PRIMORSKA DELAVSKA EHOTNDST GLASILO enot nih sindikatov za slovensko primorje in trst .. . . . . Kef hočemo ustvariti trdne pogoje za razvoj ljudske demokracije, moramo biti nepopustljivi in dosledni v borbi za mir, jačati moramo demokratično fronto proti ostankom fašizma in naklepom reakcije. Tako si bomo priborili oblast v rokah nas samih. 1 Leto 2., štev. 48 - Cena 4 lire TRST, torek 12. novembra 1946. Postmrta plsiana . SpediJiose in aJsbcnaKteaio post. IX greppp Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Ostanimo budni! VSI ISKRENI ZAGOVORNIKI ENOTNOSTI NE SMEJO POZABITI SVOJIH DOLŽ- ■ NOSTI. Glede potrebe po sindikalni enotnosti v naši pokrajini so bili na pariškem sindikalnem sestanku vsi sindikalni predstavniki složni. Vsi se zavedajo, da se mora doseči združitev vsega delavstva na razredni osnovi. Soglašali so, da mora prenehati nesmiselna in škodljiva razdvojenost, ki je trajala nepretrgoma že 16 mesecev. Tako stanje povzroča namreč izključno le slabitev sil delovnega ljudstva v dosledni borbi za svoje pravice. Enotni sindikati so stalno zagovarjali in priporočali združitev. Vedno so grajali razdor. Zavedali so se, da mora sloneli borba delovnega ljudstva na iskrenem in resničnem bratstvu, če hočemo doseči cilje, ki smo si jih zastavili in jih moramo v interesu delovnega ljudstva tudi izvajati ter uresničiti. V razdobju 16 mesecev so Enotni sindikati s svojim zadržanjem in delom neštetokrat ustvarili potrebne ]X)goje za pomirjeni e duhov in za zbliževanje. Kratko povedano: poskušali 'so doseči združitev. S svojim delom so se Enotni sindikati stalno in neutrudljivo borili za koristi delovnega ljudstva. Dokazali so svojo razredno zavest, zaradi katere , so tudi vedno težili doseči združitev delovnega ljudstva, katera bi privedla do enotne fronte vseh sil mimo vseh političnih idej in iznad vsake škodljivosti. Tako združeni bi se. lahko najuspešnejše zoperstavljali onim, ki bi želeli zaradi svojih koristi, ukloniti voljo delovnih sil, jo gospodarsko izrabljati in politično zatirati. Naša. sindikalna organizacija je bila in bo tudi v bodoče ostala verna svoji liniji. Naše sedanje zadržanje pa mora biti še bolj dosledno zaradi sedanjega političnega. razvoja, ki izgleda, da bo privedel do takozvane „svobodne‘l državice. S tem se povečuje nevarnost in možnost prodiranja angl o-ameriškega kapitalizma p tržaško gospodarsko življenje. Ta kapitalizem se je pobratil z lokalnimi, domačimi kapitalističnimi pohlepniki; že sedaj je pohlepen, v bližnji bodočnosti se bo še stopnjeval. Poskušal bo z vsemi stredstvi razbijati in uničevati e-noini nastop delovnega ljudstva, da bi ga potem laže podjarmil. Razbite, razdvojene, bi nato skupino za skupino podvrgel svoji samovolji, ki želi, kar mi vs/ pač dobro vemo, napraviti iz nas kolonijo. Tudi. predstavniki Julijskih sindikatov so v Parizu bik soglasni s pogoji za združitev. S tem pa naše čuječnosti za koristi razredne zavednosti ne bodo uspavali. Njih pristanek na pariške sklepe ne pomeni, da nekateri elementi, ki so podpihovali sindikalno razdvojenost, ali pa te ^odpirali, niso odgovorni, ali da jim je njih krivda s sporazumom zmanjšana. Nikakor ne! Mi. poznamo vse podpihovalce sindikalne razdvojenosti prav dobro! Enotni, sindikati ne smejo zaradi koristi demokratične enotnosti ovirati stvarne m objektivne kritike, ki samo lahko prispeva k utrjevanju sindikalne enotnosti in doslednemu Čuvanju razrednih načel. Proti vsem kvarnim vplivom vseh onih, ki niso na liniji razredne borbe, se bomo stalno borili, dokler ne bodo odstranjeni. Enotni sindikaU so vedno zagovarjali borbo za pravice delovnega ljudstva, tisto borbo, ki ščiti njihove pravice. V teh travicah delovnega ljudstva so vključene tudi politične pravice, zaradi katerih so dobro znani reakcionarni krogi dvignili tak hrup. To svojo borbo pa bodo naši sindikati z vso odločnostjo nadaljevali, nadaljevali jo bodo, ker ta borba popolnoma odgovarja vsebini uvoda statuta S vetov ne siindikalne federacije, ki je zelo jasen in vsebuje sledeče misli: Borba za mir je borba za ojačanje ljudske oblasti, je borba za popolno umlenje fašizma in neofa-šizma, je borba za obnovo. Mi moramo izvesti združitev in s tem odstraniti škodljivo borbo med delovnim ljudstvom, Vendar pa se moramo neutrudljivo boriti in popolnoma razkrinkati zvijačne in oportunistične elemente, ki navidezno kažejo dobro voljo do pariških sklepov, istočasno po bi hoteli zavlačevati združitev vseh delovnih sil. Mi hočemo pomirjen je! Toda. prava in iskrena razredna organizacija ne sme dopustili, da se ne bi zvedelo za dvoumno zadržanje eksponentov Julijskih sindikatov v Parizu, kjer so sicer pokazali prijazen obraz. Umestno je tudi navesti, da so vsi delavci, obenem z onimi, ki so vrisani v julijske sindikate, skratka delovno ljudstvo sploh, 4. novembra stavkali v znak protesta proti izzivanju in izgredom s strani fašističnih bund, ki se skrivajo pod italijansko trobojnico ter žalijo in napadajo vse tiste, ki imajo izgled delavca. Enotni indikati so podpisali protestno pismo, naslovljeno na polk. Bowmana , Julijski Po jasnih besedah tov. Salaja: Ustvarjajmo in krepimo enotnost ter dosledno razkrinkujmo one, ki poskušalo z razbiiMjem nate enotnosti onemogočiti uspešno razredno borbo Naša borba prinaša uspehe Ifovi mezdni sporarum za vrtnarje in cvetličarje Predsednik glavnega odbora E-netnih sindikatov Jugoslavije tov. Djuro Salai, vodja jjNeslovanske sindikalne delegacije' 'na sestanku v Parizu, je takole odgovoril na nekatera zastavljena mu vprašanja: VPRAŠANJE: Ali mislite, da bo enotnost sindikalnega delavskega gibanja v Trstu izvršena do 1. marca 1947., kakor je predvideno v sporazumu na sindikalni konferenci v Parizu, ki se je vršila 18. in 19. oktobra, in kateri so prisostvovali predstavniki glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije, italijanske glavne konfederacije dela, Julijskih sindikatov in Enotnih