XIV. letnik. V Gorici, dno 25. oklobra 190(5. 43. številka. Inhajaviiak četrtek ob 11. uri dopoldni'. Rokopisi si' no vrn-«ajo. Nnfrankovana pisma bo ne B|irc-jtimajo. Cena listu znaša ■ celo leto i kroni1, M pol lotu 2 krnni. Za manj promoine ta celo loto 8 kroni1. xa pol lotu K 1-50. Za Nemčijo je cena Halli 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turiui it. 9. r—T^tcrr-"- Naročnino in naznanila s pr «• j o m a npravništvo, lioriea, HiMiii-mška ulica sl IG. I*osamezne 5t«»-vijkv sc prodajajo v tol>aka£r\ah v Šolski .ttUcl/JSfO/iski ulici, na Josip Verdijevem te kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Itauiugarll v Koronjski ulici in na Koronjskem bregu (lliva (loruo) sl. I i. po 8 vin. Oglasi in poslanic* s»» raČunijo po polit vrstah in sicer: Če si* tiska enkrat 1L v., dvakrat 12 v . trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik : lvim Uajt v Gorici. Tiska ..Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) r Gorici. Živinorejcem! Živinoreja je dandanes jedno najboljših in zanesljivejših sredstev do bla-govitosti. Cena živini je tolika, kakoršna ni bila še nikdar, in kdor ima živinče na prodaj, proda je takoj in skapi zanje več nego bi skoro sam mislil. A kakor kažejo znamenja, cena živine ni še prekoračila vrhunca, in ako bi ga bila tudi vže prekoračila, izvestno je, da te visoke cene ostanejo stalne še dolgo časa, dasi je postala cena govedini po mestih in na vaseh vže lako neznosna, da si za-morejo privoščiti goveje meso in pečenko le še bolj premožnejše družine. Zato morajo pa tudi naši posestniki in govedorejci izkoristiti tu ugodno priliko in te lepe čase v to, da si opomorejo ter si zboljšajo svoje inače žalostno stanje. Naši sodeležani v Furlaniji so vže davno sprevideli, kake koristi donaša živinoreja v obče, posebno pa še racijo-nalna živinoreja. Zato so pa tudi na tem polja zelo napredovali, kakor bode skoro gotovo pokazala razstava goveje živine, ki se bodo vršila dne 6. novembra t. I. v Romans-u. Seveda so temu zelo ugodne krajevno razmere, kjer vspeva najbolje veliko simensko pleme, ki ni za naše gorato govedorejsko ozemlje. Toda naši kraji imajo pa za ta namen druge ^ugodnosti, katerih Furlanija nima; a to je treba kolikor mogoče izkoristiti. To se da pa doseči, kolikor nam znano, na dva načina, prvič s tem, da se pomnoži število glav, in drugič s tem, da se dobi za posamezna govedorejska ozemlja najprimernejše pasmo, katero je spraviti na vrhunec plemenskega razvoja. Kar se prve točke, namreč pomno-žitve glav živine tiče, je umevno, da to se ne da kar tako meni nič tebi nič L1STKK. Iz zapiskov St. Kocjančiča, profesorja svetopisemskih ved in rektorja osrednjega semenišča v (gorici. Priobčuje dr. P. IV. Blagi nazirejec. Nazirejci so se klicali pri Jadih tisti, ki so obljubo storili ali za celo svoje življenje, ali pa li za nekaj časa, da ne bodo pili vina, ne se strigli ali pa sicer oskrunili. Tak nazirejec ni smel tedaj ne vina piti, še grozdja ne zobati, in svojih las ni smel ostriči, tudi k nobenemu mrliča se podati ali se sicer oskruniti. Ako je pa kaj storil, kar je bilo zoper to Mojzesovo postavo, je moral darovati Bogu en dar, se ostriči, in začeti dni svoje obljube od konca zopet šteti. Od njegove daritve se je gostil duhovnik. Duhovnik