L. TrtOHA I-7-44 i22 SEATOM ST., TORONTO, ONT.
1
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA.......................... 3.00
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second clase matter at the Post Office Dept. Ollawa.
v . . .
Vol. 2. No. 27.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V . .
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO SOBOTA, 31 JULIJA 1943.
Cena 5c.
Leto 2. štev. 27.
DOL FAŠIZEM, ŽIVEL MIR - SO KLICI NARODA V ITALIJI!
Narod strmoglavil Muso linij ev fašistovski režim
Narodni revolt se je proširil po celi Italiji in na več krajih je prišlo do izgredov. Dol s fašizmom — živel mir — so klicale mase naroda po ulicah Milana, Turina, Trsta in drugod. Sestavljena je militari&tična diktatorska vlada z Bodoglijem na čelu.
Nerne (AP). Nismo se motili zadnjič ko smo v pregledu bojne črte zaveznikov pudarili da zna zakuhati notrajni poraz Musolinije-vega režima, kateri je tudi zakuhal in podira sramotni fašistični režim. Po celi Italiji naraJča revolt proti nadaljevanju vojne in beseda mir je menda najmočnejši faktor med narodom.
Takoj po strmoglavi jenu Muso-linijevega fašistovskega režima, narodna ogorčenost ki je kipela zadnjih 21 let proti, izražala se je v masnih demonstracijah po ulicah Milana, Turina in drugod. Prvikrat po 21 letni tiraniji in nasilni fašistični ideologiji, so se v takem obsegu slišali klici: "Dol z fašizmom — živel mir". Ponavljane so besede penečega Musolinija iz zadnjih let, češ če bom odstopal — ubijte me. Ravno tako ogorčen narod proti fašistične tiranije, trgal je fašistične znake in dekoracijo iz javnih poslopij, železniških vlakov i td. Razkačeni demonstranti proti Musolinijevega trobila "II Popolo de' Italija" vdrli so v poslopje ter ga naposled- zažgali, kakor zatrju-jo poročila. Tudi dekoracijo na balkono Palazo Venezia, ni zadela boljša sreča. Neštetokrat se je Mu-solini "peneče drl iz njega pred zbranimi črnosrajčniki v svojih govorih v preporodu Italije, zlasti pa govorih o zatiranju "komunizmu" vEthiopiji, Albaniji in Španiji. Toda vsa dosedajna goljfivost fašističnega režima in ideologije, prišla je do vrhunca in narod podira 21 letno sramoto vred z Musolinijem in njegovimi privrženci.
Iz dobro poučenih virov zatrjujo vesti, da po Italiji kar čez noč naraščajo politične stranke, zlasti pa delavska stranka bliskovito napreduje. Ta je izdala proglas na narod v Štirih točkah, kjer se poudarja za častno predajo Zedinjenim Narodom, kazniti krivce za vojno; povrniti Italijo v demokratične svo-
ZVIŠANA MEZDA DELAVCEV
Windsor — Roy Egland, predse-dink unijskega lokala 200 UAW (CIO) je naznanil da je 7000 delavcev pri Ford Motor Comp., dobilo zvišano mezdo od 5 do 15 centov na uro, potem ko je tudi vojno delavski odbor v takih zadevah, odobril zvišanje mezde.
Zvišanje mezde je nasledilo tudi na podlagi, ko je odbor preiskal celo zadevo živlejnskih razmer delavcev vposlenih v raznih depart-mentih v dotični tovarni, omenil je Roy England.
Primeru delavcev pri Fordu v Windsorju, bi morali slediti delavci v marsikaterih drugih tovarnah tudi drugod. Mesto pritožb posameznika, potrebna je močna delavska unija, ki bo v imenu vposlenih delavcev vodila pregovore v-prid izboljšanju tako živlenjskih kakor tudi delovnih razmer.
Delavci pri Fordu, so odločno nastopili potom svoje delavske unije. Toda med njimi ni prišlo do večjega razkola, temveč so enoglasno pristopili v unijski pokret. To resničnost je potrebno spoznati tudi drugod.
bodščine da narod izrazi svoje želje. Toda nova militarna fašistična klika z Bodoglijem na čelu, si prizadeva igrati vlogo francoskega Vi-shy, oziroma Petain-Laval vlade v Franciji. Izdan je ukrep obsednega stanja po celi Italiji proti na/^dnih manifestacij, toda iz dosedajnih poročil razvidno je, da je narod na več krajih ignoriral tak ukrep in odločno zahteva mir.
Če tudi je prišlo do strmoglav-Ijenja Musolinijevega režima, ter politični in moralni udarec fašističnega osišča v splošnem, vedeti moramo da je situacija resna, obenem pa da je na krmilo v Italiji nemški gestapo. Ko boo narod združil svojo moč do one stopnje, ki bo res v stanu pomesti domače in tuje ges-tapovce iz krmilnih položajev, le tedaj bo v Italiji zavladala narodna volja.
Takoj tretji dan po padcb Musolinijevega rpžima,, govoril je pri-mijer Vel. Britanije, Chorchill. V svojem govoru odločno je poudaril proti kakšne koli zamisli na kompromis z Italijom. "PREDAJTE SE ALI VAS BOMO VNIČILI", se glasi njegova izjava, kot sklep zavezniške konference v Casablanco. Brezpogojno predajo, ali pa bomo izvedli napad z vseh strani, je bil odgovor Churchilla, ne samo zamisli italijanske militaristične klike zdaj na vladi, ampak tudi odgovor apizerjem in izolacionistom vsepovsod, za pregovore na podlagi kakšnega kompromisa.
Iz dosedajnih poročil trdi se, da je Musolini in njegova banda zaprta in zastražena v neki Vili, toda kje poročilo ne omenja. Iz nepotrjenih virov se doumeva, češ da bo nova vlada poklicala nekih 30 divizij, ki so v Jugoslaviji, Grčiji in Franciji.
Za vzrok o padcu Musolinijevega režima, se navaja marsikaj. Trdi se, češ da je prišlo do spora izmed njega in Hitlerja zaradi pomoči. Drugi zopet, zradi strateških vprašanj itd. Osnovno fakt je ta, da je Italija že osem let v vojni. Italijanski narod je sit vojne, poleg tega tudi nasističnega gospodarstva v Italiji. Narodni revolt ne nastane zaradi imena ene osebe, stranke i td., ampak kot osnovni faktor notrajnega nereda, socijalnih in gospodarskih problemov. In to je najboljši izraz tisoči ljudstva v narodnih manifestacijah po Italiji. Ali bo narod uspel, odvisno je od njegove združene moči, ter poštenega vodstva. Toda sedaj na vladna klika ne prestavlja nič kaj takega, temveč le zvitost za nadaljevanje pod drugimi pogoji fašističnega režima, katerga stebri se podirajo. Narod podira sramoten fašistični režim in njegovo ideologijo.
Pregled bojevnik crt proti fašizmu
RDEČA ARMADA S OŽILA JEKLENI PAS OKROG ORLA, TER Z TEM TUDI NAD 250 TISOČ NACISTIČNE ARMADE. NAD TISOČ MEST IN VASI OSVOBOJENIH JE V ZADNJIH NEKOLIKO DNI OB PRODIRANJU PROTI ORLU IN DRUGIH KRAJIH BOJNE ČRTE.
Moskva — Sovjetski komunike z dne 21 julija poroča, maršal Stalin, osebno poveljuje sedajni ofenzivi Rdeče Armade, ki je nastopila po porazu nacistične ofenzive v pričetku jullija računajoč da se jim posreči prodreti bojno črto nekaj po vzorcu lanskega leta. Toda dosegli pa je svoj svečani poraz kljub temu, da j enacistična vojna mašina zbrala ogromno rezervo vojaštva in vojnega materijala na ozki kraj bojne črt v razdalji od 450 milj. če pomislimo da je le v par dneh Rdeča Armada vničila po nekoliko stotin tankov in bojnih letal, tedaj bomo razumeli z kakšno silo je nemški fašizem napadal. Razen pa na tisoče padlih nacistov, ter tisoči poškodovanih in vničenih tankov in bojnih ietah, fašistična ofenziva ni uspela. Nasprotno Rdeča Armada je izevdla ofenzivo na isti bojni črti, ter pognala fašistično silo iz poloažj-a, »približujoč se zdaj z treh stran okrog Orla, kjer najbrž čaka 250 tisoč nacistov, ponovitev Stalingrada.
Medtem značilno je da je Rdeča Armada podvzela ofanzivo v času zavezniške invazije na Sicilijo. Z tem je Rdeča Armada naravnost zadržala na vzhodni bojni črti nacistične in njenih bojni črti na-divizije, ravno tako materijalne za-
loge. Kljub temu da so iz nekih virov krožila poročila, da je nekoliko divizij iz vzhodne fronte prevrženo na Sicilijo, kakor tudi zračne sile. Resnica ostane, da iz vzhodne fronte ne bo prevržena niti najmanjša vojaška ali pa vojni materij al, razen v slučaju zavezniške invazije zapadne Evrope, to je čez kanal Francije. In edino z te strani bi bil najbolj občuten udarec proti necistični sili v Evropi. Toda ni pa za podceniti invazijo Sicilije, katera postavlja zavezniško armado na prag Italije, Balkana in južne Francije.
Poročilo z dne 28 julija v glasilo "Red Star" sovjetske armade, pravi da je nasledilo v večjem obsegu nacistično odstopanje od Orela. V des-peratnem položaju pravi "Rdeča Zvezda", nacistične sile si prizadevajo prikriti masno odstopanje ob Orel-Briansk železniški progi in državni cesti ptotr'p)onoxitvi. Stalingrada. Toda sovjetsko topništvo in minonosci kontrolirajo izhod nacističnih sil ob cesti in železniški progi z tem, da je pod obstreljbo in ognjem granat in min.
V dnevni zapovedi maršal Stalin, je česttital armadnim poveljnikov, političnim inštruktorjem in vojaštvu v splošnem, za uspešen poraz nacistične poletne ofenzive. Pri tem
zapoved vsebuje rezoltat nacističnih izgub kot sledi:
Od 5 do 23 julija je 75.000 nacistov pobitih, vničeno nad 2.900 tankov in 1,392 zrakoplov, če tudi skoncetrirali ogromno rezervo
so
vojaštva in vojnega materijala ter navalili na položaje Rdeče Armade z vso to silo, njihova ofenziva je doživela popolen poraz, se glasi med drugim v dnevni zapovedi.
Rdeča Armada nastopa tudi na drugih krajih bojne Črte, popravljajoč svoj strateški položaj z se-dajnimi ofenzivami v manjšem obsegu v splošno ofenzivo ob priložnosti druge fronte na zapadu Evrope. Ustanovitev druge fronte na zapadu Evrope je in ostane nujno vprašanje za činkovit m splošen udarec proti nacističnih sil s zapa-da in vzhoda, za popolno zmago v letu 1943.
Predsednik Roosevelt v svojem govoru z dne 28 julija, je prvi krat odločno poudaril, da brez sodelovanja Sovjetske Unije tako v borbi za zmago, kakor tudi preureditev sveta po vojni, je nemogoče. Torej ravno vsled tega je nujna naloga vstanoviti drugo fron*o v Evropi, sicer na onem kraju odkjer bodo udarci toliko bolj Činkoviti in uspešni, da se zmanjša nadaljne ljudske in materijalne žrtve.
Pregled narodne borbe v Jugoslaviji
Moskva. — Vse-slovanski odbor [Metlike (Slovenija) in vasi Ozelj, brzojavno naslovil je članak po ter pobila preko 150 fašistov. Semeonu Belinkovu pregled bojev v Jugoslaviji, ki se glasi:
"Skoraj cel mesec se vodi odločna borba v vzhodni Bosni. Pod pritiskom Narodne osvobodilne in partizanske armade, fašistični nemški in italijanski oddelki so bili prisiljeni odstopiti precejšno razdaljo iz prejŠnih položajev z večjimi izgubami tako v moštvo kakor tudi vojnem materijalu.
V Borbi za mesto Zvornik, okupatorji so izgubili nad tisoč mož in oficirjev, vključno 400 ubitih. Preostale skupine razbitega garnizona skušale so prekoračiti čez Drino v Srbijo. Toda ob mostu jih je srečalo partizansko topništvo in minonosci, ter jim sprečilo umik čez Drino z tem, ko je končno pognan v zrak tudi most.
Zavezniška armada v Sicilij i napreduj*
MAISKY IMENOVAN ZA PODKOMISARJA
Moskva — Ivan Maisky, sovjetski ambasador za Vel. Britanijo, ki je pred nedavnim odpotoval v Moskvo, imenovan je ob tej priložno podkomisar za zunaj ne zadeve Sovjetske Unije. Ravno tako je imenovan tudi Maksim Litvinov v komi-serjat za zunajne zadeve, kjer je pet podkomisarjev.
Kakor zatrjuje poročilo, imenovanje Majskega za podkomisarja
Odkar je zavezniška armada navalila v otok Sicilije, zajela je na tisoče vojnih vjetnikov, zlasti Italijanov, ki kar trumuma odlagajo oružje in celo pobijajo necistične paznike na raznih krajih v postojankah, ter se ob tem času z vseh strani približuje menda glavni odporni črti imenoma Etna, kjer da drže komando nacisti zatrjuje poročilo.