sindikatov iz Trsta? ODGOVOR: Rek’, ki predvideva enotnost obeh sindikalnih organizacij v Trstu je predolg. Na tržaškem o-Zemlju. ki pride v poštev za to enotnost, je okoli 70 do 80.000 elanov sindikatov. Če bi imeli dobro voljo, bi prišlo do enotnosti lahko že do 1. januarja 1947. Ta rok je predlagala jugoslovanska delegacija. Že na pariškem sestanku so predstavniki Julijskih sindikatov Trsta, kateri obsegajo mešane stranke (so-cial-demokrati, akcijska stranka, krščanski demokrati in republikanska stranka), na čelu s predsednikom baronom Rinaldinijem, poskušali z raznimi manevri in izgovori onemogočiti sporazum. Toda zaradi enotnega stališča predstavnikov Svetovne sindikalne zveze, Konfederacije dela Italije, Enotnih sindikatov Trsta in jugoslovanskih sindikatov, so bili predstavniki Julijskih sindikatov Trsta primorani pristati na sporazum'. ker bi bili v nasprotnem slučaju že na konferenci ožigosani kot neprijatelji in razdvojevalci delavskega razreda v Trstu. Zaradi tega bo pri delu za. zedinjenje sindikalnih grup v Trstu mnogo težav. Zaradi tega bo rok za zedinjenje nujno potreben. Naša delegacija je mnenja, da se sporazum ne ha mogel izvršiti brez intervencije sindikalne federacije. VPRAŠANJE:' Kaj mislite, katere .so največjo težkoče pri ustvarjanju enotnosti? ODGOVOR: Največje težkoče pri delu za enotnost so gotovo v tem, da: bodo voditelji Julijskih sindikatov poskušali še naprej ovirati delo za zedinjenje, ker kakor izgleda, so boje. da bodo z enotnostjo izgubili vsak vpliv na delavske mase zaradi izdajalske vloge, ki so jo do danes igrali v Trstu. VPRAŠANJE: Kakšno je bilo na splošno zadržanje predstavnikov Julijskih sindikatov na konferenci? ODGOVOR: Poročilo, ki ga je podala delegacija Julijskih sindikatov, je bilo podobno preračunemu manevra proti Jugoslaviji in jugoslovanskim sindikatom. Opisali so, da so Enotni sindikaU v Trstu sestavni del jugoslovanskih sindikatov, čeprav je jasno, da niti sindikati cone B niso organizacijsko v sestavni z našimi sindikati in ne bodo, dokler se dokončno ne reši vprašanje jugoslovanskih državnih meja. Ta laž jim je bila nujno potrebna, kajti s tem so hoteli opravičiti svojo razdiralno politiko. Zahtevali so, da se delovne mase Trsta odstranijo j lik vladavine in Dd vsake politične borbe in da se! ma, ne glede na vključijo v izključno ekonomske akcije. Naša delegacija, jim je dala na vse to dostojen odgovor. VPRAŠANJE: Kaj mislite na splošno o tej konferenci? ODGOVOR: Konferenca je v znatni meri pripravila pot k zedinjenju delavskega razreda Trsta, Sporazum, sestavljen na tej konferenci, jasno prikazuje principe zedinjenja: demokratične volitve sindikalnih predstavništev od najvišjih do najnižjih; program Zedinjenih sindikatov Trata mora biti sestavljen v duhu uveda Štatuta svetovne sindikalne federacije. Med drugim se govori v uvodu tudi naslednje: organizirati in zediniti vse sindikalne zveze vsega sveta, ne glede na raso, narodnost, versko in politično pripadnost; boriti se za končno uničenje vseh fašističnih ob-manifestacij fašiz-to, v kateri obliki in pod katerim imenom Hi se vodile; iločiti se proti vojni in njenim povzročiteljem za cilj vzpostavljanja trdnega in trajnega mir«, organizi rali enotno borbo sindikalnih zvez vsega sveta proti vsakemu ograža-nju ekonomskih in socialnih pravic in ogrožanju demokratičnih svoboščin ; za zagotovitev pravice do dela. Na 'taki osnovi se lahko združijo! vsi tisti, ki stoje na principu razredne borbe, odpadli pa bodo tisti, ki so hoteli in poskušal odvleči delovno ljudstvo Treta v fašistični tabor. To je glavni značaj konference pri Svetovni sindikalni federaciji v Parizu. Enotni sindikati Trsta imajo sedaj nalogo, da čim bolj popularizirajo v svojih organizacijah in med člani Julijskih sindikatov značaj sindikatov. značaj sindikalne enotnosti delavskega razreda Trsta, D vrtnarjih in cvetličarjih smo že dostikrat pisali in pojasnjevali nji-I hov obupen gmotni položaj. Ta. stroka delavcev ni bila zaščitena in je bila izročena gospodarjem in lastnikom vil na milost in nemilost. Opravljati so morali najrazličnejše posle, ki g vrtnarstvom in cvetličar- Samo z odločnimi nastopi bomo napravili konec fašističnemu izzivanju naporno. Vsi delodajalci so pač večno nenasitni in pohlepni ter jim je težko kaj dopovedati. Pričela so se najprej pogajanja za prvo delovno pogodbo te vrste — za delovno pogoedbo za vrtnarje Irt cvetličarje. Vendar pa so ta pogajanja potekala preveč počasi. Ker pa Mezdna, razpredelnica za vrtnarje in cvetličarje veljavna od 1. 9. 1946. Bazoviški kmefie za Diiaško matico Bazoviški kmetje, člani ES kmetijske stroke, ki so se u-deležili uspelega izleta v Slovenijo, so nabrali md seboj za Dijaško matico Lir 925. S tem izražajo svoje zadovoljstvo, ki so ga doživeli s poučnim ogledom kmetijskih naprav v Sloveniji. Naše delovno ljudstvo ni varno pred pobesnelcstjo fašističnih elementov,. katerih delovanje odobravajo in nič ne podvzamejo proti temu izključno le protiljudski elementi, sovražniki demokracije, mira in varnosti. Enotnost delavstva jezi delodajalce, ki bi složnost demokratičnega delavstva hoteli razbiti in s tem zavarovati svoje ogabne egoistične na-mehe. Hoteli hi ponovno dpseči stanje, ki bi jim po starih tradicijah dopuščalo nekontrolirano izkoriščanje. Njihov glavni življenski namen je brezdelno, lagodno življenje. _ Krvavi dogodki v Štivanu niso bili slučajni. V njih, v .nizu protiljud-skih dejanj razberemo enega izmed zastraševalnih poskusov fašističnih elementov, ki uživajo podpore s strani celokupne reakcije. Tudi način ravnanja in divjanja policije proti delavstvu je naletel na ogorčenost. Policija je med dragim aretirala in pretepla colo ženske in otroke pod 14, leti. Skratka, policija ‘je ravnala z delavci kot z zločinci. Po svoji stari navadi je postopala zelo surovo. /ča vse to pa je odgovorna ZVIJ, ki ji je poverjena začasna zaupna uprava, Ponovno je