Simon, ki so ga pravičnega imenovali, je enkrat pripovedoval lako le : Jaz nisem hotel nikoli nič pokušati od daritve nazirejca, kateri ie svojo obljubo prelomil (da je bil namreč vsele’ hud na tiste, ki so nepremišljene obljube delali, posebno pa na tiste, ki niso svojih storjenih obljub dr- izpeljati, ker vsak živinorejec ima v obče že itak toliko glav, kolikor jih more preživeti. Ta namen bi se dosegel le tako, da bi se pašniki, travniki in planine izdatno zboljšali, tor da bi potemtakem več krme za živino prinašali nego do sedaj. V tem ozirn so bili slavljeni v zadnjem času tudi tozadevni predlogi v deželnem zbora, dasi le v zelo ozkem okvirju. Naloga naših deželnih zastopnikov pa mora biti, da se začnejo resno i aviti tudi stem vprašanjem ter da je v kratkem oživi;, Pri nas se ja žalibog premalo izkoriščal do sedaj takozvani državni melijoracijski zalog, ki je drugod mnogo pripomogel k napredku na to stran. Žal, da so bile do sedaj tadi naše deželno linance take, da skoro ni bilo mogoče misliti, kaj še izvesti predloge. Država prispeva namreč v ta namen le tedaj, ako tudi dežela priskoči s primernim prispevkom na pomoč. Toda sedaj ko so se deželne linanco vsled novega nučina pobiranja nžitnin izdatno izboljšale, se del tega dobička zelo plodonosno naloži, ako so ga uporabi v to svrho. Kar so druge točke tiče, storjen je bil prvi korak s vsprejeljem zakona z dne 13. maja 1903 drž. zak. št, 24 glede pospeševanja govedoreje. Toda ta zakon je ostal do sedaj le mrtva črka, in ne mala krivda temu so bile zopet slabe deželne linance. Kakor jo iz dosedanjih korakov razvidno, moral je deželni odbor v svrho, da zbudi oni zakon k življenju, najprej določiti, kje in koliko spuščevalnih postaj je v deželi potrebnih, ter gledati na to, da so zagotovijo biki za te postaje in druga plemenska goveda — kolikor mogoče — v deželi sami. V ta namen je bil pa primoran prirediti razstave goveje živine v različnih krajih a te razstave, ki so neobhodno potrebne v to svrho in imajo tudi namen izpodbu- žali); le pri enem samem možu sem storil v tem en izjemek. Bil je ta mož iz južnih krajev doma, lepe bistre oči je imel, njegov obraz je bil plemenit, in njegovi dolgi lasje so mu v prezalih kodrih doli čez pleča viseli. On je storil obljubo na-zirej8tva, jo pa prelomil ; torej je prišel k meni z dolžno daritvijo, in je hotel, kakor postava veli, svoje lepe lase si ostriči. „Škoda — mu jaz rečem, škoda, te lepe lase ostriči I Ali povej mi, kaj si storil, da si svojo obljabo prelomil — „Jaz sem — je bil njegov odgovor — pastir svojega očeta na domu. Ko ženem nekega dne živino k bližnjemu potoku napajat, se nehote v bistri vodi zagledam, in moja zala postava, moja lepota mi je tako Bilno dopadla, da so se strasti v meni hudo vnele, in — malo, da nisem kaj storil, kar bi me bilo vedno nesrečnega storilo. Hudobnež ! tako sem sam nad sabo prestrašen zavpil — kaj se napihuješ na tem svetu, ki ni tvoj ? Pač se ti spodobi napuh, ki bodeš enkrat jed červom in drugim merčesom ! Zarotim se, da si dam ostriči zavoljo Boga te zapeljive lase “ — Tako je ta mož govoril. Jaz pa sem vstal, ga poljubil na čelo ter rekel: „Moj sin I da bi več takih nazirejcev, kekor si ti, bilo med Izraelci!