Kanadska armada vred z ameriško in britsko armado, se približuje mesto Mesina na obrežni strani Sicilije in je točasno komaj 75 milj odaljeHa od tega mesta. Druga vojna poročila zatrjujo slutnjo glavnega odpora ob Etna bojni črti, ki so razteza od San Stefano in Dittaino reke do Nicossia.
Zadnji pOHdeljek so zavezniški letalci bombardirali letalsko pristanišče v Napolju, ter se zatrjuje da je ob tej priložnosti zadeto skladišče z municijo. Kajti povrnjeni letalci pravijo, da so na 20 milj na daleč opazili ogromno eksplozijo, na kar je nastopil tudi ogromen požar.
Kanadski in ameriški letalci so pa Šestkrat zaporedoma v 72 urah bombardirali Hamburg, važno industrijsko in pristanično mesto v Nemčiji. Ponovno je bombardiran Ruhr in druga važna industrijska središta, ter prometne vezi.
Poleg vsega vaŽHO je pripomniti glede sedajnih operacij v Siciliji, kjer nedvomno je ogromen vpliv med italijanskim vojaštvom za mir, že vsled padca Musolinijevega režima. V splošnem položaj v Italiji je vznemirjen, toda izmed vesti ra-
zodeva se, da med narodom narašča vedno večja mržnja proti nadaljevanju vojne. Povsod beseda mir, je glavni faktor, poleg tega pa zahteve za svobodno in demokratično Italijo.
Delavci v večjih industrijskih središčih so odlonili nadalje delati v tovarnah, dokler se ne uredi cela stvar. Zahtevajo mir iH prijatelj-
Pozdrav Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi
zunajnih zadev nebo oviralo njegovi povrnitvi na službo ambasadorja za Vel. Britanijo.
Vse-slovenskemu odboru
Moskva, ZSSR.
Bratje in sestre!
Ob priložnosti prve obletnice Edinosti, prosimo vas da v našem imenu izročite rodoljubne pozdrave našemu trpečemu narodu in njegovi junaški Narodni Osvobodilni in aPrtizanski armadi.
Kanadski Slovenci z posebno vnemu zasledujemo vsak korak vaše junaške borbe. Če tudi smo pred leti se izselili, toda kljub temu sočutje do vaših težkih ran v borbi proti domačega in tujega sovražnika, sega globočeje do našega srca kot kdaj koli prej. Zagotavljamo vas dragi bratje in sestre, starši in sorodniki, da ne bomo odnehali bojevati se moralno in gmotno proti kletega sovražnika, do končne in popolne zmage.
Naj živi Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, ter njeno vodstvo! Naj živi sloga in bratska vzajemnost Slovencev, Hrvatov in Srbov!
Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
UrednitŠvo in Uprava Edinosti.
stvo z Sovjetsko Unijo. Ponekod se je demostrirajočim delavcem pridružila tudi armada, ter odbila povelje da spreci nadaljne demonstracije in narodne manifestacije. Pričakovati je vznemerijenost v splonem tudi na Balkanu. Še zdaj salitetni priveski vlad v Rumuniji, Madžarski in Bolgarski, konferi-rajo o nastalem položaju v Italiji, izbojazni da tudi njih ne zadeni taka usoda kakor Musolinija in njegovo kliko. Kakšen bo izhod iz vsega prezgodaj bi bilo trditi na ta ali pa oni način. Dejstvo je, da je strmoglavi j en fašistični režim v Italiji, ter tem napravljena jez izmed osiŠčnih zaveznikov z ene in druge strani, nadaljni nemiri in narodne manifestacije bodo le vprid popolnemu porazu fašističnih režimov in njegove ideologije v splošnem.
Vstanovljen odbor za svobodo Nemčije
Moskva — Proti kraju tg. m., v Moskvi vstanovljen je odbor za "Svobodno Nemčijo" od prej političnih izgnancev in tudi delno od sedajnih vojnih vjetnikov.
Odbor je izdelal z 17 točk, razvrščenih po vsih važnih vprašanjih nerodnega programa "Svobodne in demokratične bodoče Nemčije" z narodno vlado, katera bi imela zaupanje pri zunajnih velesilah in zadobila mednarodno enkopravnost s državami z katerimi je sedaj v vojni. Medtem značilno je med drugim tudi to, da se v 4 točki programa odločno zagovarja radikalno ter brez usmiljenja zatreti ^	________
kakoršen koli pouskus novega pod- poševno grupe komunistične stran-žiganja proti javnega mira v Nem- [ ke.
Nič boljša sreča ni zadela okupatorske sile v bližini trga Tuzla, katerega so morale zapustiti po porazu pri Kladnju. Situacija za okupatorske sile v vzhodni Bosni, postaja z vsakim dnem resnejša. To je pač vzrok, da je nacistična vojna komanda podvzela odločne mere. Zbrala je razne oddelke po drugih kraji Jugoslavije in Grčije, ter celo zaustavila italijanske oddelke, ki so bili na potu za Sicilijo. Na ta način ponavljali so se sicer močni zaporedoma protinapadi z namenom poraza Narodne osvobodilne in partizanske armade, katera jih je ravno tako zaporedoma z odločno vztrajnostjo odbila enega za drugim.
Težka borba se nadaljuje: Ro-manija varoŠ — Zvornik Capadre — Zavidovič-Živanovica in Tuzla. Ob reki Sarec, partizani so pretrgali obrat rudnikov soli in premoga. V tridnevni borbi v področju Romani j a, je bilo ubitih nad 400 nemških in vstaških vojakov, pretrgan železniški promet, kar je skoraj glavna naloga za Hrvatske Partizane. Zahvaljujoč se le njihovi iz-venredni vztrajnosti in junaštvo, oni so v tem oziru dosegli ogromen uspeh. V tri dni oni so železniško progo na 32 krajih podrli, skupno v dolžini Štiri in pol kilometra. Podrli in zažgali deset železniških postaj; iztirili pa 15 vlakov. Partizanska in narodna osvobodilna armada, vodi operacije z Partizani v dobri vezi in sporazumu. Na ta način je trinajsta hrvatska Brigada z pomočjo partizanskih grup izvedla uspešen pada proti Italijanov v bližini
čiji sami, ali pa zunaj proti evropskega mira. Ravno tako odločna kazen za sedajne fašistične zločince, ki so izvali tekočo vojno, konfiskacija njihovega premoženja, ter od-plačitev odškodnine prizadetim žrtvam fašističnega zločinstva.*
Razen tega naglaša se politično amnestijo recimo za one, ki so se zdaj borili za hitlerjev režim, če so pripravni podpirati pookret za osvobojenje Nemčije. To se zlasti na naša na sedajne vojne vjetnike v Sovjetski Uniji, ter tudi drugod.
Odbor med drugim poudarja, da Nemčija lahko doseže primirje brez da se do poslednjega preliva kri. Potrebno je strmoglaviti Hitlerjev režim, ter sestaviti narodno vlado ki bo imela zaupanje za zunajni svet.
Iz drugih virov se pa zatrjuje, da podtalni pokret narašča v Nemčiji,
V Slavoniji ne daleč železniške postaje Novska, Partizani pobili so fašistično stražo in zažgali 24 nato vor j enih vagonov na potu za Grčijo. Občutno prizadet je železniški promet z strani srbskih patriotov. Sumadifski oddelek pretrgal je na več krajih železniško progo Beog-rad-Sarajevo, zaprav najvažnejšo za Balkan. Ravno tako so pretrgali telefonski in telegrafični spoj.
V Sloveniji oddelki partizanske in narodne osvobodilne armade, za-biležili so večji uspeh v zadnjih borbah. Obkolili in zajeli so italijansko posadko v vasi Bojanci v Belikrajini. Zatem je sovražnik pretrpel večje izgube po treh urah odločne borbe pri Kočevju. Ne daleč od Škofje Loke, partizanski. oddelek zasačil je tovorni automobil na-tovorjen z SS italijansko posadko, ter je večino ob tej priložnosti pobil. Nato je partizanski oddelek zaplenil večje skladišče za živila. Ta vest se je bliskovito raznesla po celi Sloveniji. Od ust do ust se je doznavalo za živilske zaloge. N-koliko dni potem v bližini vasi Cerklje pri Brežicah, partizanski oddelek je izvel napad na zrakoplovno pristanišče. Pobil stražo in razbil dva roneča bombnika in štiri letala Heinkel izdelka.
Iz gornje vesti razvidno je dejstvo, kako in pod kakšnimi okolŠči-nami Partizani in Narodna osvobodilna armada vodi borbo proti okupatorskih sil. Z svojo odločnostjo in vztrajnostjo ne le da je zadobila zaupanje naroda, ampak postala nj-gova najodločnejša zaščitnica za narodne in interese demokratične, ter svobodne Jugoslavije. Poleg tega pa zdaj kakor iz drugih virov zatrjujo vesti, končno je zadobila po dveh letih neprimerne borbe priznanje tudi v Angliji. Z tm je delno toda ne popolno poražena sicer ona proti narodna klika in elementi, ki so na zloben način jo obrekovali z namenom zmanjšati njen upliv in njeno vrednost za narodno osvobojenje. Rajši paradirali so z Mihaj-lovičem, ki je v zavetju pričakoval vred žjimi njen poraz, ter z tem proste roke k povrnitvi prejŠnega režima, katerega prezira narod v splošnem. To se pa ni posrečilo.
Vstaja v Trstu, Reki in Poli
London — Sem dospela poročila zatrjujo, da so nacistični in fašistični odelki na potu v Trst, Reko in Polo, da zatrejo vstajo Slovencev in Hrvatov v teh zasedenih krajih, ki zahtevajo neodvisno jugoslovas-ko državo.
Večje demonstracije so nastale v Trstu, Reki, Poli in po drugih mestih takoj po strmoglavljenju Musolinijevega režima. Po 21 letnem sužanjstvu pod fašističnim režimom, ter narodnem in političnem zapostavljanju, združeno Slovenci in Hrvati so manifestirali svojo narodno zavest.
Nadaljna poroč,ila zatrjujo, da nacisti nameravajo zasesti severno Italijo, znan Brener Pas, ter da je na tem kraju zbrana 75 tisoč mož nacistična armada. Na dnevnem redu je povrh vsega, brezobzirno zatiranje narodne manifestacije proti fašizmu, ki iz dneva v dan narašča. Od druge strani se trdi, da so. poslane dve italijanski armadi, da sprečijo nacistične oddelke nad ob-lastojo severne Italije.
"EDINOST"
Published se mi montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity ®f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Slovenci predramimo se
Piše: Frank Sodeč
Priznanje partizanov v Jugoslaviji
Poleg vsih važnih faktorjev v tekoči vojni, povest bo dajala prednost onim raznim skupinam narodnih borcev in junakov, ki so v zaledju sovražnika pod riziko varnosti za živlenje in s neizrecivo vztrajnostjo zadajale občutne in porazne udarce nemškemu in italijanskemu fašizmu.
Ime partizan ostane simbol narodne osvobodilne borbe, kljub temu da se so dvignile proti črne protinarodne sile, ki so z svojim zlobnim obrekovanjem hotele zmanjšati dejansko vrednost najbolj zvestih in za narodno osvobojenje vdanih ljudi.
Po dveh letih krvave in neprimerne borbe proti moderno oboroženih okupatorskih sil na jugoslovanskem ozemlju, prvikrat nas prebujajo vesti, da so Britski vojni krogi na srednjem vzhodu priznali Narodnoo osvobodilno in partizansko armado z tem, ko so imenovali svoje zastopništvo pri njej.
V kolikor je res važno priznanje zdaj ob tem času, ravno toliko je važno spoznati resničnost o Narodni osvobodilni in partizanski armadi, katera je zadnji dve leti vodila odločno in neusmiljeno borbo proti zunajnih fašističnih okupatorjev, ter notrajnoh narodnih izdajalcev. Z spoznanjem te resničnosti bomo toliko lažje spoznali sicr one elemente, ki so na stežaj svojih ust zagovarjali da so za svobodo Jugoslavije, dejansko so pa z obrekovanjem in natolcevanjem proti Narodne osvobodilne in partizanske armade,podpirali podlago za povrnitev bivšega protinarodnega režima, katerga je narod strmoglavil dne 27 marca 1941, ter si zadal medsebojno prisego, proti njegovi povrnitvi. Temu je najbolj očiten dokaz moč narodne osvobodilne in partizanske armade, proti katere je dosegla že peta nacistična ofenziva poraz, ter katera je kljub neprimerni borbi proti dveh fašističnih velesil za narodno osvobojenje vztrajala in narastla pod neizrecivemi okolŠčinami in težkočami v organizirano armado narodov Jugoslavije.
Značilno je med drugim poročilo o četnikih, ki so sodelovali z sovražnikom proti narodni osvobodilni in partizanski armadi. Trdi se, da so ti izkoriščali le ime četnika, toda ne pod Mihajlovičevo komando. Imenitna trditev zdaj po dveh letih o kateri je vodstvo narodne in partizanske armade podalo nekoliko krat izjave, dokumentirane z dokomenti in podpisi posameznih častnikov. Na žal temu javnost ni slišala ogorčenega protesta z strani Mihajlovičeve komande, proti takih skupin. Toda zdaj, ko so prispeli vojaški zastopniki Britske armade, zadeva je vsaj delno prišla v javnost, obenem je pa upati da bo nastopila popolnejša realnost naspram resničnim borcem za narodno osvobojenje.