bilo govora, o varnosti prebivalstva in civilni policiji, ki bi morala, saj zato je tu, skrbeti za varnost in preprečiti napade kalilcev miru in varnosti. Toda vse zaman. Delavstvo Tržiča je bilo ogerčeno. Dne 5. t. m. je s stavko protestiralo zaradi zadnjih dogodkov. Celo poročilo policije pravi, da je stavkale 8.000 delavcev. Stavkali so v ladjedelnicah, v podjetju Solvav in vseh manjših obratih. Delavstvo ladjedelnic je tudi poslalo ZVU-ju protestno resolucijo. Tudi h guvernerju se je. podala delegacija tržiških delavcev in mu izročila protestno noto. V njej izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi a-tentatov in izzivanja, med katerimi je v zadnjem času najresnejši oni pri Štivanu. Delegati so vprašali gu- vernerja, kaj misli ukreniti, da se napravi konec položaju, ki je nevzdržen. Vprašali so ga, zakaj ne more preprečiti bombnih napadov, ko na dragi strani oblast tako odločno* nastopa proti demokratom. Toda guverner je odgovoril v tonu, ki niti malo ne odgovarja resnosti, kakršno bi pač moral vsaj kot guverner pokazati. K a t eg o r i j« Draginjska doklada Mesečne mezde, j Mesečne mezde oz. mezde na uro ' oz. mezde na uro v mestu na deželi Stebri delavci: mesečno: Vrtnair-vodja ali glavni cvetličar „ « 4 125.— 5.000.— Vrtnar-cvetličM 125 — 4,600— Pomočnik vrtnarja , < 125.— 3.950— Začasni pomočnik . 125,— 3.950— Vajenec od 14. do 16. leta! 68.— 1.610— « . « 16. de117. lete 63,— 2.220— 3-8pQ.— 1,530.— 2.060.— Dninarji: na uro: Vrtnar-vodja ali glavni cvetličar Vrtnar-cvetličar Pomočnik vrtnarja » J Začasni pomočnik * 4 MII 26— 24— 21.50 21.50 Navadni delavci: ! Moški od 18. do 65, lete 125— 17— « od 17. do 18. leta! 108— 15- « od 16. do 17. leta' 86— 13— « od-.15. do 16. leta 86— 11.40 « od 14. do 15. letaj 68— 10.40 ' Ženske od 18. do GO. leta 110— 12.50 < od 16. do 18. leta <10— 11.40 « od 14. do 16. leta 70— 1 9.50 8.90 * tvoru niso imeli ničesar skupnega. Do skrajnosti so jih izrabljali. Enotni sindikat kmetijske stroke j ie vložil vse napore v to, da izboljša i njihov položaj, Delo je bilo^trdcT in SILEN ODGOVOR DELAVSTVA URAD! ZAPLEMBE LJUDSKEGA DOMA K GARICI Demokratično delovno ljudstvo je zelo ogorčeno zaradi zaplembe Ljudskega doma v Gorici. Sedanja zaplemba spominja na stare pretekle dni, ko je fašizem zatiral vse demokratično udejstvovanje, vse želje po političnem, kulturnem in socialnem udejstvovanju našega ljudstva z vso brutalnostjo in brezobzirnostjo. V. Ljudskem domu so imele svoje prostore skoro vse antifašistične ustanove demokratičnega ljudstva, ki se je borilo ob strani zaveznikov, neoziraje se na krvave in materialne žrtve, dosledno predano boju proti zatiralcu, proti nacifašizmu. Doslej Anglo-Amerikanci niso rabili teh prostorov, čeprav so pri nas že 17 mesecev. Zakaj jih sedaj kar naenkrat potrebujejo? Če prostore vendarle res rabijo, tedaj bi si jih zelo lahko oskrbeli drugod. V mestu je dovolj zgradb, ki imajo razpoložljive prostore in bi jih druge ustanove z lahkoto utrpele. Doslej pa se ni nihče domislil, da bi iskal prostore pri kakšni drugi politični ali socialni ustanovi, kjer še vedno prevladuje fašistič- Z delom in požrtvovalnostjo polaga demokratična mladina temelje mednarodnemu bratstvu Demokratična mladina vsega sveta slavi vsako leto 10. novembra svoj valiki praznik. Delež mladine prti ustvarjanju novega sveta je bil za časa borbe proti nacifašizmu zelo velik. Tudi v povojnem času se mladina zaveda svojega poslanstva.. Poglejmo jugoslovansko mladino, ki je s svojim podvigom na progi Brč-ko-Banoviči, po kateri je stekel 7. t. m. prvi vlak, dokazala, da se zaveda svojih dolžnosti do opustošene domovine. Krepko in odločno je 'posegla v obnovo. V svojem poletu se istočasno pri delu vzgaja, raste in usposablja, da ho trezna in razumna pr j graditvi pogojev za boljšo, srečnejšo bodočnost. Jugoslovanska mladina je ukaželj-na in podjetna. Njena želja po znanju jo je pripeljala tudi v Češkoslovaško republiko, v Prago, kamor je mladinska, brigada odšla na delo. Jugoslovanska mladinska brigada, dela na državnem posestvu v Male-šičah v bližini Prage, stanuje pa v vvwvvyvwyyyyww sindikati pašo svoj podpis odklonili. Pozabili tudi ne smemo, da so pod besedilom, ki so ga objavili v svojem tedniku Julijski sindikaU, navedli vse podpise sindikalnih organizacij z izjemo našega, t. j. Enotnih sindikatov. Vsekakor spada po njihovem mišljenju tudi to, k pomijenja duhov?! V isti številki, f. j. prvi, njihovega glasila, je izšel proglas, naslovljen na delavstvo. V tem proglasu voditelji Julijskih, sindikatov ne izpodbijajo delavstva k sodelovanju, temvel ščuvajo svoje organiziranee, da postanejo prevladujoči linitelj novega, v sporazumu predvidenega enotnega organizmu. Vse razredno zavedno delovno ljudstvo, ki je z iskrenim zadovoljstvom sprejelo vest o pariškem sporazumu, naj sedaj oceni in presodi poedine cksfionente Julijskih sindikatov, da si bo popolhoma na jasnem o njihovi vlogi. praškem predmestju Žižkova. Vtisi z obiska pri mladih jugoslovanskih brigadirjih se lahko povedo v dveh besedah: »Nepozaben doživljaj« — piše češka agencija in nadaljuje: »K mladim Jugoslovanom smo prišli na obisk oh 10. uri dopoldne. Doma jih je le 'nekaj, samo oni, ki imajo ta dan službo v svojem domu. V veliki dvorani, v kateri jugoslo vanski’ mladinci Spe, je vse v vzornem redu. Stene so okrašene z jugoslovanskimi in češkoslovaškimi zastavami. Spremlja nas brigadir Ve-hid Pelibegovič. Na naše vprašanje nam pove dnevni red jugoslovanskih brigadirjev: zjutraj zajtrk, ob. 6. uri odhod v Milešiče. Dela se na državnem posestvu, kjer pospravljajo sladkorno peso, ki je češko »belo zlato«. Ob 14. uri je skupno kosilo v Pragi na Žižkovu. Popoldne je prosto. Mladim Jugoslovanom glavno mesto republike izredno ugaja. Zelo globok vtis je na mlade Jugoslovane napravil obisk pri predsedniku republike dr. E. Benešu. Jugoslovanski mladinci z velikim navdušenjem govore o graditeljskih