“ (Iz hebrejščine iz I. 1820.) jati veselje do govedoreje, stanejo mnogo tisočakov, ki se porabijo deloma za darila, deloma za drugo tozadevne neob-hodno potrebne stroške. A to tisočake je zamogel deželni odbor položiti na žrtvenik napredka v živinoreji — ne da bi bil siljen s tem obremeniti davkop-čevalce — le sedaj, ko jo dobrodejni dežek užitnino odstranil sušo v deželni blagajni. Malo po malem bodo sprevideli tudi oni gospodje, ki so trdovratno zanikali in še zanikajo dobrote novo odredbe pobiranja ufcitnine, da se dobiček iz tega naslova previdno in modro rabi v zboljšanje živinoreje in kmetijstva. Seveda jo to le prvi korak na to stran, kateremu bode kmalu sledil še drugi — izdatnejši. Za darila je določil deželni odbor sledeče zneske: Za Tolmin, kjer bodn razstava dno 26. oktobra t. I., znesek 750 K, in sicer za bike in junce jeden dar po 80 K, jeden po 60, jeden po 40, jeden po 20 in zadnji po 10 K. Za plemenske krave in junico 1. vrste (brejo krave ali s teletom) prvi dar po 8o K, drugi 60, tretji 30, četrti 20 in peti 10 K. Za junice z dvema stalnima zoboma tudi pet darov po 50, 40, 20 in 10 K. — Za junice od šestih mesecev z mlečniki ali brez stalnih zob pet darov po 80, 50, 40, 30 in 10 K. V cerkljanskem okraju za bike in junce štiri darove po 70, 50, 30, in 20 K; za krave 1. vrsto tudi 4 darove po 80, 00. 40 in 20 K; za junice z dvema stalnima zoboma štiri darove po 30, 20, 10 in 10 K ; za junico od šestih mesecev zopet toliko darov po 50, 30, 20 in 10 K. Za kobariški okraj štiri darove za bike in junce po 60, 40, 30 in 20 K ; štiri darove za krave 1. vrste po 60, 60, j 40 in 20 K; za junice prve vrste tudi štiri darove po 30, 20, 10 in 10 K in V. Mariji. (1*0 italijanski pesmi: O amabile Maria.) I. Marija ljubezniva I Ti moje si veselje, Vse moje srčne želje So, vedno te častit. Ime presveto tvoje V srce si čem vsaditi, In sabo ga nositi Se srcem, kjerkolj bom. III. Marija iz srca zdihnem, Ko zora zjutraj vstaja ; In aolnce ko zahaja, Marijo kliČ6m spet. IV. Usmiljena Marija I Ti si mi zvesta mati, Zato se mi ni bati, Ko ti si mi v pomoč. V. Če se me žalost loti, Al’ grozne bolečine ; Mi vsa nadloga mine, Ko k tebi pribežim. za junico droge vrste štiri darove po 60, 30. 20 in 10 K. — Za razstavo v Bovcu dva darova po 40 in 30 K za biko in junce, dva za kravo prve vrsto po 10 in 30 K, dva za junico prve vrsto po 25 in 10 K in dva za junice druge vrste po 25 in 10 K. V srednjem govedorejskem ozemlju bode dne 8. novembra razstava v Kanala, kjer se nakažejo darila v znesku 600 K (300 K od drž. odbora, 300 K od občine Kanal), ni nam pa znano, po kakem ključu. Za razstavo v Gorici (okolica in mesto) je odločenih : 2 darova po 50 K, 4 darovi po 40 K, 6 darov po 30 K in 8 darov po 20 K. Na Cefti pri Križu : 1 dar po 50, dva po 40, 3 po 30 in štiri po 20 K, skupaj 300 K. V Sežani : 1 dar po 60 K, 2 darova po 40 K, 4 darovi po 30 K in 7 darov po 20 K. Isto tako tudi v Komnu. V s p e h vseh teh prizadevanj deželnega odborajepa odvisen od Vas živinorejci. Podpirajte ga v tem vprašanju, kogre ooi-vidno za Vaše koristi. Ako ostanete v tem oziruotrpneni, bi bil oni denar zavržen; ato bi bila le Vaša škoda Prvo protialkoholno zborovanje na Goriškem. Prvo protialkoholno zborovanje na Goriškem, ki se je vršilo v nedeljo v Mirnu, se je prav dobro sponeslo. Zanimanje za to zborovanje