Večina naroda tako v starem kraju kakor tudi v izseljeništvo, je dalo priznanje Narodni osvobodilni in partizanski armadi, kot armadi, ki v bistvu je neločen faktor narodnega osvobojenja in preureditve Jugoslavije, za narodno, demokratično in svobodno Jugoslavijo.
Volici St. Andrews in Belwoods okraja in drugod
Sedajne provincionalne volitve v Otarijo in Quebec provincijah, so posebnega značaja tako v vojnih naporih in zmage nad sovražnikom, kakor tudi socijalne preureditve v nešteto vprašanjih naše domovine. Razven tega pa, najbrž da so to zadnje volitve za času vojne, ter tudi morda nekoliko let po končani vojni. To so pa živlenjska vprašanja naroda v splošnem, posebej pa zdaj v onih provincijah kjer so provincionalne volitve na pragu.
Dne 4 avgusta določen je dan za volitev okrajnih poslancev v provincionalno vlado Ontario in Quebec provinci je. Predno boste pa odali svoj glas za enega ali pa drugega kandidata, pomislite na gornje navode, da je vaša priložnost za daljšo dobo, da odaste svoj glas sicer za onega kandidata, ki naj bi za to dobo zastopal vaše lastne interese. Kakor se gre v sedajni vojni za bodočnost sveta, katerega temelji naj bi počilavali na podlagi demokratične in socijalne pravičnosti v narodnih in mednarodnih ozirih, ravno tako se gre sedaj v provincio-nalnih volitvah, kakšni sklepi se naj spremejo v provincionalni vladi v teh ozirih za narod v Ontario, Quebec in splošnem dežei. Sedajne volitve bodo odločile, kakšne pravice naj zadobi unijsko gibanje, kakšen naj bo zaslužek delavca in delavke: končno kakšen socijalni program naj nasledi vprid večine naroda v teh kritičnih in napornih časih.
Da se reakcija poganja za vdržati svojo oblast in da postavljeni reakcionarni kandidati izkoriščajo vse v pred volilni kampanji, imamo le težke preizkušnje iz prejŠnih let. Toliko bolj nas pa vznemirja dejstvo, ko se odkriva Škandal posebno v Catier okraju v Montrealu, kjer se je registriralo celo otroke za pravico volitev. To potrjuje izjava Fred Ross, dokumentirana o tem slučaju.
Toda to ni prvi in tudi poslednji slučaj reakcije pri volitvah. Tembolj žalosten slučaj bi bil, ako zdaj volilci ne spoznajo in enkrat zavržejo reakcionarce iz svojega okraja z tem, da odajo svoj glas: Za delavske progresivne kandidate.
Glas delavca se mora slišati v državni zbornici! Interesi delovnega ljudstva, morajo postati prvorazredno vprašanje v tekoči vojni, poleg vsih drugih nalog, 'toda ne v besedah o katerih smo milijon krat čuli, ampak dejansko potom delavskih zastopnikov v državnih zbornicah. Sedajne volitne nas morajo opozoriti na prejšna leta, to je leto 1933 in tako zaporedom do tekoče vojne. Nesmemo pozabiti, da je v teh letih bilo nešteto obljub, storjenega pa ničesar. Nesmemo pozabiti na prej-Šno brezposelnost, ampak se moramo sprijazniti z vso resničnostjo zdaj predno bomo odali svoj glas na volišču. Odajmo svoj glas za kandidate, ki bodo odločno zastopali socijalno pravičnost z dejanskim programom, kateri mora naslediti zdaj in ne po vojni. Zdaj se rešuje usoda sveta na bojnih črtah in potrebno jo je rešiti tudi v domačih zadevah tako, da kadar se povrnejo naši vojaki nazaj iz bojne črte, da ne bodo prodajali svinčnike po vogalih, ampak vred z narodom živeli živlenje dostojno človeka.
V St. Andrew in Bellwoods orajih kandidirata: J. B. Salzberg in A. A. MacLeod. Delavci dajte svoj glas za delavske kandidate v teh okrajih, kakor tudi v drugih. Za kandidate katerih preteklost je prežeta v borbi za interese delovnega ljudstva v splošnem. Z tem boste obenem podprli vojne napore za končno zmago nad fašizmom, zagotovili pa, da se vaš glas sliši v državnih zbornicah.
Ko človek čita naše slovensko meščansko časopisje, kako ono razlaga razne dogodke in tudi ko v njem čitamo radio govore naših slovenskih "voditeljev" iz Londona, potem pa ko sami opazujemo dogodke ki se gode po svetu, dobimo utis da mora biti takemu ki le površno opazuje celo stvar, težko razumeti položaj kakršen je v resnici; vse je nekam v meglo zavito.
Toda če pogledamo celo stvar odbližje, ter pogledamo tudi malo preteklost, se nam odpira grda in nesramna vloga (oprostite blagemu izrazu), ki jo igra slovenska reakcija v sedaj nih resnih časih. Zelo žalostno je za pogledati, kako zvesto služi tej reakciji s redko izjemo skoraj vse slovensko časopisje v Združenih držah.
Poglejmo naj prvo dr. Kreka in njegovo kliko, kakšno vlogo ona igra danes, ko Slovenski narod trpi največje muke v svoji zgodovini, obenem pa ima tudi po o-semsto letih prvič svojo lastno armado, ki se bori za sebe, ter za svoj obstoj.
Dr. Krek je bil pristaš Slovensko Ljudske Stranke in je sumljivo naglo napredoval za njenga voditelja. Jast sem poslušal govor dr. Kreka, pred dvajsetimi leti, ko je bil on Še nepoznani klerikalni agitator. Medtem ko je bilo pri vodstvu SLS., že takrat poleg KoroŠča, mnogo mož katerim ni po sposobnosti Krek dosegel niti do gležnjev. Večina tistih mož je Še živa, čemu ni torej eden od tistih postal voditelj SLS. čudno kaj ne? No stvar ni tako čudna če* pomislimo, da ste bili v klerikalni stranki dve struji, ki sta si bili včasih zelo hudo v laseh. Bila je struja levičarjev, ki je oštro nasprotovala politiki Korošca. Znan mi je slučaj ko je Kulovec na shodu javno napadal politiko SLS., ob navzočnosti Korošca. Ta leva struja je odločno zahtevala zvezo in sodelovanje z Sovjetsko Unijo. Dočim bi bila druga struja desničarjev, ali reakcije, kateri je pripadal tudi Korošec, rajši sodelovala z Italijom, kot z Rusijo.
Struja levih je bila številno močnejša, toda struja desnih je bila mnogo bolj uplivna, ker je imela na svojo stran Korošca in pa, ker se je ta struja zelo dobro razumela srbskimi radikalci. Ko sem nekoč čital imena vodilnih mož leve struje sem videl tam imena, skoraj vseh bolj znanih in sposobnih mož klerikalne stranke. Ta struja je tudi po smrti Korošca, postavila na vodstvo SLS svojega človeka dr. Kulovca, toda ko so tega ubili nemške bombe, je bila zmeda in tako se je posrečilo desničarjem, da so postavili na vodstvo svojega človeka. Ker niso imeli bolj sposobnega so postavili kajpak Kreka, ki je bil znan kot veren hlapec dr. Korošca. Tako si sedaj naš Mihec domišljuje, da je voditelj Slovenskga naroda, zato, ker je nekoč SLS., imela večino.
REAKCIJA JE V EBSEDAH USTVARJALA AVTONOMIJO DEJANSKO PA POMAGALA TIRANIJO
Znano je, da je Korošec vedno trobil, da se bori za avtonomijo Slovenije. Pod takom gestom se mu je tudi posrečilo dobiti večino pri volitvah, toda storil ni v tem oziru nikoli nič, razen kadar koli je prišla centralistična Belgradska vlada v zadrego, ji je vedno priskočil na pomoč in z tem rešil centralizem. Ravno tako dela Krek v svojih radio govorih iz Londona, med drugimi praznimi iluzijami pove, da je za Zedinjeno Slovenijo v federativni Jugoslaviji.
Zelo imenitna ideja — kaj ne dragi Čitatelj ? Toda to ni ideja dr. Kreka, kakor tudi druge klike v jugoslovenski zamejni vladi, o kateri posamezni ministri ponavljajo to velevažno napoved. To je ideja naroda — katere podlaga počiva na potokih narodne krvi, spoznavajoč prejšne prevare in goljfije v gospodarskih in političnih zadevah Jugoslavije, si veže v bratski slogi in zaupnosti omenjeno idejo, da se enkrat reši notrajnih in zunajnih izkoriščevalcev.
Poglejmo od bližje gornjo resničnost. Dr. Krek je v Londonu —
človek bi pričakoval, da bo pritiskal kljuke okoli angleške vlade in tam pojasneval probleme Slovencev, njihove žrtve v sedajni vojni: njihove zgodovinske meje; krivico ki se nam je godila pod Avstrijo in ob sklepu zadnje mirovne konference; njihovo borbo za svobodo vse do danes itd. Seveda bi si moral še prej zagotoviti zaupanje partizanske armade, ker drugače ne-more govoriti v imenu Slovenskega naroda, kajti danes je jasno, da stoji za partizansko armado ves Slovenski narod, brez razlike strank. Kdor je s okupatorji je očiten izdajalec, to sq pa le posamezniki in ostanki tiste reakcionarne struje, kateri pripada tudi Krek.
Sedaj pa poglejmo kaj je Krek storil v gori omenjenem oziru. Nič — odgovor ponavljam, da ni storil ničsar.
Dejstvo je, da danes o Slovencih
zemimo samo 'Glas Naroda", ki je še najbolj resen v tem oziru in ima tudi morda največ naročnikov. Sam priznava da se Mihajlovič "včasih" bori proti partizanom. K-ljub temu od druge strani ga povzdiguje kot junaka in mu večkrat pripisuje zasluge, ki so jih v res-
POLITIČNI OTROCI
Ali se spominjate moskovskega procesa? Gotovo da saj se je vršil pred dobrih šest let, namreč v letu 1937.
Takoj vpričo procesa nastal je silen hrup proti z strani reakcionarnih krogov na visokih državnih položajih zunajnega sveta, kateremu je načelovala fašistična trozveza
niči izbojevali partizani, človek ne	R;m jn ^ Toda ta r£s.
more razumeti odkod tak dojem in zatrjevanje urednika. Ni mogoče biti istočasno prijatelj partizanov,
kakor tudi Mihajloviča. Tukaj se ne gre za simpatije in naklonjenost do enih ali pa drugih, gre se za pravičnost — za narodne interese ali pa proti naroda in njegovih interesov. Poleg vsega pa malo kedaj opazimo konstruktivno kritiko proti kliki v Londonu, ki se smatra za predstavnico jugoslovan-sega naroda, dasi je njena vloga s redko izjemo ki jo igra, tako Škandalozna in osvražena pri narodu, da
je bolj poučena Sovjetska in Ame- je postala že sama seboj nervozna
riška vlada, kakor pa Angleška. In to ne po zaslugi kakšnega ministra jugoslovenske vlade, ampak po za-slugai takšnih mož, kot so: Ivan Regent in Louis Adamič, s katerimi se Miha Krek, tudi ne more razumeti.
Da je Sovjetska vlada poučena o nas nam priča to, ker se je že uradno izjasnila in narn priznala pravične meje. Ameriška vlada se še ni izjasnila uradno, pač pa so se izjavili v naš prid njeni člani, kot Summer Wells, toda od Angleške vlade nismo slišali nič. Nemara nas še vedno zamejjujejo za Slovake, zato ker imamo tam tako sposobnega "voditelja".
S Slovensko Osvobodilno in Partizansko armado pa stoji Krek, Še slabše. Nevem če mu je beseda Partizan Še ušla iz ust. On sloh ne Partizan Še ušla iz ust. sploh ne v Sloveniji, pač pa jih od daleč, kakor bi to bili le posemezniki, o-pominja da se podvržejo poveljstvu Mihajloviča. Tukaj bi človeku skoraj sapo zaprlo. Ali je mogoče da "vneti" kričač za avtonomijo Slovenije, danes opominja avtonomno Slovensko armado, da se naj podvrže poveljstvu Mihajloviča, ki je znan Velikosrb in centralist, ki nikoli ni bil in nikoli ne bo, za avtonomno Slovenijo. Ali nam ne pove to dovolj jasno, da Krek — ni za avtonomijo Slovenije.
ZAKAJ NI KREK ZA AVTONOMIJO
Napačno bi bilo trditi da Krek ne pozna demokratične tedence Slovenskega naroda. On ve, da si nebi dal Slov. narod nikoli naprtiti na rame zakon o "zaščiti države" s katerim so razni jugoslovanski vključno tudi slovenski hitlerjevci, tlačili vsako svobbdno gibanje zadnjih 25 let. Ko so zadnjič začeli izvajati zakon o "zaščiti države" v Sloveniji, je bilo potrebno poklicati četnike iz Srbije, da so pomagali krotiti narod. Če bi mi imeli avtonomijo, potem ne bi bilo mogoče dobiti četnikov k nam, toda Krek ve, da če bi on hotel vladati po svoje, da bi jih potreboval, kakor jih je Korošec. Zato pač ni za avtonomijo Slovenije.
Če prištejemo tukaj Še dr. Natlačena, ki je sodeloval z Italijani
in prehaja iz ene v drugo krizo.