cdjih, ki jih čakajo v Jugoslaviji. Delovne brigade jugoslovanske mladine so se v velikem številu udeležile dela posavskga kanala, velikega izboljševalnega dela, ki je široko oblast močvirnate zemlje izpremenl lo v plodna polja. Na pomlad se bo vsa jugoslovanska mladina vrgla na graditev avtomobiske ceste Zagreb-Beograd in bo- dokončala železniško progo Banoviči-Sarajevo. Pri teh delih pa ne bodo osamljeni, saj se jih bodo udeležile delovne brigade vseh slovanskih narodov. Čeprav se jugoslovanski mladinci počutijo v Pragi kakor doma, na svojo domovino ne pozabijo in se zelo živo zanimajo za dogodke v Jugoslaviji. Zelo mnogo in lepo pišejo svojim staršem in prijateljem o vsem, k sr jim na Češkoslovaškem posebne ugaja, Z njihovega doma na Žižkovem nas je član delovne brigade spremil v Malešiče in Štefbohole, kjer dela 93 mladih Jugoslovanov na poljih sladkorne pese. Vesel ednošaj k delu vidite na i vsakem koraku, iz vsake besede. Ogromni kupi naložene pese dokazujejo najlepše, kaj je bilo danes narejeno. Med češko in jugoslovansko mladino raste in cvete najkrasnejše prijateljstvo in bratstvo, bratstvo dela. Jugoslovanski brigadirji so krasni mladinci in v vsakem oziru vzor češki delovni mladini. Kmetovalci za rešitev trenotnih problemov Dne 7. t. m, se je vršil sestanek kmetijskih referatov in odbornikov Enotnega sindikata kmetijske stroke. Na sestanku so sklenili, da se poda na kmetijski odsek pri ZVU delegacija treh kmetov, skupno s tajnikom kmetijskega sindikata. Napotili so se h kapetanu Wills-u. Izročili so mu resolucijo, v kateri sc mu pojasnili zaskrbljenost naših kmetovalcev. Položaj, v katerem sc nahajajo živinorejci in kmetovalci sploh, je težak. Primanjkuje jim namreč krme in sena. Razen tega pa je njihovo delo etežkočeno, ker nimajo traktorjev in jim manjkajo tudi plemenski biki. Vsa ta vprašanja so zelo važna in zahtevajo resnega pomisleka, hitre rešitve. Zaenkrat bi se pa moralo preskrbeti vsaj potrebna vozila za prevoz sena, ki ga je preskrbela kmetijska zadruga na Tolminskem. je bil položaj vrtnarjev in cvetličar* jev zelo slab, je Enotni sindikat' kmetijske stroke pričel s pogajanji za mezdno pogodbo. Dne 6. t.m. jej 1 bila pogodba podpisana, z veljav* nosijo od 1. septembra 1946. Iz pri* ------------------------- ! občane razpredelnice so razvidne nj duh, kjer še vedno vedrijo I j10')0 mez^e za vrtnarje in cvetli--protiljudski elementi. Nasprotno, i . . . te ustanove celo z največjo lab- Enotni sindikat bo takoj načet koto najdejo nove prostore in v^rasal^e povišanja, na oeneni* nihče jih pid tem ne ovira. Spom-1 ne ki nai ,;ii ye,ia'10 toliko ča« nitno se na to, da so morali ES; sa’ 1 ok,er 156 116 sk,ene nov splošnt na hitro izprazniti prostore, ker I ,epo,'azum- ... ni pomagalo nobeno dokazovanje, i . ' p0 ,1zum ve Ja za podt'ofi€ cs®Sg da nujno rabijo za svoje poslovanje primerne prostore. Ne. njihovi razlogi niso bili merodajni, niso bili zadovoljivi, niti upoštevani. Proti nedopustnim naklepom delodajalcev Dne 5. t. m. so se sestali v ul. hn* ibriani 5 nameščenci tvrdke Sbo&i chelli. da bi proučili položaj, ki j« moral biti 'samo” zadovoljen'.' dal na*tal, v niill0vf,m Podjetju. ' , ................- - ; Predvsem so razpravljali o aktua.lv . To postopanje sc ne more na noben način opravičiti, kajti vsak resničen in iskren demokrat bi se delovno ljudstvo tako dosled-; no in z vso odločnostjo bori pro- on.1 p ,.e“u’ kl "a Povzroča v lesti vsem strankam fašizma, ki po- 111 inc,usfrib upadanje dela. skušajo ovirati demokratizacijo j UUavstvo, ki že mnoge- let 'delrt najširših mas. Kdor ovira to ii-;pri tem P^dtotju, ne more biti kaf* dejstvovanje demokratičnega Ijud- jtako odpuščeno. Kljub temu pa sp siva, ta podpira kapitalizem, ka- iv za(tojih treh mesecih odpustili 28' teremu se udinjajo vsi reakcio- i (’elfivcev 0(1 celokupnega števila 96. narji, podpira one, ki bi še na-! Z.° mnogo 1ot da-i® ta tvrdka, mizar-dalje hoteli izkoriščati naše de-• a de'a v. zakup različnim - delavni-lo, da bi lahko lagodno živeli na I Pol,lišh'a v Provinci. Tak načia naš račun, in zato poskušajo na :a Je b'!, mclr‘’len in dopusten, do- vse načine podpihovati medse- , ' t V-'0 ( °'a !3revee- Seda.i pa, ' kt>. je dela. premalo in vsak dan' Nesocialnost delodajalcev V vseh panogah gospodarskega udejstvoanja. v vseh delavskih kategorijah dobijo povratniki iz nemškega ujetništva zaposlitev. Izjeme,- tvorijo peki, ki so se vrnili iz ujetništva in iščejo delo. Toda zaman ga iščejo. , Vzrok tega je tudi prikrivanje dela, ki ga vršijo lastniki pekam pod roko in s tem izigravajo veljavne predpise. Vse to pa delajo samo zato, da jim ni treba zaposliti brezposelne peke. ki iščejo delo. Tak način postopanja moramo obsojati in pomeni višek skopuškega egoizma, nenasitnega pohleta po velikih dobičkih. To mora prenehati. Zato bo direktivni odbor pekov slučaje uredil in preprečil neprestane kršitve, če bo to potrebno tudi z naj-izdatnejšimi sredstvi. Vsi prizadeti lastniki pekarn naj debro premislijo, kaj in kako delajo, ker ES pekov bo vedno buden :n dosleden zagovornik pravic zaposlenega, kakor tudi nezaposlenega delavstva. bojno mržnjo in nestrpniost. Zato je delovno ljudstvo v znak protesta proti zaplembi Ljudskega doma stopilo v stavko. Stavkalo je delavstvo vseh industrijskih podjetij, obrtniških delavnic in tudi dijaštvo. Številne delegacije so se uvrstile pred komando 88. divizije, prinašale so protestne resolucije in protestirale proti zasedbi Ljudskega doma. Delovno ljudstvo zahteva, da se krivica, ki krši osnovna načela demokracije, popravi! manj, je tok postopek amoralen. Leta m leta so sc morali delavci mučiti in trdo delati, da bi tako povečali sijajne dobičke podjetnikov. Sedaj pa, ko so iz njih izčrpali toliko sil. jih poženejo kar brez pomisleka v bedo, in kar je še bolj obsojanja' vredno, niso jim poravnali niti vseli njihovih zaslužkov. Zato delavci opozarjajo Urad za