je bilo veliko in vdeležilo se jo zborovanja nepričakovano veliko občinstva iz vse goriške okolice. Stara šola v Mirnu je bila natlačeno polna in je to torej najboljši dokaz, da jo nastalo tudi pri nas veliko zanimanje za protialkoholno gibanje. VI. In ko zavoljo greha Mi srce v strahu bije, Že samo ime Marije Mi srce vpokoji. VII. Ko me sovražnik skuša, Zavpijem : Oh Marija ! In ta peklenska zmija Prestrašena zbeži. VIII. Zatorej bodem klical Marijo v vsaki sili; Ker ona se me usmili Kot Mati ljubljena. IX. In kadar bodem umiral, Bom klical ime Marije; To mi tolažbo vlije V prežalostno srce. X. To sveto ime Marije Klicaje bodem srečno Tu živel ino večno Se tamkaj veselil. Amen. (15. marca 1853.) Na prvem predpoludanskem zborovanja je govoril g. dr. Krek iz Ljubljane o tem, kako naj razširimo abstinenčo gi-s posebnim ozirom na Goriško, oziroma Primorsko. Centrala tema gibanju bodi mirenski „abstinenčni krožek". Ta naj in.a povsod, kjer le mogoče, svojega za-upnika, ki naj to misel širi in krožka poroča, oziroma pošilja obvezoice novih pristopivših članov. Krožek naj prirejH predavanja, kjer je mogoče, društvo „Ab-stinentu ma bo šlo po potrebi na roko glede predavateljev. Drugo razšiijevalno sredstvo abstinenčnega gibanja je časopisje. Mi ne moremo zahtevati od naših političnih listov, da bodo izključno abstinenco povdarjali, in svoje predale samo s tem polnili. Zatorej je potreba, da si priskrbimo svojih samostojnih listov, kajti le na ta način bo mogoče brez ovir širiti abstinenčno gibanje potom časopisja. Tadi brošure je treba po možnosti izdajati, posebno bo v tem oziru dobro, ko pride v veljavo novi kolportažni zakon. Jedno glavnih razširjevalnih sredstev je astna agitacija, kajti, kar ne more noben časopis, nobena brošura opraviti, to opravi naš jezik. Pri popoludanskem zborovanju je bilo navzočih mnogo gospodov iz mesta, kakor tudi mnogo ljudstva z dežele. Zborovanja se je udeležila tudi domača in druga duhovščina, kakor tudi domače in drugo učiteljstvo. Otvoril je zborovanje g. Cotič, ki je predlagal za predsednika gospoda dr. Kreka, za podpredsednika pa g. Ludovika Špacapana, kar je bilo tudi vsprejeto. Gospod dr. Dermastia je pozdravil zborovalce v imenu društva „Slo-ga“. Prvi je govoril tajnik društva „Ab-stinent11, g, Ivan Podlesnik. Govoril je o protialkoholnih organizacijah. Predavanje je bilo zanimivo posebno radi tega, ker nam je g. predavatelj podal sliko protialkoholnega gibanja in njega način že iz prvih časov istega. Proti alkoholu so se borili že v davni dobi na razne načine, ki so pa bili pomanjkljivi in sicer zaradi tega, ker se je napovedal boj le proti jedni vrsti opojnih pijač. Tako protialkoholno gibanje je imelo sicer ta uspeh, da se je pitje one pijače, kateri je bil napovedan boj, sicer nekoliko omejilo, a začele so se pa drage opojne pijače piti, tako, da je bil uspeh tega protialkoholnega gibanja le malo izdaten. Pred leti so začeli v Ameriki bojevati proti vsem alkoholnim pijačam. Ta boj se je zanesel potem tudi po drugih deželah, tako najprej na Angleško in potem dalje, tako, da je ta boj dosegel tadi našo Avstrijo, in v zadnjem ,času tadi našo Slovenijo. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Državni zbor. — V včerajšnji seji je posl. zbornica najprej razpravljala o nujnem predlogu glede zboljšanja plač nižjim poštnim uslužbencem. Nujnost tega predloga je bila vsprejeta in se je isti izročil proračunskemu odseka, ds v kratkem časn o njem poroča. Potem je razpravljala zbornica o nujnem predloga Vseremcev, ki zahtevajo ločitev Avstrije od Ogrske. Predlog je bil odklonjen. V ti seji so Nemci interpelirali min. predsednika v zadevi naše politike z ozirona na odstop Goluchovskega. Ministerski predsednik je odgovoril na to interpelacijo takoj ter povedal da ne bo imela sprememba v zunanjem ministerstvu ni-kakega vpliva na našo zunanjo politiko, katere tok ostane še vedno isti, posebno pa glede trozveze. Predlog naj se otvori debata o tem odgovoru je bil odklonjen. Prihodnja seja bode jutri. Volilna reforma. — Težkoče glede rešitve paragrafa -12 volilne refjrme še niBO odstranjene. Cehi se nočejo nikakor udati. Ker ni prišlo še do sporazumljenja ni imel volilni odsek za včeraj zvečer napovedane seje. Cesar je pozval včeraj k sebi skoro vse ministre z min. predsednikom vred, ter jim priporočil naj delajo na to, da se volilna reforma, prej ko prej reši, ponovno povdarjajoč, da se nove državnozborske volitve nikakor ne bodo več vršile na podlagi starega volilnega reda. Odstop grofa Goluchovskepa— Madjarom se je torej posrečilo priseliti našega ministra za zaranje zade ve da ja podal cesarja svojo ostavko, katero je cesar tudi vsprejel. Naslednik grofa Go-lacbovskemu bode poslanik na ruskem dvora baron A^renthal, ki se nahaja Bedaj na Danaju in je bil te dni že večkrat vsprejet od cesarja. V Srbiji je nastalo vslod odstopa grofa Goluchov-skega veliko veselje in srbski listi izrekajo nado da pride sedaj skoro gotovo kmalu do trgovinske pogodbe med Avstrijo in Srbijo. Odstop vojnega ministra Pitreleha. — Vojr.i minisjer Pitrech je odstopil. Cesar je vsprejel njegovo ostavko, pode-livši mu veliki križec reda sv. Štefana. Vojni minister je postal dosedanji domobranski minister Schonaich, ki je bil pri ti priliki odlikovan z velikim križcem Leopoldovega reda. Ituslja. — Glasom neke nepotrjene govorice postane general Kuropatkin namestnik na Kavkazu, njegovim pomočnikom da bo pa imenovan general Mi-ščenko. Dopisi. Z deželo. — „Sjča“, kije lastnina „slečenega politika" And. Gabrščeka, je priobčila iz golega sovraštva do cerkve grd in zloben članek proti rimskemu papeža, v katerem poživlja, da naj nihče niti vinarja ne da za sv. Očeta ter svoje liberalne bralce na zloben način pone-umnuje, češ, da ves denar, ki ga katoličani pošljejo v Rim je za osebne potrebe sv. Očeta in potem pa zlobno pravi: da papež ne potrebuje nikake podpore, ker ima vsega dovolj, da sedi na milijonih itd., potem pa liberalno surovo dostavlja: Kaj mu manjka še ? Tičjega mleka in žabje volne I Tako poneumnuje „slečen politik11 svoje bralce, kar niso še zadosti neumni in surovi. Vsak pameten katoličan ve, da sv. Oče za svoje osebne potrebe prav malo potrebuje, ker se ne vozi ne na obiske, ne na veselice, ne vi gledališča, ne na letovišča itd., kakor to dela n. pr. Andrej Gabršček, ki se vozi po svetu v prvem razredu, kakor se je sam hvalil, ki se vozi blizu in daleč na razne „narodne“ veselice in ki živi kakor kak baron in s čigavim denarom ? Ampak sv. Oče ima sto in sto dragih potreb, za Katere potrebuje