Ali ni dolžnost vsakega poštenega časopisa, da narodu pove resnico v takih slučajih, kadar se gre v izbiri za živlenje ali pa smrt; obstojati ali pa ne obstojati. Tedaj je naloga poštenega časopisa, da spregovori jasno in pošteno besedo v takih zadevah in vodi narod po pravi poti.
ČE V TEM OZIRU PREVLADUJE ZAVEST ZA NARODNE INTERESE ALI PA ZGOLJ LJUBI POLOŽAJ?
Po mojem mnenju prevladuje le ljubi položaj; sremlenje za namestitvijo ne glede na resnico in pravosodje. Ne glede na to ali bo vladala tuja pest ponovno nad našim narodom; ali pa bodo njegove pravice vpoŠtevane in uveljavljene po vsih mednarodnih prdpisih. Glavno je da se izcimi "ljubi položaj" posamezniku v težkih in mučnih časih kalvarije našega naroda.
Vodilno časopisje v Združenih dražvah se ne zaveda te dolžnosti, namesto da bi služilo narodu, rajši služi zločinskim intrigam z parado Mihajloviča in njegovih privržencev, čigar zasluge so preočit-ne za trezno mislečega človka, da vnovič in ponovno komentira o njih.
Poleg tega posledice trpimo menda vsi, največ pa naši lastni interesi obenem v splošnih nalogah tekočega času. Razen tega pa interesi našega trpečega naroda.
Danes ko bi mogli vsi ki smo v izseljeništvu, stati kot en mož za našimi borci in za našo osvobodilno armado, ter jim pomagati v diplo-matičnih ozirih, moralno pa tudi materij alno. Toda kaj vidimo, namesto pomoči, dobi naša armada v starem kraju večkrat prezir, zlobne obtožbe in obrekovanje. Po nekod se pa drže nevtralnosti, oziroma takrat nevtralni, ko je vsa hiša v plamenu. Zakaj to? Zato, ker se boje zamere dr. Kreku; zato ker se vodi Špekulacija za položajem; zato, ker se hoče podvrči narod vnovič načino vladanja bovših režimov.
Odkod in zakaj zamera — mar naj izkažemo se pripravni ljubiti enega človeka, prezreti interese večine naroda? Mar zato, ker Narodna osvobodilna in partizanska ar-in bil zato ubit po Partizanih in | mada sestavlja ne samo večino na Škofa Rozmana, ki je bil "prisi- roda, ampak tudi njegov prog-
ničnost ni ovirala in celo dandanes ne ovira sopotništva v nižjih taborih, da se ji pridruži v žgoči gonji proti "nepravičnosti", "brutalnosti", Stalinovega režima. Kaj so pripravljali obtoženci proti narodu in vodstvo Sovjetske Unije, reakcija in sopotniŠtvo, sta prezrli resničnost, niti najmanj jih ni ovirala zavest proti očitnega dejstva, da se Sovjetsko Unijo podvrže dominaciji nemškega fašizma na vzhodu, ter japanskim imperij alistom pa na daljnem vzhodu. Razen tega pa dominacijo celega sveta po fašističnih zločincih.
Ljudje, ki govore sicer z treznostjo svojega razuma, danes priznavajo moskovski procees, kot najvažnejši faktor, da po treh letih krvave vojne, govorimo o zmagi nad fašizmom. Kajti nasprotno ako bi bilo uspelo vohunskim zarotnikom v Sovjetski Uniji, na zločinski način polastiti se oblasti z pomočjo fašistične trozveze, tedaj si ne moremo predstaviti usodo Evrope, ter tudi severno ameriškega kontinenta. Nedvomno da bi na vsakem vogalu morali kričati "heil Hitler", "Tojo" in "Musolini", kot podložniki višje in nadnaravne rase.
V bistvu moskovski proces, je rešil svet — ne Stalinov režim. Iztrebil je snet vljudskih podobah, vprid narodu Sovjetske Unije, na-rodim in človeštvu sveta. To je pomen moskovskega procesa. Toda, kakor sem naslovil članek, dobimo politične otroke, ki se spodtikajo v napotju znanosti in resnice, je potrebno ponavljati sicer neljubo to'da očitno dejstvo.
Gotovo da se spominjamo izjave španskega kvizlinga Franco, leta 1936, pri Madridu. Njega izjava se je glasila: "Sedmega novembra bodo vkorakale štiri kolone v Madrid, peta jih bo odznotraj pozdravila."
Od tega času poznano je ime "pete kolone", kakor tudi pravi pomen njenega zločinskega posla. Toda ni ji šlo za rokom ondotno
v Madridu, kakor ji ni uspelo v Sovjetski Uniju. Poleg vsega trezno misleči človek se bo vprašal: "Ali bi ne bil res čudež za svet, ko bi bili vsi petokolonci, ki so pripravljali svet v potoke krvi, milijone Ijduskih in materijalnih žrtev, da jih je zadela ista kazen kakor v Sovjetski Uniji. Recimo, da se je vršil sličen proces proti pe-tokoloncem v Franciji, Avstriji, Poljski, Jugoslaviji, Angliji, Ameriki in drugih državah, kjer so ti obstojali na eden ali pa drugi način. Ali bi to ne bil čudež za današnji svet? Da, to bi bil res čudež nad vse čudeže! Bolj pravilno, to bi bila reištev sveta — pred strašnim krvilitjem, pustoŠenjem narodnega imetja v zasužnjeni Evropi, Kitajski, Afriki in druguh delih sveta.
Toda ta čudež se ni dogodil, le . zato, ker so razni apizerji, petokolonci, reakcija in sopotniŠtvo, imeli prednost do svojih odvratnih razlag v gonji proti Sovjetske Unije, proti silam progresa in napredka, po državnih zbornicah in v diplo-matičnih krogih, zunajnega sveta.
Vodstvo Sovjetske Unije z odločnostjo naroda in armade, prepričuje svet danes bolj kot kdaj koli prej, pomen moskovskega procesa. Najbolj značilen pregled vseh teh dogodkov sem od leta 1937, nudi pa film "Mission to Moscow" izdelan na podlagi istega imena knjige, ki jo je spisal bivši ameriški ambasador za Sovjetsko Unijo, Jo-seph E. Davies. Film je dokumentiran konkretno z dokazi, pred kakšno katastrofo se nahajal svet za ono dobo. Nobenega dvoma ni, da človek, ki količkaj razume doslednost tekočega času, obenem pa da zavestno dela vprid temelju bodočega sveta, se bo ne le sprijaznil s resničnostjo omenjenega filma, ampak bo film sam po sebi najbolj pereč opomin proti ponovitvi zlobne in zlikovne gonje v mržnji proti enega ali pa drugega naroda, zaradi sebičnih motivov političnih ali pa verskih nazorov. "Mission to Moscow" je le bič proti političnih otrokov, ki se spodtikajo v napotju progresa, napredka in medsebojne vzajemnosti med narodi. To je bič, kateri ako bi bil nasledil sve povsod po svetu v letu 1937, bi bil rešil milijone ljudskih živlerij in neprimerno postuŠje v materijalnih sredstvih.
G.
Bombardiranje
ljen", da je dr. Mikošu odvzel duhovniško službo samo zato, ker je bil veren sin svojemu narodu, ter si ni dal ničesar vsiliti od Italijanov, kakor si je dal "knez in škof", ki bi moral biti drugim za vzgled.
Potem pa Še tiste hinavce, kateri se bore proti svojemu narodu s križem v roki češ, da branijo vero, kar ni v resnici nič drugega, kot da branijo fašistično in reakcionarno tiranijo. V tem vidimo jasno kakšen duh vlada med reakcijo, tkzv. "boljšo družbo". Vidimo tudi da se reakcija ne deli po strankah, ona sodeluje skupaj. Kajti toliko Število vstanovljenih političnih s-trank, jim je bil glavni namen razdvajiti delovno ljudstvo na različne načine in pod različnimi go-ljfivimi obljubami.
Prej sem omenil slovensko,reakcionarno časopisje v Združenih državah. Da zadosti žalostni vlogi, postavilo se je na stran reakcije in proti delovnega ljudstva. Mogoče to pojasni, zakaj nekateri od njih izhajajo s tako malim Številom na: ročnikov brez posebnega fonda. V-
ram borcev, ki polagajo svoje živlenje v boju zoper sovražnika, da bi naš narod bil osvobojen, da bi po svoji volji razvijal svoj narodni dom in gospodarstvo?
Da — rojaki, to so očitna vprašanja o katerih moramo misliti in voditi račun sami. Sami bomo znašali odgovornost pred bodočnostjo in ako jo bomo obskrbeli z slabim in ji dali strupen in nezdrav temelj, tedaj ni dvoma da bodo naši potomci preklinjali krivičnike za usodo, kakor jo preklinjamo ob tej priči tudi mi za preteklost, ter sku-Šamo opozoriti samega sebe proti njene povrnitve.
KDO DELA VPRID SLOVENSKEGA NARODA PARTIZANI ALI PA KREK
Prvič jast ne kritiziram dr. Kreka, kot osebo in da je on edino odgovoren za nered, ki vlada v ju goslovanskih ozirih, ampak on vred z kliko, če je ta na vladi ali pa kjer koli na katerem drugem položaju v naši besedi, ali nam najbli-(Nadaljevanje na 4 st.
K večjemu smatralo se je, da bo bombardiranje sv. prestolice izzivalo izvenredno zanimanje in proteste. Toda rezen faŠistovskih obtožb, proti zavezniškega "barbastva", ker so zavezniški letalci bombardirali sv. prestolico, ni prišlo do večjega razburjanja tako med verniki, kakor tudi neverniki.
Zato je seveda več razlogov, osnovno je znan po celem svetu, kakšna usoda je zadela cerkvena poslopja recimo v Angliji, Sovjetski Uniji,Franciji, Jugoslaviji, Grčiji i t. d. Dozdaj znano in kakor zatrjuje angleški minister za domačo obrambo, Mr. Herbert Morrison, nacisti so bombardirali 13,895 cerkvenih poslopij v tekoči vojni. Večina od teh je do tal razdjana, po okupiranih krajih Evrope, služijo sicer nepoškodovana cerkvena pos lopja za razna vojaška skladišča in hleve. Toda iz Rima, žal temu nis m0 slišali o protestu vsled takega početja nad cerkvenimi poslopji, razen negativne izjave, ki je bila naklonjena vsekakor bolj vprid Musolini ju in njegovemu režimu kakor pa izključno in odločno stališče Vatikana vprid zaščite cerkvenih poslopij in vernikov v splošnem. Tudi sedajna izjava Papeža se glasi: "Češ na obeh straneh je krivda, za tako početje." Toda ostati dosledno tekovinam sveta, ter oni strani ki gre za tem da se obvaruje vsa dosedajna pridoblje-nost in se jo Še bolj razgrne na pravicoljubni podlagi, ni v skladu vsaj onih predpisov v evangeliju, ki zatrjujo, da je Kristos iz Templja izgnal trgovce, ki so skušali na račun Templja dobiti zaslombo.
prestolico za skladišče vojnih zalog v borbi proti razen fašistične trozveze, celega sveta. Kar bi bilo na svojem mestu je to, da je Papež naslovil noto protesta pred" celim svetom proti Musolini ju in Hitlerju, zaradi njihovega početja nad miroljubni min vernim narodom po celi Evropi, zdaj pa proti izkoriščanju Vatikana za vojaške svrhe. Kajti nikakor ni na obeh stranih eno in ista odgovornost za bombardiranje mesta in vasi, ter vključno cerkvenih poslopij. Na eni strani mora vladati pravica. In ta se glasi v zavezniškem ultimatu predno je bombardiran Rim.
FRANCOSKA LJUDSKA STRANKA RASPUŠ-ČENA
Alžir, Alžerija - Francoska ljudska stranka, ki je preko jacqussa Doriota navezala stike z naciji, je bila raspuŠčena z dekretom, ki ga je izdal odbor za osvoboditev Francije.
Seji članov tega odbora je predsedoval general Charles de Gaulle. Uradno naznanilo pravi, da so člani odbora raspravljali o problemu francoskih beguncev v Spaaiji in korakih njim v prilog.
NADALJNE ČESTITKE IZ GARSONA
Cenjeni urednik Edinosti.
Tukaj smo dobili še tri Slovence, ki so darovali vprid prvi obletnici Edinosti, vsak po eden dolar, Louis Gačnik, Mrs. Mery Gačnik in Frank Lenaršič. Skupaj priloženo pošiljam tri dolarje in prosim da
Približno nekaj takega bo tudi z današnjim Vatikanom, ko vpričo priobčite ime darovalcev. J tega, da je Musolini izkoristil sv.	Tony Stumbel
OB DRUGI OBLETNICI
GOVOR PODPREDSEDNIKA VLADE DR. MIHA KREKA NA LONDONSKEM RADIU
PA SE NEKAJ
DELUJMO ZA TEDNIK
Geraldton — Z pozdravom tukaj šnih Slovencev in Slovenk, priloženo pošiljamo denarno nakaznico v znesko $25.00, prvi obletnici nam priljubljenega lista Edinosti. Želimo pa v prihodnjem letu čim večji uspeh in vsled tega poživljamo Slovence in Slovenke Širom naše domovine, da delujemo za bodočnost našega lista tako, da bomo ob drugi obletnici imeli tednik.