delo pri ZVU na vse te okolncsti in na odnašanje strojev in lesa v drage kraje, ter zahtevajo, da se samovolja delodajalcev mora zavreti s primernimi ukrepi. Z GORIŠKEGA Najboljši odgovor reakciji sodelovanje med kmetom in delavcem Volja in požrtvovalnost našega de-1 na novo izdelali lovnega ljudstva na Goriškem je j naprai prišla pri prostovoljnem in udarni- j vozili so 41 m3 posta ph t-n škem delu do polnega izraza.. Pov-j je sodelovalo 370 ljudi k sotared snri Se nase ljudstvo odlikuje m j 6.190 ur. J ' so naredili Zahtevamo občni zbor Delavskih zadrug Že v naši zadnji številki smo poročali, da zahteva članstvo za Delavske zadruge novo upravo in nov pravilnik, ki bi odgovarjal interesom najširših potrošnikov, članov Delavskih zadrug. Pred dnevi so predstavniki okraja Sv. Ana v imenu vseh članov Delavskih zadrug izročili ravnateljstvu zadrug spomenico. Zahtevajo namreč sklicanje občnega zbora. •Njihova zahteva se oslanja na čl. 24. Statuta Delavskih zadrug. Na občnem zboru, katerega zahteva članstvo v vedno večjem številu, se bo moralo razpravljati, kakor že omenjeno, o sedanji upravi in 0 pravilniku. / Članstvo pričakuje v najkrajšem času zadovoljivo rešitev tega vprašanja in pričakuje, da ho uprava sklicala občni zbor, koffc to predvideva čl. 24. 1 - Zadružništvo jim j« v napoto Okrajna kobariška nabavljaina in prodajna zadruga je hotela obnoviti svoje poslovanje. V te namen se je obrnila s prošnjo na korabiškega guvernerja Paintra, ki pa je njihovo prošnjo odbil. Potreba po zadrugi je v zadnjem času toliko večja, ker so špekulanti dvignili cena blagu. Poslovanje zadruge bi bil najprimernejši odgovor črncborzijanstmi in špekulantstvu. Tega se člani zadruge prav dobro zavedajo. Zato so poslali z izrednega občnega zbora protestno pismo g. polkovniku Bcnvmanu v Trst. V pismu odlečno zahtevajo, naj prekliče prepoved, guvernerja. Paintra, ki ni doumel potreb domačega prebivalstva, kar pa ni osamljen slu-I čaj. sod razen prav redkih godrnjačev složno in z vso vnemo pristopa k delu. Prostovoljna in zavestna mobilizacija vseh sil je bila vsesplošna. U-spehi pri takem načinu dela ne morejo izostati, o čemer nas že prepričujejo prvi doseženi in vidni u-spehi. V naši zadnji številki smo obravnavali o sodelovanju Enotnih sindikatov pri udarniškem delu. ES. organizacije zavednega delovnega ljudstva se prav dobro zavedajo svojih dolžnosti, zato nočejo zaostajati pred ostalimi antifašističnimi organizacijami. Izdelali so si načrt katerega pridno in vestno izpolnjujejo. Vsako delo doviule d& zaželjenih uspehov. Pri sedanjem tekmovanju je ponovno prišlo do novega, poudarka sodelovanja med delavci in kmeti. O tem nas' prepričuje pomeč delavcev tovarne SAFOG. ki so s prostovoljnim delem priskočili na pomoč vasi Sent Maver. Trideset delavcev je namreč popravilo 1 km ceste, ki gre mimo solkanskega železniškega mostu. Ta cesta je bila na dolžini 200 m hudo porušena. Pri popravljanju ceste so porabili 43 rns materiala. Posebno se je odlikoval tov, Alojz Kodrmac. Složno sodelovanje med delavcem in kmetom se je manifestiralo tudi v Anhovem. Okoličani potrebujejo za obnovo cement, ki ga dobe od tovarniškega sindikata v zamenjavo' za krompir in draga živila, katera potrebuje delavska menza. Na Kobariškem so popravili ali Z nabiralnimi akcijami za organi* racije, za socialno skrbstvo iti so Jate hi'-v krompirja, 305 kg fi-, a\ Ew kg koruzne moke. 14 kg testenin. 16 kg krušne moko itd. aamo vas Kamno je zbrala v bla-gu. >n denarju vrednosti 11.240 lir. Eti udarniškem delu so se najbolj izkazale vasi Ravne nad Livkom, kjer so napravili 1 km dolgo gorsko pot za prevoz sena. z 230 delovnimi urami. V vasi Jevšček so delali 256 ur. Popravili so pot do studenca in očistili vodovod. V Breginju sc samo žene napravile 104 ur dela v pomoč najpotrebnejšim družinam. To so družine, ki še vedno dvomijo o tem. da je edino ljudska oblast'nosilka napredka. Žene so s svojim delom pridobile 27 novih članic' in se na ta način ponovno izkazale Potrebe in • delo družita "zbližujeta0 k mete" in delavca v morao in enotno fronto, ki je rn b0 najmočnejši branik pred spletkarjenjem protiljudske reakcije. 75.000 grških drž. uslužbencev stavka Po poročilu z dne 6. t. m. so u-službenci poštno, telegrafske in telefonske stroke v vsej Grčiji, pričeli stavkati. Stavko, ki bo trajala 24 ur, se udeležuje 75.000 državnih uslužbencev te stroke. Približno 2 in pol milijonov znaša število brezposelnih v Italiji. INS poroča,-da nič manj kot 6 milijonov oseh rabi zaradi popolne ali delne brezposelnosti pomoč. Iz področja ustvarjalnih sil cone B Doscdanfi ospehi prosvetnega delal KMS: Tolmin Tolmin. Okrajna podružnica »Na-proze«. V področju KMS Tolmin ja bila osnovana nova, 24. podružnica [ zornika 125 ur. pri tekmovanju za ZREN 38 ur. pri dramatiki 32 ur, , ... , . . . jv knjižnici 35 ur, pri blagajni sind. Menda ga na svetu m zlepa na-' svetnih podružnic ES je ona v 1 dri- podružnice 10 ur, na sejali, sestan- roda, ki bi mu šola, predvsem o- ji. Neverjetni polet delavskih mno- kih, referatih in govorih 40 ur v snovna šola bila tako nekaj svoj- žic v Idriji je pac moral pritegniti anagrafskem uradu 15 ur; skupaj skega, tako nekaj narodu lastnega, v svoje snovanje tudi naše učitelj- 355 Ur. kakor je to slučaj pri nas. Poveza- stvo Delovni načrti gimnazije, stro-i Ddoma skupina gimnazije je z nosi med solo m našim človekom kovne in osnovne sole nam jasno uspe,wm ponmgala pri urejevanju je takorekoc prešla ljudstvu v kri, P^f^da je idrijsko učiteljstvo v in Mjenju šoL prostm Uvedla je di šola popolnoma njegova, da slu- okodeo. Vseh teh delovnik načrtov ^ ^ v H1 ži res samo njemu m njegovi ^dol- ne moremo izvesti, ^so^preobširm, vzgojnm poginu. Študijskih 'sestati- minu na ustanovni sestanek lastne sindikalne organizacije. Sestanka se je udeležil tudi predsednik tolmin-„0 materialističnem pojmovanju skega KMS-a, tov. Rutar Rudolf, ki ^ , . zgodovine" in „0 vprašanju in vlo- je uvodoma pojasnil pomen in delo- vzeli njegovo šolo! Spomnimo se\ lov- veoer je podal referat: „De- j osebnosti v zgodovini" ter Verbi- \ vanje podružnic ES. — Izvoljen je naravnost nežne skrbi, ki so io naši „u.c^ > .! ie zarifdi svoje čevo „0 delu in napakah na naših! bil podružnični odbor, v katerem so starši pokazali do domače izobraz- ,!flnostl. m . mrpanosa vzbudil srednjih šolah". Organizirali so te-1 sledeči tov.: Rovšek Mirko, Bravni- be za časa temnih dni! Kaj šele o~ \ Rumanje tudi referatu sle-! laj ruščine (2 uri tedensko). Na čar Dragica, Lapanja Milka, Kozo-* ir os ko da v nravem vomenu otro- aJca (iebcua J* uda kaj zanimiva, mladinskih stud. krožkih so sodelo-! rog Jožef, Kovačič Lenka, Rutar A- #>. hrtk 4 r A*.»