denar, n. pr. za razne svoje uradaike doma in na tu-jem, za razne misijone v poganskih deželah itd. Sicer pa čemu to praviti .slečenemu politiku11 in njegovim njemu enakim pajdašem, ker oni itak ne dajo niti vinarja ne za papeža ne za kake drage verske in cerkvene namene. In ker slečen politik** sam niti vinarja ne da v dobre namene in pri vsem tem vendar spušča svoj strupen žolč na tiste dohodke, ki jih papež dobi od dobrih katoličanov, zato obrnimo strupeno pušico zopet tja, od koder je priletela. Pred leti je prišel v Gorico Andrej Gabršček, a ne kot slečen in ne kot oblečen politik, ampak kot slečen ačitelj, to se pravi: nič ni imel. A poglejte ga danes I Sam se ponaša, da takega velikega trgovca, kot je on, ni skoraj po celi Avstriji. Mož je postal torej bogatin: ima veliko tiskarno, veliko trgovino, ima svoje lastno glasilo „Soča“. Mož se vozi po sveta v prvem razreda; koder pa ni železnice, se vozi v lepih kočijah, da, še celo v dragih avtomobilih. Vse to stane denarja. In on ga ima kot veletrgovec in veleobrtnik. Kako pa je prišel nekdanji slečen učitelj do takega bogastva? Slovenski denar je njega dvignil, denar slovenskega ljudstva, katerega že leta in leta izžema in izsesava. Sploh je znano, kako zna ta mož „pumpatiu denar iz žepov slov. ljudstva in polniti svoj žep, kar je pred leti neki g. A. K. v svojih pismih v „Gorici,‘ temeljito dokazal, kar sicer brez tega ve že vsak zaveden Slovenec, izvzemši najzabitejše liberalce. A sedaj ko ima napolnjene žepe z narodnim denarjem, ko se je oblekel in nasitil s slovenstvom, pa neti prepir med slov. brati, maha z velikim mesarskim nožem (kakor je sam rekel) besno okrog sebe ter hoče vse zaklati, kar se njema ne klanja in kar njemu ne nosi denarja. Znano je rodoljubnim Slovencem, kam je hotel spraviti ta človek pristno slovensko trgovino „Krojaško zadrugo11, znano je, kako je hotel uničiti najimenitnejše in najvažnejše narodno podjetje v Gorici ,.Šolski Dom1*, brez katerega Slovenci v Gorici danes ne bi bili na stališču, na kakoršnem smo. Mimogrede povedano, da če bi bili Slovenci zaveden in izobražen narod, kakor so n. pr. Čeh', bi tega človeka samo radi tega, kar se je pregrešil na teh dveh narodnih zavodih, z bičem zapodili iz mesta in dežele, ne pa da bi ma še z denarjem polnili žepe. In sedaj torej, ko je la mož obogatel z denarjem slov. ljudstva in ko razkošno uživa svoje bogastvo, ki zna ša n. pr. več kot plača vseh kaplanov in vikarjev v goriški nadškofiji prav gotovo, pa so besno in pobalinsko zaganja v vsak vin:ir, ki ga n. pr. hoče kdo dali kaki cerkvi ali sploh drugam, namesto njemu. Tako tudi sedaj vpije njegova „Soča“, da naj nihče niti vinarja ne pošlje za potrebe papeža, ko vendar njega nihče ničesar ne vpraša Strupene pnšice, ki jih glasilo »slečenega politika" vedno in vedno spušča na druge, naj zadenejo enkrat tudi njega samega! V njegov žep naj nihče ne da več niti vinarja ! Mož se oblači in živi kakor baron, je in pije karhoče. Kaj mu še manjka? Žibje volne in tičjega mleka. Možu, ki sedi na tisočakih, pač ne gre nositi mu denarja. Je že izsesal zadosti denarja iz ulov. ljudstva, s katerim sedaj neti samo sovraštvo, prepir in širi naj-grše pohujšanje po deželi. Je dovolj drugih trgovcev v Girici, ki so bolj, veliko bolj potrebni podpore in ki