Z pogumom in dobro voljo, bomo to dosegli. Ker istočasno s gradivom našega lista, pobijamo sovražnika moralno in politično v splošnem. Razen tgea gradimo si pa našo narodno zavest, okrepčujemo ljubezen do človekoljubnih idealov v tekoči dobi, da kot delavci in delavke, vedno z ponosom za pravico, korakamo složni in enotni.
Iz preteklosti se sicer spominjamo neljubih dogodkov, tako v narodnih, mednarodnih in tudi soci-jalnih zadevah. Osnovno spoznavamo, da so nastale težke posledice za narod in mednarodi, zaradi nesloge in neonetnosti, kot najmočnejša opora fašizma. Ravno tako prizadeti so bili delavci in delavke v svojih zahtevah za iz-bojŠanje živlenjskih in delovnih razmer. Nemislim če tudi je dovolj prostora za potrebno venomer ponavljati izključno vrednost enotnosti, sloge in bratstva. Saj so to vendar najlepše lastnosti, ki jih moramo zapopasti v človeški družbi, otresti se sebičnosti in namernosti za vprid lastnih naših intersov.
Kot dokaz nam nudi Sovjetska Unija, prva slovanska država na svetu, kjer ne vlada mržnja in sebičnost, ampak popolna in svobodoljubna zavest naroda, za obrambo svoje domovine, ter vprid rešitve zunajnega sveta pred faŠiztično pošastjo — enotnost, sloga in svoboda, je to skrivnostno orožje, ki podi fašistične hijene in jih v milijonih vničuje? Kdo naj bo bolj ponosen od nas vsih drugih Slovanov na Sovjetsko Unijo, kakor mi! Ponosni smo z slovansko dr-
Sudbury — Le mesec dni je pred nami predno prične prva konvencija Zveze Kanadskih Slovencev. Ali bo konvencija naredila vse kar je potrebno za bodoče delovanje, dotaknila se nešteto vprašanj, ki jih dostikrat imamo v medsebojnem pogovoru, je odvisno odnas vseh vsepovsod v predkonvenčni diskusiji, ter potom naših delegatov, ki bodo na podlagi diskusije in sklepov po odsekih res dali največ podpore konvenciji in bodočemu delovanju naše organizacije v splošnem.
Vsled tega sicer važne zadeve
PORUŠENE ŠOLE
Iz časopisja, ki izhaja pod italijanskim nadzorstvom, posnemamo imena naslednjih slovenskih krajev, ki so nahajajo pod italijansko okupacijo v katerih je italijanska vojaška oblast, razrušila Šolske poslopja.
Okraj Črnomelj: V Suhorju in Radovici; Okraj Kočevje, Verdre-ng, Mohorju in Gori; Okraj Novo Mesto, Orehovici, Ajdovcu, Dovžu, Skosjanu, Lazah, Trebelno in Sv. Križu Okraj Ljubljana, Primosko-vo, Sv. Juraj in Dobrava; Okraj Logatec, Sv. Duh in Ziversju.
Poneto po Švedskem komunističnem listu "Nydag" iz dne 5 julija, se med drugim od boljih v Jugoslaviji omenja sledeče: "Po neuspe-uh zadnje nemško-itaiijanske ofenzive proti jugoslovanskim partizanom, je moralo fašistično časopisje samo priznati, da so zadali partizani četam osišča ogromne izgube. Vojni dopisnik italijanskega časopisa "Corriere de la Sera", ki je bil prideljen italijanskim četam v Hercegovini se pritožuje, da je vojna proti partizanom strahovito brutalna, ker se iz napadov iz zasede razvije boj na žislenje in smrt. Poleg tega pa uživajo Partizani, kot pravi celo italijanski poročevalac
—	podporo vsega prebivalstva.
Kako naj pojasnijo svoje stališče v tem oziru oni, ki vnovič delajo "invazijo" z pomočjo Mihajloviča. On pa v zasedi mirno čaka
—	otda nepozabijo mu pripisati celo ofenzivo v krajih, kjer so izključno Partizanski oddelki.
žavo, ki je rešila svet — ponosem je svet v splošnem, razen onih, ki jim je le na srcu razdvajati in vladati nad narodnimi in delavskimi interesi.
Vsled teh važnih dejstev, pozdravljamo prvo obletnico Edinosti s zavestjo njene vrednosti za Slovence in Slovenke v splošnem. V ta namen so priložili sledeči rojaki in prijatelji Edinosti, kot sledi: Po dva dolarja: F. Dragan, D. Se-kulich, D. Payskoff in M. Radovič. Po $1.25., D. Jurilich. Po en dolar: M. Butala, J. Dolinšek, J. Fajdetič, J. Drasler, J. uKniČ, M. Chopp, G. Cvitkovich, M. Cvitkovich, Družina Garbas, J. Deržaj, J. Wertin, F. Hočevar, J. Dorančič. Po 50 centov: J. Žalec, S. Blashey, F. Andre-jchuk, D. Aleksich. Po 25 centov: N. Pavelich, M. aRdonovich in M. P. Hečimovich. Skupaj $25.00.
Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem, ki so po svoji zmožnosti nam pomagali k uspehu gornje vsote Obenem pa kot zavestni sobratje v tem pravcu hočemo nadaljevati proŠirjevanju protifašističnega časopisja, organizacij, društev in unijskega pokreta. To so naše želje in jih podudarjamo le vprid naše sloge in enotnosti, ker edino na ta način bomo dosegli uspeh, tako pri listu, organizaciji in društvih, kakor tudi v našem unijskem pokretu. Vse to je pa vezano z našim živlenjskim obstankom, kakor je menda tudi dru-god.
Zato bratje in sestre, čas je da spoznamo resničnost, ter sredstva ki nam dajajo prednost k spoznanju Številnih nalog v tekočem času. Združimo svoje moči, kot sobratje in sodelavci, ter roka v roki si gradimo vse potrebno, da ne bomo trpeli težke posledice vsled medsebojnega sovraštva in razdvojenosti.
Vsem naročnikom iskrene pozdrave, Edinosti pa obilo uspeha!
J. Deržaj.
Slovencev in Slovenk, tukaj Šni odsek Zveze, sklicuje v to svrho dve seji. Eno prvega in drugo 15 avgusta v prostorih 322 Bessie St., točno ob 1 uri popoldan.
Na dnevnem redu so važna v-praŠanja, kot naprimer, čitanje do-sedajnih pravil; sugestije in priporočila za nova pravila; kako in na kateri način pospešiti in pojačati naše delovanje na kulturnem in narodnem obsegu. Kako ojačiti s-logo in enotnost nas samih in drugih nam sorodnih narodnih skupin. Razven tega, kako pripraviti pomoč za naš trpeči narod po vzorcu naših rojakov v Združenih državah, ko pride čas in bo priložnost za direktno pomoč.
Iz navedenega razvidno je, da bodo važna vprašanja na dnevnem redu o katerih se pogovarjamo skoraj vsaki dan. Eden ali pa drugi najde prigovor, češ zakaj ne bi storili na ta ali pa oni način, to je pravilno in to nepravilno itd. Ker ni naš namen niti delo sebična zadeva, ampak delo vprid nas vseh, je z tem dana priložnost vsakemu zvestemu rodoljubo ne glede na Člansko pripadnost kakor je sugestirano po glavnem odboru, da pride na sejo in se vdeleži po svoji razsodnosti po vsih gornjih vprašanjih v raspravi in posvetovanju. Kajti edino na ta način za naše lastne interese, bomo dosegli dober uspeh vprid vsih zadev tekočega času, od katerega ne moremo biti ločeni tudi Slovenci in Slovenke.
Frank Zaic, predsednik Joe Nagode, tajnik Jože Gorše, blagajnik
NADALJNI PRISPEVKI IZ NANAIMO
Proloženo vam pošiljam ček v znesku $15.25, to je za tri nove naročnine in $9.25 za tiskovni s-klad, zbrano na nabiralno polo.
Priložili so v gornjo vsoto, kot sledi. Po en dolar, Anton Bravar, John Kobe in Frank Sinčič, J. Žu-žič, Fanika Kobe, V. VlaŠič, L. Klobučar, J. Garapič in 25 centov je priložil F. Vlašič. Skupaj gornja vsota znaša $15.25 centov.
Tem potom se najlepše zahvalim vsem darovalcem, Edinosti pa želimo največjega uspeha.
F. SinciČ.
V Ameriki je sedaj konferenca Zavezniških narodov o prehrani povojne Evrope in ureditvi njene kmetijske proizvodnje. Tako, da bi sez največjo možno gotovostjo za-jamčilo trajno dovolj hrane za evropske narode, tako, da bi se s tem oskrbela ta osnovna potreba mirnega in zadovoljnega življenja. Konferenca torej ni samo v celoti seštela vse nujne potrebe, ki jih posamezne države imajo, da bi mogle z najnujnejšim preskrbeti svoje obubožano in izstradano prebivalstvo az prve mesece, ko ne bo ne semena za nove plodove, ne surovin za najnujnejšo produkcijo v Evropi sami. Konferenca ni samo pregledala trge in vire, kje bo mogoče vse potrebno za Evropo nabaviti. Ona ni samo dala osnovo za financiranje vseh teh nabav in napravila predloge za nagel prevoz vseh teh velikih količin blaga, ampak je šla veliko dalj. Vzela je v poštev vsa plodovita tla evropskih dežel, vse dosedanje oziroma predvojne pridelke v prehrani, pogoje pridelovanja, možnost prehranjevanja vsega prebivalstva in možnosti življenje kmeta, ki zemljo obdeluje in od njenega plodu neposredno živi. Uničiti, preprečiti pomanjkanje hrane, to je bil namen konfe-
IZ TIMMINSA
Priloženo prilagam denarno nakaznico v znesku $65.55, kar je namenjeno za 18 ponovljenih naročnin in $29.55 za tiskovni sklad lista.
V ta namen so priložili sledeči rojaki in prijatelji Edinosti. Po dva dolarja: F. Brkopec, T. Slak, po en doral pa: G. Briški, J. Sustar in J. Majnerič. Po 50 centov: T. Plut, J. Centa, P. Zamejc, T. Benči-na, F. Anzeljc, F. Hočevar, J. Lav-rič, po 25 centov: A. Krevs, J. Gornik, K. Smuk, F. StražiŠar, M. Chopp, M. Stanich, V. Stanfel, M. Lisac, J. Klobučar, B. Sporer, A. GaŠparič, J. Intihar, SuŠtarŠič in Vire.
Gornjo vsoto so zbrale vred z devet ponovljenih naročini, Mery Slak in Mery Majnerič.
Nadalje so priložili po en dolar: N. Roko, J. Glad, G. Tomac inT. Majnerič. Po 50 centov: P. Rajakovič, C. Svrljuga, P. Kotze, A. Ilaršič in J. Tomac. Po 25c., J. Gregorič, J. Rudinchuk, J. Ko-lakovič in J. Andolšek. Skupaj 15 dolarjev so zbrale za štiri ponovne naročnine in ostalo za tiskovni s-klad, Reza Zupančič in Vera Čustar.
Nadalje je zbral Ignac Župančič $8.25 za tiskovni sklad in tri ponovljene naročnine. Priložili so za tiskovni sklad, kot sledi: Po dva dolarja, C. Pupich in Ignac Župančič, R. Ožanich, T. Beg. In po 25 centov: S. MateŠič.
Skupna vsoota znaša kakor je omenjeno za 18 ponovljenih naročnin $36.00 in za tiskovni sklad $29. 55. Tem potom iskrena hvala tako onim naročnikom ki so ponovili svojo naročnino, kakor tudi prispe-vateljem za tiskovni sklad lista.
M. Slak
IZ PORT ARTHDRA
Priloženo pošiljam denarno nakaznico v znesku $30 dolarjev, kar je nemenjeno za 13 ponovljenih naročnin in štiri dolarja za tiskovni sklad, kar so priložili, Risto Ru-njevac tri dolarja in, Joe Kranj c en dolar, ter se je ob tej priložnosti tudi naročil na list.
Med drugim Risto je omenil, prilagam tri dolarja za naročnino enega ali pa drugega Slovenca, sicer kateri je vsled težkih okolŠčin, bolezni ali pa kaj temu podobno nemogoče si privoščiti naročnino. Uredništvo naj določi samo po svoji razsodnosti, kdo naj dobi dotično naročnino. On pravi da ne ve či-tati, toda razume vrednost lista, ki zagovarja slogu in bratski sporazum. Zato naj ičta mesto njegaidru-gi človek, ki je zmožen čitati, drugače pa kakor je omenjeno nezmožen se naročilti na list. (Hvala prijatelj Risto! Naročnino bomo dali na prav primerno mesto rojaku, ki je že delj času v bolnišnici, —Ured).