*e<*!S'g2" ZJZ&tJZt,’*3 **2" ‘rami- Delo sindikalnih podružnic sna. caio zanevanas navez a a oo ^ dngnm s iovariško ^ ^-| ESZDN. 22. X. so to sestali vsi na- di sola popolnoma njegova, da slu- ^ ^ Uieto poučevanja v metodičnem in m^vA okrajne »Naproze« v Tol- res samo njemu m njegovi bodoč- ne morem? u vesti, ker so preobširni. vzgojnm pogledu. Študijskih sestan- nosti in v tem oziru ne pozna nika- f 1 ^0!nf točneje obravnavali uspe- kov SQ jmejj 4. 3 politične in 1 strokih kompromisov: tako mora biti in ^ f■ 0Mdali s0 Pleha"°vo: nič drugače! Spomnimo se le na- .... , h šega človeka, ko so mu fašisti od- ■ J ' 1 wl sol so z-srasrž-zst ših starše spričo nerazumevanja teh\ dejstev od strani zavezniških obla-\ rid^ Zpe%,^ZTenTl^mok^b- na£ramskem P°' Ludvik, Rutar Jakob in Lesjak Mir- mmsmšSStBm tpss CKMS = Krajevni medstrokovni svet) Iza. V nadzornem odboru so tov. Ru-' lanije, ki je bil ob tej priliki progla-tar Gabrijel, Makuc Mirko in Kova- šen za udarnika in mu je bila na gotovo svojo začrtano pot dalje. I mestu izročena udarniška nagrada, čič Julijana. — Želeli bi, da nam tov. škoda, da se enakih dogodkov v živ-odberniki kaj poročajo o svojem živ- Ijenju narodov Julijske krajine ne Ijenju in delovanju, da svet kaj več udeležijo tudi oni bedniki, ki hočejo izve iz naših gorskih krajev. prepričati svet (najbrže predvsem sa- 1 ciolin n n nvrnr»ynnd+J cnvitio in ZATOLMIN. ES-PODRUŽNICA 'rni sebe!) o nezmožnosti sožitja in : sodelovanja slovenskih in italijanskih delovnih množic, kar sicer povsem razumemo; saj bi iz takih dogodkov mogli prejeti en sam nauk, pec, če bi hotel. mnogi podatki za dobo poslednjih IDRIJA pri BAČI. Podružnica ES Teden knjige in naše delavstvo: Skupina iz Lesne industrije • Ajdovščina A slovenski učitelj? Od svojih va, Masore, Ledin in Godoviča. O- 50. let. Predvsem naj bi naši člani mešane stroke je 28. X. povabila zbirali demografske, zgodovinske in svoje člane na množični sestanek. higijenske podatke. Ta predlog so I Tov. Maver Vinko je povdaril pomen prisotni z veseljem potrdili in bodo; naše organizacije, nakar je blagajna razpolago, v kolikor jim bo le ■. ničarka tov. Gabršček Vida podala dopuščal pičlo odmerjeni čas. Taj- svoje poročilo, iz katerega, razvidi-nica, tov. Musar poroča, da je naj mo. da ima ta podružnica 91 članov, „Pri/norsko delavsko enotnost" naro- \ od katerih trije delajo na mladin-čenih 20 članov ter priporoča naro- ftbi progi Brčko-Banoviči Velike te-čilo na list,, „ki je res naš list in. žave ima s pobiranjem članarine, kar prinaša poročila iz jmclružnic v pod- i ni baš pohvalno za člane. Tudi ude-ročju B in A; s čitanjem tega lista\ ’ežba na sestanku ne prikazuje ela-dobe člani enoten pogled v sindikat- ne bot zavedne sindikaliste in bo no delo." Mi želimo samo, da bi se j podružnični odbor imel še mnogo po-Člani. naših kidturno-prosvetnih po-!sJa, da jim prikaže veliko važnost družnic čim češče sjjomnili naše?a sindikalno organizacije. V novi lista tudi s pošilianjem primernih' oihor s0 bi,i izvoljeni: za predsed-sindikalno-strokovnih in sindikalno-; n,ka tov- Kovačič Ignac, za tajnika političnih člankov, kajti le s tesnim ^0 Podgornik Dorica, za blagamika sodelovanjem našeh terencev nam bo ov' za ™7jne re*eratc j mogoče ostati v res naitesenejši po- *?v- K’'ase!l in Cerne AlX,rciJ z ljudskim življenjem, kar '• v nadzornem odboru so tov. Ogne SPLOŠNO MEŠANE STROKE se pripravlja, da postavi nov odbor. KNEŽA. PODRUŽNICA ES SPL. MEŠANE STROKE v Kneži šteje nič manj kot 72 članov; šest vaščanov je pa vključenih v drugih ES-po-družnicah, celotno število vaščanov — člancv ES znaša torej 78. kar je za malo gorsko vas vsekakor priznanja vredno. Toda ne le številčno, temveč tudi dejansko je Kneža pokazala svojo zavest. Predvesem moramo poudariti, da se članstvo dobro zaveda svoje dolžnosti v plačevanju članarine. Pri tekmovanju se bavijo predvsem z zadevami lastne vasi, ker je to nujno potrebno; spravili so se na vodovod, javno razsvetljavo, prosvetno dvorano, popravo poti in so doslej napravili že 1000 udarniških delovnih ur, hoteč s tem svetu prikazati svojo zavest priključitve k FLRJ. —-Podružnico vodijo tov.: predsednik Kokošar Ivan. tajnik Cvek Ivan in blagajnik Drolc Jožef. KMS: Grgar poteke, pa m * iaoašnjm dni jt piaoileno sLaUlioisotn, šoli, Be- S Tm "*“* S“0 "" ^ vedno tičal med kladivom in nako- h in Vrsniku. Sestavili *o podroben 4,° ‘el n}° kritike, da ostane , valom: na eni strani narod, na dni- tekmovalni načrt za prvo trimesTc- ™ m glasmk V?eh ddo™.hum™: LOGARŠČE. Mala. skrita vasica, svo-gi oblast, pa bodisi avstrijska, sla- je, preštl!diZ[so ZpraT^of. m’ m]"° • V.edetl> ka} J* » ^-podružmeo mešane stroke pa moramo nujno vedeti, kaj je, j0 ES-podružnico mešane stroke w.moslo,anska,d,mohatske>allla. SnVrnomro mitoditi^navljania Z«"LT»sSL"Ž 5 if/»j1’" •*»» sisticno-itahjanska ali končno „za- (Porotnik 2-1) sa s* naa elani posebno Mijo, kaj iz sledečih tovarišev: predsednik Ma- vezniška" vedno na tudi cerkvena'\ cč , u V' - l - , ! je po njihovem mnenju odveč, kaj je ver Jakob, tajnik Kokošar Izabela, ~ , ’ ... J! ' , ' a' I , Mudil skl k> ozek osnovne sole v po njihovem