so pošteni in dobri ljadje ter nobenemu nič slabega ne storijo. Vsak rodoljubni Slovenec od sedaj naprej postavi si geslo: „Slečene-mu politiku* ne več vinarja niti za eno razglednico, niti za eno pero ! Kakor dela on drugim, tako naj velja njemu 1 — Tako sklene marsikdo, kakor je že davno sklenil pisec teh vrstic. Sovodnje 24, oktobra. — Pred par dnevi sem slučajno zvedel, da se me spominja „Soča“ v neki svoji števliki. Poiščem jo in resi v popisa iz goriške okolice štev. 81 z dne 10. t. m. ki opisuje razkritje spominske plošče majorja FUllerja, si neki opazovalec privošči mojo malenkost, ko pravi: „Kar se je patu p r i p e t i 1 o S I o v e n cem, t o je gorostasen škandal, ki nima meje“. Tako stoji črno na belem. Za Boga milega kaj pa je bilo? — Gospod nune je razobesil samo cesarsko zastavo, da se je pokazal zelo patrijo-tičnega. Glejte ljudje božji I izdajica naroda sem, brezdomovinec, poturica in Bog ve še kaj. Da bo širja javnost vedela, kaj je prav za prav z razobešenjem samo cesarske zastave, pojasnim zadevo: Veterani so teden pred omenjeno slavnostjo zborovali pri visokorodnem gosp. barona Bianchi. Elen se oglasi in pravi, da bi bilo primerno razobesiti tudi slovenske zastave. Gospod baron ni bil nasproten predlogu, opomnil je le, da nima sloveuskih zastav na razpolago. Predlagatelj je obljubil da je sam poskrbi. Prišel je k meni ter me prosil na posodo slovenske zastave. Imel sem tri, in vse tri sem odstopil da je je nesel v Rubije. Tako je in ne drugače. In glej čudo I ravno moje tri zastave so pokazale na slavnosti slovensko lice. Vidite I gospod opazovalec, doma sem bil patrijoličen v Rubijah pa Slovenec. Ali je to kak gorostasen škandal kali ? Morebiti pa imate Vi vse drugačne pojme o narodnosti in patrijotizma kakor jaz. Kaj ne ?! Vam je znabiti tisti pravi navdušeni in iskreni narodnjak, ki pokaže svoj patrijotizem s spretno umetnostjo freško slikarja s človeškimi odpadki na Sivo-denjskem spomeniku? Ali ste morebiti sam istii junak ali samo sokrivec onega barbarskega junaštva? Če ja temu tako, pomilujem Vaše pojme o narodnosti >n patrijotiamu. A. P. Iz Oseka. — Po smrti pokojnega dekana črniškega č. g. Antona Cibiča se je začelo v duhovniji 0 44 64 i Bnton Krušič trgovec, hrojflšhi izuedenBC, fe-holišče ]. Uerdi 33 in tekališče Fr. Josip 53. Za novo sezono. Zgoraj imenovani naznanja sl. občinstvu in posebej uč. .luliovščini, da mu je ravno dospelo svežo avstrijs. in angleško blago za vsakovrstne stanove. Izdeluje po najnovejili krojili. Illasn in delo jamči. *• Delavnica cer^enih posod in cerhOenega orodja Fr. Leban, Gorica, Magistralna ulica šteil. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franhe. o o o o o o o o o o o Dnnaj I. Milclipsst 2. Prodaja devocijo-nalije, rožne vence, mašne obleke, pisalne potrebščine ter se priporoča častiti duhovščini. Odlikovan od njegove svetosti Pij a X. 1 Papirnica n: sprejme takoj štir ‘1Z pomočnike ct; Obrniti s<* j«* na prv«» kr. priv. papirnico na Keki Smith & Mevnler. L Primožič, slovenski optikar v Gorici, ulica Murini 3, priporoča čč. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške to-plomerjo, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila in poprave ter pošilja na tlom. Rojaki! Spominja .ji«? sc o vsak [ ■ priliki »Stilskega