32
Razne stvari.
čistem in lepem jeziku, v umetni obliki. Pisateljica mora svoje delo bolj popraviti ali dati popraviti; v sedanji obliki delo ni zrelo za javnost. Naj se ne izgovarja,   da se s popravljanjem izgubi individu-
Razne
Petindvajsetletnica „Glasbene
Matice".
Skromno, a vendar dostojno je praznovala »Glas-bena Matica" dne 8. grudna 1. 1897. 25 letnico svojega obstanka. Ob 12. uri je bila v hiši „Glasbene Matice", v našem „Glasbenem domu", slavnostna odborova seja, kjer so poročali razni funkcijonarji o početku, razvoju in napredku »Glasbene Matice". Narod slovenski ima poleg drugih dobrih lastnosti) tudi to, da je rad vesel, da rad prepeva. Tako je rastla med narodom obila množica krasnih narodnih pesmij, v katerih se zrcali jasno plemeniti, mehki značaj našega naroda. Da se ne pogube ti biseri, je bila prva skrb ustanoviteljev »Glasbene Matice", ko so jo pozvali v življenje 1. 1872., nabiranje narodnih pesmij. »Glasbena Matica" je te narodne pesmi tiskala in jih pošiljala med svet. Kmalu pa je začela zalagati umetne skladbe naših glasbenikov ter nam je ustvarila do danes lepo knjižnico slovenskih skladb, ki se prepevajo sedaj sirom slovenske domovine.
V tem zmislu je delovala „Glasbena Matica" do 1. 1880., ko je otvorila dne 15. listopada glasbeno šolo, ki je bila sicer v početku jako neznatna, saj jo je obiskovalo prvo leto le 28 gojencev, a ki se je razvijala in razvila v znamenit glasbeni zavod, ki izobražuje leto za letom našo mladino v glasbeni umetnosti in ki obeta, da bo sčasoma naš slovenski konservatorij. Zaslovela pa je »Glasbena Matica" in ž njo ves narod slovenski, ko je začela gojiti v svojih koncertih umetno godbo v najstrožjem pomenu te besede. Omenimo samo njeno koncertovanje na Dunaju.
Misel o ustanovitvi »Glasbene Matice" je prvi sprožil učitelj pri D. M. v Polju, Kuhar, a ob-istinitil je to plemenito misel pokojni Vojteh Va-lenta z nekaterimi drugimi domoljubi (Fr. Ravnikar, Fr. Drenik, Fel. Stegnar, Anton Ned-ved itd.). Prvi koncert je priredila „Glasbena Matica" dne 25. kimovca 1. 1872. s pomočjo slovenskega učiteljstva, ki je zborovalo takrat v Ljubljani. Želimo od srca, da bi se uresničile želje vseh govornikov slavnostne seje: Kakor doslej, naj napreduje „ Glasbena Matica" tudi odslej v čast in ponos slovenskega naroda!
Istega dne zvečer je bil jubilejski koncert v »Narodnem domu".   Dasi  se je razlikoval njegov
valnost. Lepo individuvalnost imamo vedno radi, nikakor pa ne napak in hib. Ako se gospa pisateljica uda tej zahtevi, potem dobimo od nje še drugih dobrih proizvodov.
stvari.
vspored popolnoma od prejšnjih koncertov »Glas-bene Matice", vendar se nam je zdel jako znamenit: saj smo videli v njem ves razvitek slovenske glasbene umetnosti od prvih naj skromnejših početkov pa do današnjega dne, ko je zaslovela slovenska pesem preko mej naše domovine. Ta jubilejski koncert je bil strogo zgodovinskega značaja. Počel se je z Miroslava Vilharja ouverturo k spevoigri »Jamska Ivanka", ki je prva svoje vrste pri nas. Orkester, ki je bil sestavljen to pot iz vojaških in civilnih godcev, jo je izvajal precizno. Prvikrat ta večer smo culi mojstra Foersterja najnovejšo skladbo „Domu". Mogočni ta slavospev domovini slovenski kipi čistega navdušenja in gorke ljubezni. Pel ga je mnogoštevilni moški zbor jako dobro. Baritonist gospod J. No 11 i je pel dva samospeva Kamila Maska: »Nezakonska mati" in »Kam?" ter Fr. S. Vilharja »Mornarja". Do 200 pevk in pevcev broječi mešani zbor je zapel potem Ned-vedovo »Oblakom", dr. B. Ipavca »Leži polje ravno" ter P. H. Sattnerj a »Studenčku".
Zapel je mešani zbor te lepe skladbe fino, s čutom, premišljeno in dovršeno. Viharno ploskanje je vzbudil P ar m in intermezzo iz opere »Ksenija". Parma je zbral v tej operi sploh in posebe v inter-mezzu pravo struno, zatorej pa so zvenele ta večer tudi strune tako, da so se nam topila srca. Skladatelja so poklicali na oder. Češke komponiste je zastopal duhoviti, mehkočutni Bedrich Smetana. Orkester je izvajal dovršeno njegovo simfoniško sliko »Iz čeških logov in gajev". Občinstvu so ugajale najbolj narodne pesmi: »Luna sije" i. dr. Koncem znamenitega koncerta je zapel zbor veličastna Havdnova zbora »Zapojte, strune!" in »Nebesje oznanja" iz oratorija »Stvarjenje". — Častitati moramo koncertnemu vodji g. Josipu Čerinu, da je priučil in vodil koncertne točke toli dovršeno. Žal nam je samo, daje pozabil pri sestavljanju programa Fr. Gerbiča, ki je vendar ugleden slovenski glasbenik.
Pričetkom koncerta je deklamoval g. E. Gangl svoj prolog, v katerem je očrtal početek, razvitek in delovanje „G1. M." v 25. letih njenega obstanka. — Koncert nas je zadovoljil popolnoma: z utešenim, zadovoljnim srcem smo šli iz dvorane, kjer smo prezrli z duhom in čutom v kratkih dveh urah vso dolgo zgodovino razvoja našega vrlega glasbenega zavoda in naše slovenske glasbe sploh.