List 83.
Gospodarske skušnje.
(Na dimu posušena slama.)   Od   koristi na dimu
posušene slame  piše  v časniku   ^Agric. Gac." gosp. J. M.
Goodiff in pravi,   da so njegove krave tako posušeno slamo
kaj   rade jedle;  za  to je  imenovani  živinorejec  vso  slabo
slamo porabil in  je pri tem zapazil,  da so se krave po nji
poprej goniti jele.   Slamo je sušil večidel  na  dimu iz šote. Orf.}
(Stirka iz divjega kostanja.) Na Francozkem si na vso moč prizadevajo fabrike, kjer se štirka iz divjega kostanja napravlja, na višjo stopnjo spraviti; zato je pa tudi minister, gosp. Callias dovolil, da se po vseh cesarskih borštih sme divji konstanj brez vsega plačila nabirati. — Stirka se pa iz konstanja, kakor gg. Incolle in Desch&mp priporočujeta, tako le dela:
Zrelemu kostanju se oluši unajna zelena lušina, in potem se pusti .14 dni na kupu ležati, da začne vreti, to je, se potiti. Potem še le se mu oluši rujava lušina, se večkrat dobro v čisti vodi opere, kteri se je deseti del solne kisline prililo, da se mu zelena barva in navadna ojetrost odpravi. Sedaj se razriba in skozi sito štirka izpere. Stirka se potem v omenjeni okisani vodi tako dolgo izpira, dokler ni zelene barve in grenjkobe zgubila; potem naj stoji, da se na duu vode vleže, voda potem odlije in štirka sušiti dene.
330
(Ogel ni prah dober zoper tertno bolezen.) Na Fran-cozkem rabijo zoper tertno bolezen žvepljeni prah, s kterim bolne jagode posipljajo. Mihael Louis pa jemlje namesti žvepla ogel u i prah in pravi, če bolne terte z ogelnim prahom le enkrat dobro poštupa,vda prežene ž njim v 4 ali 5 dneh gotovo tertno bolezen. Ce je to res, imajo vino-rejci sredstvo, ki je še cenejše, kakor žveplo.
(Otrobna voda pri peki kruha.) Razne skušnje so pokazale, če se moka z vodo iz otrobov zamesi, se več kruha speče, kakor če bi se z navadno vodo zamesila.