T. Ciprič
renče. Kako napraviti vsak čas, v vsakih razmerah hrano lahko dosegljivo vsem ljudem z najširšo svetovno organizacijo in pametnim smiselnim kombiniranjem domače kmetijske proizvodnje in svetovnega izmenjavanja prehrambenega blaga, to je bila konačna največja naloga zastopnikov združenih narodov. Premagati nevarnost lakote in pomanjkanja prav tako temeljito kot v vojni premagati sovražnika. Premagati vse ovire, pa naj se imenujejo državne meje, ali konkurenca ali kapitalizem ali kakršni koli drugi izrodki zasebne sebičnosti ali sebičnosti manjših socialnih edinic. Dostavljati življenjska sredstva povsod, kjer je potreba prav tako kot se danes na vse fronte vsega sveta dostavlja orožje, to so grobo rečeno Široke, silne reforme, ki naj omogočijo uresničenje ene osnovnih točk, za katere se danes bori človeštvo: za osvoboditev od strasu pred pomanjkanjem. Jugoslavija, ki jo zastopa na tej konferenci delegacija z ministrom dr. Brankom Čubrilovišem in delegatom dr. Mirko Mermoljo na čelu, je bila na konferenci država, ki ji je zbor zastopnikov združenih narodov povečal posebno pozornost in ji odobril mesta v najvažnejši odsekih. To priznanje nas je znova utrdilo v prepričanju da mednarodni svet pravično ceni napor našega naroda, vrednost in pomembnosti naših naravnih bogastev in zmožnosti. Utrdilo se nam je znova upanje, da gremo v tej vojni in skozi njo ne le v dobo osebne in narodno svobode, ampak tudi v socialno in gospodarsko obnovo, za katero bomo dobili od združenih narodov vso potrebno pomoč. Seveda pa bodo pri tem odšla v staro mnoga gospodarska in socijalna načela, ki so se zdela doslej nedotakljiva, prav tako temeljito kot je z raznimi krilaticami pometel te dni eden izmed voditeljev angleške delavske stranke notranji minister g. Mo-rrison, ki je svojim delavskim poslušalcem takole govoril:
Mi moramo poskrbeti za tak red, da bo vsak človek imel priložnost
TONI REŠEK
Mountain Park — Vzoren primer mladega rojaka Toni Rešek, nam vsem lahko služi za primer v tekoči vojni. Kot mladenič prijavil se je prostovoljno v letalsko ar-
mado naše nove domovine še lansko leto in dosedaj prav dobro napreduje v tem poklicu.
Njegov oče se je smrtno ponesrečil v rudniku leta 1940. Tako je ostal Toni z materjo in četvero ne-dorastlih otrok izpod 8 let. Pod kakšnimi okolščinimi se je šolal v višjih Šolah, je znano tukajšnim rojakom. Namreč v svojih mladeniš-kih leti, on je Šel v rudnik na delo po Štiri mesce čez leto, ter si na ta način prihranil potrebno vsoto denarja za nadaljevanje šolanja. Z svojo marljivostjo in posebno voljo do šolanja, on je uspešno dobil odlično šolsko spričevalo, katero mu je seveda pomagalo in dalo pristop k zrakoplovnim oddelkom naše armade.
Spominjajoč se prav napornega živlenja iz šolskih let, ozirom po smrti svoga očeta, ni dolgo premišljal kaj mu je storiti zdaj v tekoči vojni. Prijavil se je prostovoljno kakor je omenjeno v armado in sedaj se že suka, kot izurjeni pilot v naši armadi. Njegova želja je bila, da kot ptič poleti nad fašistovs-
polne, poštene zaposlitve. Prava socialna sigurnost pomeni priložnost za sigurno, ustarrjajoče, osrečujoče delo. če hočemo polno tako zaposlitev, ki dviga narodno blagostanje, pa moramo kratkomah zavreči vse ovire, ki izhajajo iz naukov o finančnih in ekonomskih o-mejitvah, kakršne so vladale med nami v zadnjih desetletjih. Za seb-ne monopole moramo zlomiti v vseh oblikah. Vse, kar ovira splošen napredek, življenja mora izginiti. Kjerkoli zasebni kapitalizem pomeni Škodo in zastoj mora izginiti, kjerkoli državni kapitalizem pomeni mrtvilo, mora odpasti. Mi se borimo za nov svet, v katerem bi naš narod mogel živeti in delati srečneje in varneje kot so živeli njegovi očetje. To je vrhovno načelo. Če ga na kakem području more doseči bolje svobodna konkurenca naj živi. Ali rizika za njene polome in depresije skupnost več ne bo nosila. Ne more se dovoliti več komodnega napredka nekaterim na škodo in v revščino drugih. Praktični programi, ki z mednarodnimi in domačimi sredstvi ustvarjajo največjo socialno trdnost in varnost vsem, to so naši cilji.
SMRTNA KOSA
Smrtna kosa je pretrgala nit Živlenja znani rojakinji Mery Use-nik, rojena pred 44 leti v Podsliv-nici pri Cerknici v Sloveniji.
V Kanado je prišla pred 12 leti. Tukaj zapušča soproga Jožeta in 4 sinove v starosti od 9 do 21 let. V Clevelandu Ohio., pa tri sestre.
Da je bila priljubljena med tu-kajŠnim narodoom, je pokazal spe-vod na njeni zadnji poti, na St. Andrews pokopališče. Pokojnica je bolehala delj časa, zadnjih šest tednov se je nahajala pa v General Hospital v tem mestu, kjer je tudi izdihnila.
Da je Še občutnejši udarec kot za Očeta in brate, na dan pogreba ljubljene matere, bi se moral starejši sin posloviti od Očeta in bratov, kamor ga kliče domovina, kot vojnega obvezanca. Mati v grob — starejši sin k vojakom. Težka usoda, ki jo je težko preboleti. S solznimi očmi smo pričali vsemu temu Številni vdeleženci pogreba, zave-dadajoč se težkih občutkov družine s zavestjo, da se bomo spominjali pokojnice, kot dobre matere in zveste rojakinje.
Zato ti ob grobu izrekamo, naj ti bo lahka kanadska gruda. Družini in sorodnikom pa AaŠe globoko sožalje.
Ed. Troha
NAZNANILO
Redna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Torontu, se bo vršila dne 8 avgusta ob 7 zvečer, mesto 1 avgusta, kakor je bilo prej naznanjeno. Ta sprememba je nastala zaradi skupnega piknika Slov. Hrvatov in Srbov, kateri se je imel vršiti 25 julija, toda zaradi slabega vremena je bil preložen za 1 avgusta, na istem prostoru v Dov Va-lley.
Vsled tega prosimo tako članstvo, kakor tndi druge rojake in rojakinje ki so imeli namen prisostovati bodisi redni seji ali pa se vdeležiti piknika, da gornjo spremembo v-poŠtevajo.
Redna seja odseka se bo vršila, kakor je omenjeno dne 8 avgusta v dvorani 386 Otario St., ob 7 uri zvečer. Uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke iz Toronta in okolice, da se ne glede na člansko pripadnost vdeleže redne seje, kjer bodo rasprave o dosedaj nih pra-vilh in načelih Zveze, ter tudi priporočila za redno in prvo konvencijo.
ODBOR:
ke zverine brez izjeme kjer in na katerem kraju sveta, ter z tem da od sebe tudi svoj delež vprid svobodi in srečnejšemu živlenju za večino delovnega ljudstva.
Ponosni žnjim mu kličemo: Srečno sukanje po zraku v borbi proti fašizmu — ter srečna vrnitev k svoji materi, bratom in sestram.
Frank Mekis
Kadar koli je nastala politična konfuzija ali pa militarni poraz v fašistovskih krogih, bolezen je bila vedno kot posledica. Tudi zdaj, ko je italijanski narod podrl faŠistovski sramotni režim, Musolinija, Geringova propaganda agencija naznanja, češ Musolini je odstopil vsled bolezni.
Taka bolezen pričakuje Hitlerja, Geringa in vse njihove privržence,
le da bi se čimprej vresničila. • • •
FaŠistovski krogi so se zgražali proti zaveznikoov zaradi bombardiranja Rima. Trdili so — poglejte kakšno "barbarstvo".
Ko je Musolinijev sin bombardiral kristjane v Ehtiopiji in Španiji, zunanjnim poročevalcem je dal izjavo: "Da ima največje vži-vanje ploviti z natovorjem bombnikom."
Rim in faŠistovski krogi so molčali kakor grob, Musolini se je pa penil, da je to borba proti "komunizmu" za rešitev kristjanov. Toda Haile Selasi, kralj Ethiopije, je v zbornici pred Ligom Narodov, naslovil naslednje: "Vničevalci in nasilneži proti narodne neodvisnosti, bodo odgovarjali pred bogom in
bodočnostjo."
• • •
Neka vest iz Madrida trdi, da je Virgino Gayda, urednik oficijelne-ga fašističnega časopisa Musolinija "Giornale dTtalija", storil samomor. Taka je pač usoda vsih samo-postavnih "junakov", kadar je potrebno odgovarjati pred narodom za številna zločinstva in prevaro. Vsi taki izgube korajžo oči v oči pred narodom. Predno bo pa končana sedaj na vojna, jih je več ki bodo
nasledili po poti Virginio Gayda. » * »
Splošno narod in dežela je vsa srečna pred volilno kampanjo. Kaj vse se ne obljubi narodu in kako se ne nariše blagostanje in napredek dežele vpričo pred volitvami.
Toda nesreča nastane po volit-
Osem ruskih državljanov je bilo obešenih javno dne 19 julaja zaradi veleizdaje in trije drugi so bili obsojeni na 20 let težke ječe. To je bila prva obravnava in obsodba radi veleizdaje v Sovjetski Uniji tekom te vojne.
Obsojeni so bili spoznani krivim sodelovanja z naciji, katerim so pomagali izvajati kriminalnosti nad ruskim prebivalstvom tekom Šestmesečne okupacije Krasnodara v esvernem Kavkazu.
Obravnava je bila zaključena preteklo siboto pred vojnim tribu-nalom severno kavkaške fronte. Obsodba je bila izvršena v nedeljo popoldan ob 1 uri na javnem trgu v Krasnodaru. Usmrčenju je prisos-tovalo 30 tisoč ljudi, ki so ploskali, ko so bili obsojenci obešeni.
List "Rdeča Zvezda" je pisal, da je obešanje zdaj zopet uradno zato, ker je to sramoten način smrti. Izvedba obsodbe kaže kako bodo Rusi kaznovali vse krivce, ki so uganjali nepopisne zločine nad brez močnim prebivalstvom v zasedenem
DAROVALCI IZ SUDBURY
Po $5.00: Frank Nemanic. Po 2.00: Kari Nagel, J. Jurica. Po $1. 25 Joe Slovenec. Po $1.10, Joe Sus-tarsic.
Po $1.00: John Mihelic, John Nosan, Dragica Petras, Viktor Jakopin, Ignac Viscek, Joe Lesar, Joe Gorse, Sam Bjelajac, Fred Cvar, Matt Zaic, Joe Smrke, Joe Lukezich, Ciril Sterbenk, John Kambic, Joe Nemanic, Sava Lazich, John Kos-merl, Kazimir Fojs, John Salmic, Tony kalisek, Frank Trselic, Nagode Joseph, Frank Marolt.
Po 70 centov: Pit Tomac. Po 50 centov: Frank Zupančič, John No-vosel, John Golbovich, Frank Sile, Louis Ruparcic, Mirko Obzetic, Viktor Valic, Mirko Valic, Nick Bratina, Valentin Legac, Tony Despot, Frank uSmrak Tomo Gnjato-vich, Harry Rudnicki, Matt Raich,
Po 25 centov: Relic Janko, Ste-ve Krizanich, Petar Kekich, George Bulat Joe Sekula, Mike Knaus, Joe Wolf, Marko Krpan, Janko Gru-bisich, Ivan Vinter, Marijan Zulich, Joe Repar, Paul Stimac, Rozi Sekula, Gliha John, Miso Radich, Mirko Brinjak, L. Skočir.
Skupaj znaša $57.05.
vah. Vse obljube navadno izhlape v megleni senci in predno pride drugi rok poonovnih volitev, ni sledu ni o njih. Na dan pridejo nove obljube sicer skovane prepričevalno o neštetih vzrokih, zakaj se ni moglo storiti nekaj vprid prej šnih. Tako se zaporedoma ponavljajo večne obljube za narod in deželo. Dejansko pa, dežela in narod trpita očitne posledice praznih obljub.
Za volilce je gornje posebna važnost, da enkrat spoznajo obljubo-• • «
V Torontu poleg drugega mestnega časopisja izhaja tudi "Toronto Telegram", časopis znan vprid fašistični propagandi. Delavci navadno prodajalcem tega časopisa pravijo: "Vi bi najbolje storili te bi sli v Berlin, ker tam bi dobili
največ odjemalcev."
• * •
Po dveh letih krvave vojne v Jugoslaviji, čitamo izjave pasameznih ministrov Jugoslovanske vlade v Londonu, kako so bili in ostanejo za Zedinjeno Slovenijo, ter Jugoslavijo v splošnem.
Čudno pa je, da so vsa predvojna leta molčali kakor grob proti bivših jugoslovanskih režimov, ki so v zunajni politiki sodelovali z Rimom in Berlinom. Pod Italijo po prvi svetovni vojni je spadalo okrog 700 tisoč Slovencev in Hrvatov. Ravno tako pod Avstrijo in Madžarsko tudi precejšne število. Toda, kakor bivši režimi tako tudi posamezni poslanici, se niso pre-reč razburjali z protesti in skušali uplivati pri drugih vodilnih krogih v diplomatičnih ozirih za poravnanje prizadete krivice Slovencev in Hrvatov v zasedenih krajih.
Zdaj so seveda za Zedinjeno Jugoslavijo, kajti narod zahteva poleg tega Zedinjeno, svobodno in demokratično Jugoslavijo. Torej besedi "svobodno in demokratično", niste všeč posameznim ministrom, ker jih izgovarja večina na roda.
ozemlju.