mnenju pravilno in kaj blagajnik Božič voiko, člani Rutar r t i t vellka. veana slovenskega u- Idriji ima sestanke vsak drugi če- nepravilno postavljeno. To svojo , Ema, Kovačič Gabrijela in Kokošar cueljstva se je rekrutirala iz ljud- trtek od 17. do 20. ure. Predmet ob- nujno željo smo že večkrat izrazili, I skih vrst, kar jo je usposabljalo, da ravnavanja: politična in strokovna \ do danes - na. žalost — 5 100% \ vv>^VVVVVVVVVyVVW je moralno ostala zdrava in ji po- vprašanja. \ neuspehom. Kakor je Idrija v vsa- terau Y.inb Vn'v 1 bl-1 ' • Izvfnj.olsJ° del0: Pri pionirskem 'kun oziru prvak, verjamemo, da se! kjerkoli drugje čutilo, da mu je tezaz. „uospoaov učiteljev je bilo m mladinskem zboru je bilo naprav- bo tudi v tem odločila in zavzela vaoinei rešitev edino v zadružništvu, razmeroma malo in narod je te lju- Ijenih 63 ur, v pisarni okr. šol. nad- pionirsko mesto, di že zdavnaj izločeval iz svoje srede. Samo po sebi je umevno, da je velika prelomnica, ki jo je doživela naša država, globoko odjeknila v u-čiteljskih vrstah. Oni učitelji, ki so že zdavnaj biti del naroda, tega j)re-okreta niso posebej občutiti, saj je bilo njihovo življenje najtesneje združeno z življenjem ljudstva. Vendar pa je določeno število onih, ki namreč, da je vi^ij njihov krik in vik le golo • — piharfjfe proti burji... KMS: Ajdovščina AJDOVŠČINA. PODRUŽNICA ES POKRAJINSKE DESTILACIJE IN PREDELAVE SLADKORJA izkazuje v mesečnem poročilu za oktober sledeče uspehe: Podružnica šteje 29 članov in 2 članici. Odborovih sej so imeli 3, članskih sestankov 3. študijskih sestankov pod vodstvom tov. Franca Ferjančiča pa 8. V raznih zadrugah je vpisanih 12 članov, v RK 15, v Prosvetnem društvu 6. v pevskih zborih pojeta 2, v raznih društvih je 21 članov, a večerne tečaje obiskuje 1 član. Na »Primorsko delavsko enotnost« je naročenih le 10 članov. Udarniških ur so napravili 140, v fond obnove so prispevali 1400 lir. V Sten-čas so napisali 4 članke, KMS-u so poslali tudi 4 članke Napredek podružnice je označiti z 20%. PODKRAJ. ES-PODRUŽ SPLOŠNE MEŠANE STROKE se kar dobro razvija, kljub mnogim težkočam, ki jih preživlja. Saj predsednik tov. Mikuž Iva nin tajnik tov. Vidmar Albin storita, kar le moreta vsem težavam pa le nista poolnoma kos. S pritegnitvijo še drugih tovarišev k skupnemu delu bo pa podružnica v kratkem dosegla stopnjo, ki ji jo bodo zavidale druge podružnice. Novo vpisanih članov , je 4. V prvem mesecu tekmovanja so napravili delavci 1146, vozniki pa 262 udarniških ur. Člani so udruženi v zadrugi na Colu in so na njene poslovanje zelo pozorna kar je docela v redu in pravilno. Četudi mala, gosrska vasica, ima Podkraj svoi pevski .zborček, ki redno vežba. Mnogo posla imata podružnični referent za delovne cd-otvoril rudarski orkester z »Inter-: 1?ose in ^ soeialno-zdravstvene za-nacionalo«, nakar so sledili govori, j d6ve' S^'11 so i10SP,os,t' naso >Pri V imenu mladine je spregovoril v1 TRNOVO. PODRUŽNICA SPLOŠNO MEŠANE STROKE dobro napreduje; je sicer še marsikak nedosta-tek, toda z načrtnim in vztrajnim delom bodo odstranjene vso zapreke. ki oviraio (kakor mnogokje drugod!) pravdno delo naših podružnic. Vse izgleda. da smo že na tej poti. saj izkazuje podružnica šest novih članov. Tudi ndadina dobro, dela v tekmovanju: študifeke sestan-1 ke imajo vsakih 14 dni. Noben član naših podružničnih odborov pa ne bi smel neopravičeno izostati od odho-' rovih sej. kakor je bil slučaj vari tov. R.E. (drugič bomo napisali celo ime). KMS: Idrija IDRIJA. 29. X. je Idrija proslavila 28. obletnice ustanovitve Leninskega komsomela. Prireditev, ki jo je vo-. dil Mladinski aktiv mesta Idrije, je j »š «ar ^ Ob prvem kongresu zadružnih zvez Jugoslavije Naše zadružništvo , v Beogradu se je 23. preteklega j ljudstvo, ki torej ni smelo imeti go-.1 meseca začel prvi kongres zadružnih spodarskih oslomb. ampak je mora-novega ‘duha še niso doumeli- pred-^ zvez Jugoslavije v navzočnosti dele-! lo čimbolj biti odvisno od kapitali- »at* *■......................... v mestih, kjer je bila povezanost med\ easopfena n0' kake ogromne državo, posebno pa za učiteljem in starši neprimerno rah-1 važnosti lejša kakor na vasi, ati je pa sploh’, državo, kakršna jc današnja Jugo ni bilo. Tako je med ljudstvom in | siavija! učiteljem nastal prepad, ki pa mora' če pomislimo na povojno gospo biti danes izravnan, ker mora biti da- darsko 'stanje naše države, ki je bi nes vsak učitelj res pravi ljudski io ne enako ničli, temveč celo pod učitelj. Kar bi v prejšnjih časih bi-\n}a°- če pomislimo na lo mogoče, ker imamo organizacije, j ( že itak malo ! ekonomsko moč naših narodov, če ki ur spajajo prav vse plasti k skupnemu življenju m * j danes izvršila po vseh krajih drža- skupni medsebojni pomoči. To saj ve, tedaj nam bo šele jasna nepre- naše shulikalne organizacije, katerih ' cenl jiva važnost zadružništva. naloge so tako obširne, tako vsestran- \ Glede smeri našega bodočega go- ske, kakor je obširno in vsestransko \ spodarskega življenja^ nam je tov. naše živlienie Industrijski kmečki '< Karde,l frikszal tn gospodarske nase zinjenje. inausinjszi, nmectu \ sek{orjc .