če bi pili nedoločeno pi1* jačo iz malih steklenic. Morda so titovci izbrali ime iz občudovanja ameriških uspehov.Morda jih je amerikanska trgovska sposobnost tako o*5 čarala,da so privzeli vse zunanje znake in upajo,da jim bo opičje posne manje zagotovilo uspeh. Toda kaj s patenti? Kaj z uvozom iz tujine? Ali je zadeva le gromozansko komunistično planiranje? Ali pa ameriški kapi*1 tal rine tudi v Titovino in ima že svoje prste vmes?
Sum se bo okrepil,če bo cockta-kolonizacija uspela.A Če bo.polom enako gromozanski kot zasnutek, bomo zanesljivo vedeli,da je pristna ko munistična zamisel.	_____
Dr.Jože Vilfan,bivši veleposlanik	"Položaj naše nmjšine v Avstriji
v Indiji in Burmi, je bil postav =	je v glavnem^ugoden';, je izjavil
Ijen za generalnega sekretar j a prisl	dr .Bebler, drž .podtajnik za zun.
sednika republike Tita.	zadeve.
Elektrifikaci.la železnic -	.	... ...
•_ Mnogi slovenski inženirji se zadnje čase zavzemajo za elektrifika= °ijo železniške proge med Ljubljano in Pošto jno;proga proti Trstu je e= iektrificirana še iz časov pred vojno. Iz razlogov,ki sem jih navedel ■ spočetka, je -težko misliti, da bodo uspeli,'četudi bi' imeli'na razpolago denar in material za investicijska dela.. Tem manj je mogoče misliti na elektrifikacijo vseh slovenskih gorskih prog, to je v' krogi* Lj'Ubljana -Jesenice - Sežana - Ljubljana.
Kako ekonomična bi bila elektrifikacija železnic,povedo naslednji Podatki, Res da so investicijska dela draga in neprimerno večja kot 2a obstoječi železniški sistem;toda strokovnjaki napovedujejo,da je obstoječi vozni park, predvsem lokomotive,zelo izrabi jen in da bi bilo 'po^ trebno vložiti velika sredstva za njegovo izboljšanje, ^
Parna lokomotiva,kurjena na premog, izkoristi povprečno samo 2,5$ kalorične moči premoga. 97,5$ gre torej v popolno izgubo. Elektrificira na proga-pa izkoristi pri kalorični centrali 28, 5$,pri vodni centrali pa kar 48$ sil,upoštevajoč pri tem izgubo,ki je pri prenosu elektrike nvjna,
■Izračunali so,da porabi ljubljanska železniška direkcija leto 391,000 ton premoga,kar bi v toplotni centrali dalo 391‘milijonov kWhi' Za ves promet te direkcije bi na leto rabili 92 milijonov in'pol kilovat nih ur.Tako zaradi pomanjkanja elektrifikacije izgubimo letno' blizu 300 milijonov kWhr- delo ene dravske elektrarne. Poleg tega bi se hitrost Vožnje povečala na. 2 do 3 kratno sedanjo.To je važno tako za turizem kot 2a konkurenco italijanskim železnicam,ki poskušajo z elektrificirano pro go>■ Trbiž-Udine navezati nase srednjeevropski tranzit v jadranske luke, Pre-dvsem v Trst.	( d» )
' ,
' STARA PESEM - NOV NAZIV
■— .H   I     —•	.*•	»
Človek se sprašuj e,ali so jugoslovanski komunisti tako zabiti,da sami verjamejo,kar drugim dopovedujejo, ali pa tako strašno pokvarjeni, da ves svet vlečejo za norca. Ob ustavnih spremembah v'letošnjem januar so namreč govorili,da (po Marksu) "država polagoma odmira",ker delav ‘bi sami prevzemajo v svoje roke oblast; zato tudi ni več potrebna vlada. Uvedli so izvršilne svete ljudskih skupščin, ukinili vlade, z’a upravne.po sle pa postavili državne tajnike z vsem upravnim osobjem, ki je sedelolo Preij po ministrstvih, da jim pomaga.