Zaeno z domačimi izdajalci so bili obsojeni tudi nemški vojaški in gestapovski nečelniki, ki so zaenkrat sicer ušli zasluženi kazen, kakor piše "Izvestija", toda bodo prišli pred sovjetski tribunal in sprejeli kazen, ki jim jo bo naložilo rusko ljudstvo za vse strahotne zločine, ki so jih izvršili v Krasnodaru. General Rumoff poveljnik 17 nemške armade v severnem Kavkazu in polkovnik Kristman, gestapovski načelnik vKrasnodaru za časa okupacije, sta zapisana kot glavni krivci, ki bosta po vojni v Krasnodaru odgovarjala za storjene zločine.
Tekom obravnave je bilo izpo-vedano in izpričano, da je bilo v Krasnodaru tekom kratkih Šest mesecev umorjenih 6.930 prebivalcev. Naciji so popolnoma izpraznili dve bolnišnice za odrastle in eno za otroke z tem, da so dolnike naložili v posebne, nalŠč zato napravljene motorne vozove, v katerih so spusti smrtni plin, ki je žrtve zadušil na poti na pokopališče. V vsak voz je bilo stlačenih od 60 do 80 oseb, na to so bila vrata voza zapečatena in s tem tudi usoda nesrečnikov — ko so vozniki pripeljali svoj grozni tovar na lice mesta, so bili mrliči v redu za pokop.
Posebna sovjetska zdravniška komisija je preiskala izkopane žrtve in dognala, da je 500 od njih, ki so jih odkopali v svrho evidence, bilo zadušenih s strupenim plinom.
i -
število zarotnikov doseglo 13
Toronto — Zadnjič smo poročali o aretaciji zarotnikov državnih us-lužnžbencev pri National Selective Service. Dosedaj skupno Število are-tirancev znaša 13, kateri so podvrženi sodnijski raspravi in tudi kazni.
Nekateri so pod jamčevinom od 20.000 dolarjev, do sodnijske rasprave.
Obtožba proti njih je sicer obširna in v poslednjih nekoliko dni toliko več očitnosti je prišlo na dan vsled neizvrševanja po določenih regulacijah mobilizacijskega akta z strani teh uslužbencev.
SLOVENCI IN SLOVENKE
ZLOČINCI SO PLAČALI S ŽIVLENJEM
Justični minister jih je precej slišal
Ottawa — Na zadnjem zborovanju parlamenta, Mrs. Dorise Nelson, M. P. in Angus Maclnnis M. P., sta odločno nastopila proti prepovedi komunistične stranke in Ukrajinskih delavskih dvoran.
Mrs. Dorise Nelson, edina ženska zastopnica v parlamentu North Batlefrond okraja Sask., je med drugim v svojem govoru podudari-la o pomenu demokracije, katero pa justični minister nemara pozna samo z ene strani. Toda na drugi strani so ogromne množice naroda, ki čutijo in razumejo demokracijo v drugačnem smislu, kakor se jo hoče razumeti v raznih odelkih državnih uradov.
Med Zedinjenimi narodi, Kanada je izjema, kjer je vpeljana prepoved komunistične stranke, ter drugih delavskih dvoran, poudarila je Mrs. Nelsoon. Kako naj opravičimo kaj takega v demokratičnem smislu, kjer so državljani upravičeni da po svoji razsodnosti in volji pripadajo ali pa kritizirajo eno ali pa drugo politično skupino,
vlado i td., zaradi neurednosti. Kako naj opraviči justični minister prepoved Ukrajinskih delavskih dvoran, ko je nekaj teh prodano sicer onim elementom, ki so javno ragovarjali nemški fašizem, kot o-poro za "osvobojenje" Ukrajine. Elementi, ki so nasprotovali volitvam "YES". Od druge strani pa ogromna večina Ukrajincev, ki z vso vnemo delajo vprid vojnim naporom Kanade, ki so dali neprimeren delež v denarnih zbirkah napram svoji narodnosti, se mora potikati po raznih drugih dvoranah in plačati najemnino, dokler privrženci fašizma, nemoteno opravljajo svoje delo proti narodne enotnosti tukaj v onih dvoranah, ki so jih zgradili ukrajinski delavci. Mar naj kaj takega imenujemo "demokraci-ja"?
Justični minister jih je z gornjim precej slišal, toda pod izgovorom, kot je navadno njegovo pravosodje v takih slučajih. Le ljubi izgovor, ki je podoben vtapljajočemu ko se tudi oprijemlje za slamo na vodi.
Slovenci predramimo se
VESTI IZ DOMOVINE
Prejeli smo brez podrobnejših podatkov poročilo, da so bili v mesecu februarju v Ljubljani pred vojaškim sodiščem obsojeni na dosmrtno ječo, naslednji Slovenci:
Janko Brulc (v contumaciam) rojen 1921 v Talečje (?) pri Črnomlju; Ludvik Markovič iz Toplice, Anton Fink iz Toplice; Leopold GorŠe; Anton Sercelj; Janez Lesar, rojen 1908 v Danah; Marija Brinovec, rojena 1904 v Mirni Dol pri Sv. Gregoriju; Jože Brodnik, rojen 1915 v Gornji Kamnici; Josip Lesar; rojen 1917 v Ribnici; Franc Semerl, rojen 1910 v Planini; Frank Zlobek, rojen 1893 v Gazici pri Cerilje; Martin Tepina,
rojen 1921 v Ljubljani in Ante Furic, rojen 1913 v Radoza.
Zatem so obsojeni na dosmrtno ječe radi sodelovanja pri družbi naperjeni za nasilni prevrat političnega in gospodarskega, ter družabnega reda v državi Še sledeči: KraŠovec Martin iz Globnika, To-minc Ivan iz Črnega Vrha pri Idriji, bivajoč v Ljubljani.
Mestno županstvo Še vedno zlasti v sredini mesta, nujno potrebuje več čedno opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov, katerih se pa ljubljansko prebivalstvo brani.
Nad sto naših bolničark v Afriki
Severna Afrika — Vred s zavezniško armado za invazijo Sicilije, prišlo je nad sto naših bolničark, po večini iz Toronta, kakor pravi poročilo od tu.
Kapitan Marion Ross, medeciin-ska studentkinja torontovske Univerze opisuje potovanje v severno Afriko. Parniki so polagoma pluli čez valove sredozemskega morja, med nami pa je naraščala radovednost ob vsaki kretnji in nagibu parnika, ali smo že priespeli na odrejeno mesto. Naposled in to izmed jutrajne zarje, ter zapuŠčajo-čom nočnom temom, svetlikalo se je obrežje kateremu se smo kaj naglo približali.
Neki parniki so ravnokar prispeli na obrežje s zadnjimi vojalkemi oddelki iza večera. Vse je Šlo svojim predpisanim redom, pripravno za naslednji dan, čigar vest bo odmevala na vse Štiri kraje sveta. Ta pripravnost je dajala tudi nam bolničarkam večji pogum, čuteči ravno tako veliko odgovornost pred, da Čimprej in bolj uspešno ustreže-mo renjencem splošno, medtem pa našim iz Kanade z katerimi bomo kakor domačinke v pogovoru o raznih stvari za kratek čas in družabnost.
Junaštvo sovjetskih partizanov
Nov sovjetski film pod imenom: "MI PRIDEMO NZAJ", bo na programu prvikrat v Torontu enkrat v septembru, VICTORY THAETRE, vogal Dundas in Spa-diria Ave.
Dogodek ki ga v pomičnih slikah kaže, je v enem manjšem mestu, potem ko so nacistične SS sile ga okupirale in ob tej priložnosti, izvajan je prizor nacistične svečanosti z zastavo kljukastega križa.
Nacistični kolonel potem ko je bila razobeŠena zastava, se obrne proti nacističnega vojaštva z vso soparo krika: "Vojaki — razobesili smo to zastavo v WarŠavi, Parizu in tudi drugih mestih Evrope. In jo bomo tudi v "Mos ..." katero ime pa ni imel času izgovoriti. Iz zasede počil je strel, "nepremagljivi" kolonel se je zvrnil vred z kljukastim križem. Zadela ga je krogla partizanske puške, kakor nešteto trugih zločincev na sovjetski zemlji.
Film sam po sebi daja gledalcu primer neizrecivega junaštva sovjetskih partizanov. V predsedkih pa kaze romantičnost in poln živle-njskega pomena sodobnega času; brutalnost nacističnih sil, njihovih oficirjev in vohunov.
Nepozabite na film enkrat v sept.
(Iz druge strani) žji sorodni besedi, ta je odgovorna za nered.
Vprašajmo se le zaradi človekoljubnosti, koliko zahtev smo poslali na zunajne vlade, da se pošlje orožje, hrana in obleka našim junaškim borcem, ter narodu v splošnem ? Mi nismo zahtevali od ene in druge strani pa daje cela stvar Še toliko bolj zamotana in Škodljiva, protinarodni elementi uspevajo prepričati Še tu in tam v državnih de-partmentih nasprotno za podpiranje Mihajloviča in peščiče četnikov.
Kaj smo storili, da prikažemo naše borce pred svetom v taki luči, kakor oni to zaslužijo, Dejstvo je, da celo angleško časopisje od časa do časa piše stokrat bolj objektivno in pošteno o njih, kakor pa naše in če jih tudi zaradi tega nevedemo: "Ameriška Domovina" je karakterističen primer, zatem imamo seveda pri Srbih, "Ameriški Srbobran" in pri Hrvati, "Danica" itd. Tukaj Kanadi pa žalostni razdirač "Glas Kanade".
Vprašanje je, proti koga se bore partizani? Ali se ne bore na živ-lenje in smrt proti nemškega in italijanskega fašizma? Ali se ne bore za osvobojenje Jugoslavije kot državne skupnosti? Ali se slovenski partizani ne bore za Zedinjeno Slovenijo? Ali se ne maščujejo nad zločinci slovenskega naroda in drugih narodav — nad fašisti in narodnimi izdajalci? Ali ni njihova borba za svobodo, demokracijo delo in kruh? Ali ni njihova borba za narodne, verske in politične svo-bodščine ?
Da, vse to zastopajo partizani — hostarji po domače povedamo. To je njihov program in za njega umirajo junaške smrti, da bi narod — naši potomci enkrat svobodno živeli in v bratski si slogi razvijali narodni in kulturni napredek o katerem niti sanjati niso mogli naši predniki.
Ali ni vse to za kar tudi mi po veČini sremimo in so naše želje da se v resnici, da se zagotovi ob času, ter da ob pravem času odstranimo iz preteklih preizkušenj vse, kar je oviralo narodni, kulturni in svobodoljubni napredek Jugoslavije. Da se zagotovi državna enota treh bratskih narodov, ker brez take enote, njihov obstanek posamezno je nemogoč in je pred vedno nevarnostjo.
Kar se tiče naše geografije se je skušalo nekaj storiti z strani SNPJ., največ po zaslugi Louis Adamiča, toda tudi tukaj se slišijo "modri" glasovi, češ da ne smemo zahtevati preveč, ker bi s elahko zamerili . . . Kakšna Škoda če se zamer jamo nemškim in italijanskim fašistom?
Drugega razloga za današnji čas ni, kakor zamerjati se ali fašistom in njihovim privržencem na sicer različne načine — ali pa svobodoljubnim narodnim množicam. Tretja zamera neobstoja — ta je edino smrt.
Pravičnost za katero se moramo založiti vsi je v tem, da naša organizirana armada zasede slovenske meje in ostane na njih, kot zaščit-nica Slovenskega naroda. Toda to bo dosegla toliko bolj z uspehom, kadar bodo ameriški in kanadski Slovenci, vred z svojimi organizacijami in časopisjem jo podpirali moralno in gmotno; kadar bo tako močan glas segel do vlade Združenih dtžav, Angleške vlade, naše Kanadske vlade itd. Vladi Sovjetske Unije, pa na vso srečo naroda in človeštva, niso potrebni opomini. Ta je storila največ ne samo na bojni črti, ampak tudi v zaledju bojne črte in naši partizani, so ji nedvomno hvaležni za del orožja, kruha in drugih potrebščin.
Kakor sem omenil ideja ki je vzklila na Vse-slovenskem kongresu v Clevelandu, je bila izvrstna. Toda
100 tisoč zlatih mark
VAŽNO ZA PORT ARTHUR
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev in odsek Zveze Kanadskih Srbov, priredita skupni piknik v nedeljo dne 8 agvusta, na dobro znanem mestu Curent River.
Na programu poleg dobre godbe, dobrega prigrizka, ter tolažbe za suha grla, so tudi dve tekmovalki za zvezdo piknika. To ste, dobro znana Tilda Ciprič, Slovenka in Darinka Vujnovič, Srbkinja. Ker ste obe dobro znani v tukaj Šni naselbini, bo tekma precej vroča za prvo mesto. Da bomo pa toliko bolj sigurni zmage, se moramo Slovenci prav dobro pripraviti, oziroma slediti primer iz preteklosti. Kajti naši bratje Srbi, ne morejo pozabiti, ko smo jih lansko leto premagli. Zato pravijo, da bo tekma vroča.
Vsled tega uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke Port Arthur-ja in okolice, kakor tudi sobrate Hrvate in druge Slovane, da se skupno zberemo 8 avgusta na Curent Riverju v prosti naravi, ter zabavamo v slogi in bratstvu.
Za dobro postrežbo jamči skupni odbor.
Na veselo svidenje dne 8 avgusta!
SLOVENCI IZ ST. CATHARINES
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: ............................................-...............
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto: ..............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Drž..