^ i ' Tako.' se je zdelo, da bo: torej nekakšna vlada tistih šest državnih tajništev,četudi bodo navodila dobivala od izvršilnega sveta. Pred ne: = kaj' dhevi pa'so naznanili iz Beograda,da se je zvezni izvršilni svet ra 2delli v komisije, ne da bi "preučil posamezna vprašanja in pripravil Predloge'zakonov" kot to dovoljuje 87.člen preurejene ustave, ampak da enostavno nadomesti nekdanja ministrstva.Nemogoče je namreč,da bi 3o-45 članski izvršilni svet v celoti reševal tiste naloge,.ki so jih 'prej mi= bistri s svojimi pomočniki. (Ves upravni aparat pa je itak ostal v dr=. 2avriih tajništvih in odgovarjajočih ustanovah.) Tako so zdaj ustanovili komisijo za zunanje :zadeve, komisijo za notranje posle, komisijo za pfo sveto, komisijo za zdravstvo, komisijo za gospodarstvo itd. Samo po se= Pi še' razume,da bo stari šef Kardelj vodil zunanje zadeve, pr eizkušeni Rankovič notranje.Namesto nekdanjega predsedništva vlade,ki naj bi koor diniralo delo posameznih ministrstev,so zdaj uvedli "koordinacijsko ko= fisijo",-v kateri so seveda predsedniki vseh ostalih komisij.In ta koordi aacijska komisija bo odslej to,kar na zapadu poznajo kot "kabinet".Ta= ko je odmrla država...
Potem ko sta na kongresu osrednje Ljudske fronte v-Beogradu pre,yze la vajeti v svoje roke Tito in Kardelj,kot predsednik in tajnik,ter.po= stavila na hladno celo tiste sopotnike,ki bi utegnili pred Zapadom do= bro igrati vlogo predsednikov-kuliserjev, se je s-tvar ponovila tudi po -Posameznih republikah, kjer so Fronte imele že kongrese.V 'Srbiji predse=
■ duje Socialistični zvezi Petar Stambolič, ( tajnik je Dušan Petrovič,član CK ZKJ);v Hrvatski Vlado Bakarič ( tajnik Zvonko Brkič,org.sekr.CK ZKH); v Bosni-Hercegovihi je predsednik Djuro Pucar( tajnik Cvijetin Mijatovič Čl.CK ZKJ) in v Sloveniji Miha Marinko! s tajnikom Borisom Kramerjem, članom Politbiroja ZKS). Vsi. predsedniki brezizjerrie so _ generalni sekr e tarji republiških Zvez komunistov in predsedniki republiških izvršilnih svetov( nekdanjih vlad) .Tako prihaja.-po vso d do izraza volja jugo slov ar„= skih narodov...	(ds)
"NARODNO NESTRPNI11 SLOVENCI V ITAL'ljl- '	-
V Trstu so se 19.aprila sestali slovenski župani in o "bo ins ki sveto v,alci iz A ro ne ■, d a bi sklepali o obrambnem delu za Svobodno tržaško oze rnlje, Kaj hitro so se zedinili na'osnutku poziva državam-.podpisnicam mi rovne pogodbe z Italijo,naj se Svobodno ozemlje ohrani in. izgradi,V tem pozivu bodo,k§ ga bo še redakcijski odbor obdelal,združeni slovenski žu pani in svetovalci opozorili, da bi mogel prihod Italij.e v Trst povzroči ti nevarne posledice v mednarodni politiki;iz javili se- bodo proti razko sanju Ozemlja med Italijo in Jugoslavijo in pozvali bodo, demokrati in : titovci, Jugo slavijo,naj na delitev Ozeml ja ne pristane,pabtudi ne na izročitev Trsta Italiji,ker bi se s tem odrekla dragoceni posesti slov© nsk.ega naroda v severnem Jadranu* ^
Teden dni-kasneje pa so,kot poroča zapad.ni tisk, komunistični go *' Verniki .v Ljubljani na kongresu Osvobodilne' fronte ugotavljali,da je za ‘misel Svobodnega tržaškega ozemlja izgubila ves pombn in da je trebe- tr žaško vprašanje rešiti v neposrednih pogajanjih med Jugoslavijo in Ita* lijo*Po njihovem mnehju Trst ne predstavlja niti slovenskega niti ne ju goslovanskega problema, ampak'je to mednarodna zadeva,tesn6 povezana z obrambo miru*,
Ker so slovenske manjšinske stranke v Italiji nameravale na1 prihod njih državnozborskih volitvah junija abstinirati, je ta ljubljanski kon greš Socialistične zveze pozval Slovence pod Italijo,naj sodelujejo s tistimi laškimi "naprednimi" strankami,ki se bore proti kapitalizmu,ter nšj odstranijo vse sledove narodne nestrpnosti.
Ljubljanska politična linija je torej 180$ obrnjehp.Doslej so bili Lahi nestrpni, zdaj pa že Slovenci.Mar torej Slovenci z svojimi zahteva mi po; manjšinskih, pravicah motijo mir -in preprečujejo sožitje? Sicer pa je za koroško slovensko-avstrijsko fratelanco zdaj prišla^.spet na vrsto slovensko-la.ška.Radovedni smo, kako bodo titovci to opravičevali. ( ps)
J a v n o
Kardinal; G .urednik! 'Kje- je vendar Vaša linija? Medtem ko niste priza našali srbskemu tisku, ki je z.agreb škega nadškofa zmerjal z zločincem, in nanj 'valil krivdo za pokolje ti sočev Srbov,v zadnji številki mir= ne duše na drugi strani objavite vest o komunističnem filmu,ki_pri= kazuje nadškofovo.blagoslavljanje ustašev, spre jem ustaških odličij in. ostalo.Ce že zavzamete neko stališ Če,potem bodite dosledni do konca, ali pa priznajte, da ste se zmotili in to potem popravite.	J.D.
(Bistvena je razlika med poročili ‘ in našim mnenjem v uvodnikih.Mno= gabejstva nam niso všeč,o pošte= nost in pravičnost nas silita k vsestranskemu poročanju.O kardina lu smo svoje stališče večkrat za= pisali;danes v uvodniku "Veleizda ja". Ur.K.T.)
Glasilo_ skupnosti; G.urednik! Dvo= mim,da bi v SLS prevladala zdrava pamet kar zadeva glasilo "Slovenc ske katoliške skupnosti".Le zakaj naj bi prišli do te pameti prav se daj,ko so se ji še lani tako trma= sto upirali in tudi s Klicem Trigla va Vodili posredno krepko polemike?
Naročnina KTrletno 24/-, četrtletno £/-
m n e n j e
■Mislim, da ne bom zgrešil,'če zakl ju čujam, da. • je begunska stranka'preko svojih zaupnikov uvidela, da' pred javnostjo, potrebuje svoje glasilo, strankino, /gišsilo;1 ker sicer slo * venska -emigracija strankinega živ»
I	jen ja kot'.takega" nič ne čuti, o njej sliši .le nekaj .meglenega preko Kr» ščansko 'demokratske zveze,j e bilo zato treba dvigniti;moralo in usta noviti'glasilo,ki;bo vsakih 14 dni oznanjalo, "urbi et orbi",da Slo= venska ljudska stranka še živi.Si» cer pa to preimenovanje po zboru zaupnikov politične' Slovenske ljud ske stranke ( !)' molče trobenta,da je bila "Slovenska katoliška .skup» nost" samo strankin ponesrečeni a»
II	pa nepremišljeni balon,ki je zdaj počil .'T'o'da takšen žogobrc s "katoliško skupnostjo" nikdar kato
til^___
Ameriška Akademija znanosti in slovstva je podelila medaljo za zß sluge in nagrado 1000 dolarjev sve tövno znanemu kiparju Ivanu Meštro vidu,ki od 1947 prebiva v Ameriki« Izročitev bo 27.maja.Prej bo imel lastno razstavo del v newyorškem umetnostnem muze ju.Takšna nagrada se kiparjem podeli vsakih pet let in samo enemu.