Ime in primek: ...............................
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto : .............................................Prov................... Drž......-................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
ozračje, ki je vnjem zavladalo po ustonovitnvi SANS., je nezdravo. Namreč SANS., Še do danes ni priznal osvobodilne armade, kot organizacijo in armado, ki v resnici predstavlja Slovenski narod v stari domovini, temveč visi takore-koč v zraku, ne naslanja se na nikogar v starem kraju, dasi skuša govoriti o njemu. Kakšen utis to napravi, si lahko vsak sam zamisli. Obenem vidi se kaj se godi tam, kjer ima reakcija svoje prste vmes. Kako je do tega prišlo, je lepo opisala Ana Krasna v "Glas Naroda".
Iz vsega tega kako jasno se vidi Škodljivost proti narodnih interesov, če narod nima močnega delavskega časopisja. Koliko je naših rojakov v Ameriki, pa nimajo niti enega delavskega časopisa. Kadar se kateri ustanovi, ne dobi zadosti potpore od ene in druge strani, zamori ga prej omenjena reakcija, ki čuva svoj položaj in prestiž z tem da na zvit način pokopa resnico paradirajoč v meglenosti in zavajanjem o najnujnejših nalogah pred narodom.
Delavci — Slovenci! Zdi se mi da je nastopil čas, da se zdramimo iH da iz zaspane zamotanosti ponosno kot so vedno Slovenci, stopimo na plan! Naš glas je bil vedno pošten in zato se ne sramujemo pred narodi. Ampak predramiti se moramo, da bomo spoznali v naši sredi zavajalce, da bomo spoznali one ljudi, ki zlorabljajo po krivičnih potih interese najsvetejših idealov našega naroda, naših literarnih mož pokojnega Cankarja, zdaj živečih Ivan Regent, Louis Adamič, ter našo junaško Narodno osvobodilno in partizansko armado, da se zagotovi pravo narodno in živlenj-sko osvobojenje.
Otresti se moramo onih domiŠ-lij: "gospod vedo". Otresti se moramo hlapčestva v vsih ozirih. Mi imamo naše delovne roke, proizvajamo vsa sredstva ki so potrebna za živlenje; za graditi dom, cerkev in samostan. Za graditi tovarno, moderni plug in moderno mlatil-nico; modefoo lokomotivo in druga potrebna sredstva. Ali je to dokaz da nismo sposobni — ali nas naj vedno nadvladuje pokorščina in poslušnost z strani belih ovratnikov? Ne —danes je boj za preporod človeka — človek novega sveta vstaja in z močmi napreduje k svojemu cilju. Tudi mi bratje in sestre, korakaj mo smelo in z ponosom za svoj narod in za svobodo njegove dedŠčine.
Iz poročila nacističnih virov sem dospela iz Instambula se zatrjuje, da so nacistične oblasti razpisale v okupirani Jugoslaviji, Judino nagrado 100 tisoč zlatih mark, za glavo Josipa Broz (Tito), vodja Narodne Oslobodilne in Partizanske armade v Jugoslaviji.
Sto tisoč zlatnih mark, ni ravno majhna nagrada, če pomislimo na neštevilne obtožbe in obrekovanje z strani nacističnih in fašističnih okupatorjev, ter tudi reakcije in protinarodnih elementov, proti enostavnega "bandita", "Madžara", "komunista" itd. Kaj vse ni bilo izrečeno proti, celo fašistični zločinci so izčrpali zlobne in ogabne besede, ter se poslužili Judinega načrta z sto tisoč zlatih mark. Torej naenkrat za navadnega "prostaka" taka cena z strani nacističnih oblasti.
Sigurno je, da bi ne prišlo do tako visoke nagrade, če bi bil recimo Tito, sodeloval z italijanskimi in nemškimi fašisti, proti Narodne osvobodilne in partizanske armade. Ravno tako ne, če bi bil čakal kje v gorovju in se zagnal z par stotaki ob priložnosti zavezniške invazije. Poleg tega pa, če bi bil program Narodne osvobodilne in partizanske armade po vzorcu kvizlingov, Nediča in Paveliča. V takem slučaju bila nagrada le s ponavljanjem "heil Hitler". Kratkonogi vodja bi pa odvrnil, "dautsches iber
alles". In z tem bila zapečatena slavnost.
Toda, na živlenje Josipa Broz, je kar naloženo 100 zlatnih mark, da se ga izroči gotovo živega ali pa mrtvega nacistični oblasti. Kakšno kavcijo so naložili sicer oni protinarodni in reakcionarni elementi ki niso v svojih obtožbah zaostajali za nacističnemi, proti njega in splošno Narodne osvobodilne in partizanske armade, ni znano in se neomenja. Toda sodeč po obtožbah iz njihovih virov pridemo lahko do zaključka, da bi recimo če ne na videzno vsaj na skrit način tudi ti bili pripravni podariti nagrado za njegovo živlenje.
Razburjenost, ki je zavladala v nacističnih krogih vsed neuspeha že pete ofenzive proti Narodni osvobodilni in partizanski armadi, je gotovo posledica za razglasitev nagrade za vodjo Josipa Broz, po Judinem načrtu. Obenem pa pričujoči dokaz, da je središče odpora in osvobodilne borbe proti okupatorskih sil v Jugoslaviji, Narodna osvobodilna in partizanska armada, kateri na čeljuje Josip Broz (Tito), kot vrhovni poveljenik.
Toda verjetno je, da je Narodna osvobodilna in partizanska armada, poskrbela za njegovo varščino, da niso v njenih vrstah petokolonci, na katere bi visoka cena gotovo vplivala. Da je posnela pravilnik svojih sovjetskih sobratov v tem
oziru.
Sovjetski vojni ataše Nikolaj Zabotin
Cenjeno uredništvo Edinosti: Priloženo pošiljam denarno nakaznico v znesku $10. 70c. Omenjena vsota je namenjena v prid prvi obletnici Edinosti, zbrana med tu-kajšnimi rojaki in prijatelji. Z tem izrekamo riaše čestitke prvemu slovenskemu časopisu Edinost, obenem so pa naše želje da bi v kratkem izhajal vsaj enkrat na teden.
Ker smo na farmah navadno zaposleni poletne dneve, je pač to vzrok da smo zakasneli z čestitkami in dopisom, toda storili smo svojo dolžnost po najboljši možnosti in priložnosti k prvi obletnici, ki nas bo vedno spominjala, kako smo z veseljem pričakovali prvo izdajo. Zdaj so pa naše želje ko vidimo dosedajni uspeh, da bi list izhajal bolj pogosto, oziroma nkrat na teden. Vemo da dostikrat je nemogoče ustreči želji naenkrat toda deluj-mo s zavestjo da pokrenemo tednik.
Najlepše pozdrave naročnikom in najlepše hvala darovalcem.
Čestitke k prvi obletnici so priložili kot sledi po en dolar: L. An-zeljc, John Cesar, L. Zevnik, John Težak, Frank Pintar, L. Baudek, Anton Hren, P. Stajdohar in John Mule. Po 50 centov: J. Plut, J. Kump in F. Simunovich. Po 20 c. M. Klobučar. Skupaj gornja vsota $10.70 centov. Se enkrat iskrena hvala darovalcem, Edinosti pa obilo uspeha.
John Cesar
SLAVČEK VAS VNOVIČ VABI
Domačo veselico priredi društveni odsek "SLAVČEK" V. P. Z. "Bled" v soboto dne 7 avgusta ob 8 uri zvečer v prostorih rojaka J. Simoniča, 915 Albert Rd. E. Win-dsor.
Zato uljudno vabimo vse člane društva in vse druge prijatelje, Slovence in Slovenke iz Windsorja, pa
tudi naše sosede iz Detroita, da nas ob tej priložnosti obiščejo. To bo prav po domače zabava kjer je navadno tudi prav dobre užitek. Saj se navadno govori potem po takih zabavah, kako je bilo lepo. Torej tudi ob tej priložnosti ne bo manjkalo različne zabave.
Ne pozabite rojaki dne 7 avgusta! Za dobro postrežbo skrbi — ODBOR:
Ottawa — Tukaj je prispel zadnje dni Kolonel Nikolaj Zabotin, kot vojni ataše Sovjetske Unije, sovjetskega poslanstva v Ottawi.
Nikolaj Zabotin, je star le 39 let od katerih je preživel 21 v Rdeči Armadi od njenega rojstva vse skozi do sedajne vojne. V sedajni vojni odlikoval se je v borbah pri Moskvi, Stalingradu in drugih krajih bojne črte, ter ima ogromne militarne izkušnje.
Med drugim poročevalcem je omenil: "Iznenaden sem bil ob pozivu iz bojne črte, na službo vojnega ateŠeja v Kanado. V Kuibiševu se sem srečal predno sem zapustil Sovjetsko Unijo z kanadskim poslanikom Mr. Willgres in Brigadirjem Lefebvre, ter sem vpričo njih zadobil drugačno mnenje o Kanadi, da bom zadovoljen. Že ob potovanju sem, srečal sem mnogo ljudi, ki so mi pripovedovali, koliko so prispevali vprid kampanje za pomoč Sovjetski Uniji."
Na vprašanje o morali nacistične armade, Zabotin je odgovoril: "Prej nemški vjetniki niso hoteli govoriti z nami, Še manj pa častniki. Na-
pumpani z "nepremagljivostjo", ponavljali so posmehljivo proti nam svojo končno zmago. Toda že po ofenzivi pri Moskvi, toliko bolj pa ob porazu pri Stalingradu, so se njihova mišlenja dokaj spremenila. Bolj pogosto so slučaji večjih skupin vjetnikov, kateri radi priznavajo da ni upanja na zmago in da se bi ne borili, ko bi ne bili na mnogih krajih strojnic naperjenih za hrbtom in tudi iz strahu, kako bi postopila gestapo proti staršem in sorodnikov. To je pa dovolj da spoznamo v bistvu razkrajanje morale nacistične armade, katera kljub raznih drznih prizadevanj propagandnih in vojaških odredb pada. Toda popolni poraz moremo pričakovati edino s udarcem zavezniških sil za zapadu, ter splošne ofenzive Rdeče Armade, ki bo ob tej priložnosti nastopila, pripomnil je Kolonel Nikolaj Zabotin.
Jeklarski trust se drži starih metod
Delavski kongres Avsta-lije zahteva enotnost
Musolini in njegovi privrženci dobili brco.
Melbourne — Sklepi avstralskega delavskega kongresa, ki so nasledili na pet dnevni konvenciji zadnjega tedna, jasno in odločno v prvi vrsti zagovarja: "Enotna fronta delavskih organizacij, brez izjeme na politično pripadnost, ter ponovnega mandata za predsednistvo vlade, "Mr. Curtin.
Nad dvestosedemdeset delegatov je prisostovalo konvenciji, predstavljajoč milijon in stotlsoč unijskih članov.
Z načilno je med tem, ko je konve vencija enoglasno sprejela sklep za delavsko enotnost, vključujoč J:udi komunistično stranko. Glede tega Tam Wright je pripomnil: "Glavni vzrok da je Hitler prišel na oblast v Nemčiji je, ko so delavske u-nije in tudi druge nekatere organizacije in stranke, zavrgle vprašanje delavske enotne fronte". Posledice za danačnji čas, so pa preočitne in samo slepec jih ne more videti.
Konvencija je tudi enoglasno sprejela sklep za ponovni mandat vladi Mr. Curtis, ter svojo pripravnost za ponovne volitve, ki se bodo vršile dne 21 avgusta t.l. Konvenciji je prisostoval sovjetski poslanik M. Vlasov, kateri je naslovil navzoče v imenu Sovjetske Unije,
ter izrazil zahvalnost za naklonjeno j delavska unija, tem manj moči bo pomoč z strani naroda v Avstraliji
Montreal, Que. — Atlas jeklarski trust, ki ima svoje tovarne tudi v drugih mestih dežele, pokazal je svojo pravo barvo ob priložnosti posredovanja za volitve v tukajšni tovarni delavcev. Kljub temu da je bil navzoči ob tej priložnosti minister za delo,jeklarski trust ni dopustil da bi se vršile volitve delavcev bodisi v tovarni ali pa kje na njenem ozemlju. To je dovolj očitno dejstvo, zakaj posamezni tovarniški baroni ne priznavajo unijske-ga pokreta delavcev in delavk, ko istočasno se vsiljuje kompanijsko unijo in vrši diskriminacijo proti članom delavskih unij.
Delavci, kakor v Montrealu tako tudi v Wellandu, so ob tej priložnosti v ogromni večini se izrekli vprid unije Metal Ttredes Council, priključena A. F. L. Način jeklarskega trusta je izzval ministra za delo Mr. Bernarda Rose, da je jav-seb. Obenem pa nedopustiti kakor-Šni koli oviri od zunaj in na znot-no poudaril na zborovanju za volitve: "Delavci, dana vam je priložnost za volitev brez strahu proti diskriminaciji ali pa kakorŠnih koli ovir potom drugih uslužbenih o-raj."
Industrijski baroni hočejo neomejeno oblast zaradi svojih ogromnih dohodkov. To je pač vzrok za proti unijsko gonjo in diskriminacijo proti članom unijskega pokreta. Nihče drugi prej ne bo sprečil in-dustrijke barone v svoji odvratni sebičnosti, kakor močan unijski pokret delavcev. Čim močnejša bo
'do imeli industrij ki magnati.