„ siecr. državnega, zadruž- in umstveni delavec Si danes tov ari- \ nega ;n privatnega* Za ljudske sko podajajo roke v zavesti, da je (množice najvažnejši je vsekakor za- možno zgraditi človeka dostojno m! družni sektor. vredno življenje le v skupnem in ne-\ Že v stari Jugoslaviji je naše Ijud- sebičnem delu. Sedanjega tekmova-\ stvo iskalo pomoči iz težkih gospo- nja v področju B se v polni meri j?o-služujejo tudi naši prosvetni delavci. V svojem bistvu se tekmovalni, delovni načrti kiilturno-prosvetnih delavcev nič ne razlikujejo od onih ostalih strok. Izboljšanje delovnih metod, povečanje uspehov, sodelovanje z vsemi ostalimi ljudskimi plastmi in za te naloge nujno potrebna strokovna in politična izobrazba so točke, ki jih srečavamo tu in tam. Ena najagilnejših kuliurno-pro- darskih kriz v zadružništvu. To v stari Jugoslaviji, ki ji je pravo zadružništvo na zdravih, trdnih temeljili bilo vse prej ko dobrodošlo. Tedanje oblasti so skušale na vse ne mogoče načine ovirati zadružništvo, zavedajoč se v koliki meri bi moglo biti na. poti njihovi protiljudski, protidržavni politiki. Vsi tedanji vladajoči krogi od kralja in ministrov do velike večine narodnih poslancev so bili delničarji dražb, ki so živele in »delovale« s tem, da so' izkoriščale in izmczgavale delovno lo stičnih denarnih in gospodarskih zavodov. Šli so celo tako daleč, da, so vse zadružništvo, ker ga sicer niso mogli uničiti, zločinsko razcepili na tri, med seboj prav nič povezane, da celo nasprotujoče' si skupili eno ogabno domačo politiko, ki jim je bila pomočnik v vsaki zadre-pj_ j gi. Predvsem Je to prišlo do izraza ' v Sloveniji, kjer je bilo zadružništvo najbolj razvito in kjer so zadrug« razdelili po dnevni politiki na tri skupine: liberalno, klerikalno in so-cial-demoktratsko. Posledica tega je seveda bilo, da se zadruge niso medsebojno podpirale in izpopolnjevale, temveč da so bile v stalnem medsebojnem boju, kar je z zadružno mislijo že samo pc,sebi nezdružljivo. Brezsmiselnost takega početja si bomo mogli pravilno predočiti, če vemo. da so v enem in istem kraju postajale dve, celo tri enake zadruge, s čimer je bila gospodarska moč zadrugarjev razcepljena na dva. celo tri deie. od katerih se niti eden ni mogel tako razviti, kakor bi se mogla razviti ena sama zadruga. Vrhu tega so pa udinjali v zadružne upravne in nadzorne odbore ra.z-politiene avanturiste in eksponente, ki so gospodarili v zadrugi po svoje, t. j. ne v prid zadrugi in njenim članom, temveč v prid lastnim politično-priganjašldm svrham, kar so nedvomno dokazale sodne razprave proti takim »zadružnim delavcem« v Sloveniji. Toda kljub vsemu temu se je naše ljudstvo oprijemalo zadrug, kljub v ker se je predobro zavedalo, da je malemu človeku iskati pomoči samo in edino v skupnem delu. v skupnem življenju, saj posameznik ne zmore ničesar, ker ne pomeni ničesar. V desetletju 1930/40 je število zadrug, , samo v Sloveniji naraslo od 1.209 ' 0 na 1.700. To poslednje dokazuje, da je zadruga nekaj v resnici čiste ljudskega. mogli bi reči, da spada zadružna misel pri nas v tradicijo naroda samega. Zato ni čudno, če se je nova ljudska oblast postavila na docela nasprotno stališče od onega, ki so ga zavzemale oblasti predvojne Jugoslavije. Danes se zadružništvo ne le podpira, temveč se ga propagira baš od strani naših oblasti, po-čenšl pri najvišjih mestih. Naša nova Jugoslavija nima niti kraljev, niti ministrov niti poslancev —akcio-narjev, ki bi jim zdravo in močno zadružništvo kvarilo njihove trgovske pcsle. V svoji brošuri »Pot v novo zadružništvo« piše tov. M. Krmelj: »Če so delovne množice že v bivši Jugoslaviji iskale pomoči v zadražni-štvu, ki je životarilo brez prave podpore oblasti, bodo množice, organizirane v zadrugah, imele v novi Jugoslaviji vso njeno potrebno podporo in pomoč. Brez dvoma bo zadružništvo tisti gospodarski činitelj, ki bo pri obnovi naše opustošene domovine igral veliko obnovitveno vlogo.« Je pa še važen razlog, ki nas sili k trditvi, da so zadruge za nas neprecenljive važnosti. Razni črnoborzijanci in njim sorodni nridaniči še vedno ne mirujejo! Njihovo »delovanje« obstoja v srditem boju proti zadružništvu. Z napačno razlago današnjih težkoč, z brezvestnimi natolcevanji in obekovanji ter lažmi skušajo omajati zaupanje ljudskih množic v zadružništvo. Smatramo pa docelo odveč o tem izgubljati le eno samo besedo, ker si naše ljudstvo v tem oziru ne bo dalo prav ničesar natvezati. voril v srbohrvaščini, a za KNOJ je govoril tovariš v italijanščini. Govori so dopolnjevali drug drugega in so bili živa priča skupnega dela in naporov vseh treh narodov Julijske krajine Mladinski pevski zbor je pod vodstvom tov. Završnika zapel dve pesmi, dva tovariša borca pa sta recitrala dvoje pesmi. Med točkami je rudarski orkester z raznimi partizanskimi pesmimi mnogo pripomogel, da je večr dosege' svoj namen v polni meri. E. 6. IDRIJA. 3. t. m so otvorili moderno kopalnico v topilnici živosrehrne-ga rudnika. Važnega dogodka se je udeležilo veliko število radarjev, ljudstva iz vseh mestnih okrajev, zastopniki mestnega NOO, posebno pa moramo poudariti udeležbo vseh naših udarnikov. Mnogo zaslug za to važno pridobitev idrijskega rudnika si je s svojim požrtvovalnim delom pridobil tov. Medeot Amadej iz Fur- morsko delavsko enotnost«, ki bo v dolgih zimskih večerih kaj dobrodošla. Ne zanemarjajo pa tudi Sten-časa; vsako nedeljo pa imajo študijske sestanke. Že uvodoma smo poudarili, da se mora podružnica ES na Podkraju boriti z mnogimi težavami. Kdor pozna to vas, njeno visoko lego (900 KMS: Vipava V področje tega Krajevnega med-fetrokovnega sveta spada 8 podružnic in sicer 1 lesnih delavcev, 1 zdravstvene stroke, 1 gospodarsko-upravne stroke in 5 splošno mešanih strok (Vipava, Št. Vid, Lozice, Vrabče in Podraga). Da živijo, to vemo! Da delajo, tudi vemo, saj brez dela ni jela! Vse pa izgleda, da so si o priliki tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji postavili kot najvažnejšo in brezpogojne nalogo — grobni molk. Drugače si namreč me moremo razlagati dejstva, da ni mogel naš list do danes objaviti niti ene same besede iz vsega pedročja KMS Vipave. Če postavljajo stvar tako, potem moramo že v naprej čestitati, ker bodo zmago brez dvoma dosegli in to 100 odstotno. KMS: Postojna POSTOJNA. 29 X. je bila ustanov-ijena nova podražnica ES, v okviru KMS Postojna, po redu 16. Postojnski mesarji so spoznali, da jih je toliko, da morejo voditi svojo samostojno PODRUŽNICO ESZDN PROMES. Postavili so svoj podružnični odbor, v katerega so izvoljeni za predsednika tov. Braj Jože, za tajnika tov. Česnik Marijan, za blagajnika tov. Rebec Francka, za odbornika pa še tov. Nedok Tone in Požar. Že na tem prvem sestanku so se pomenili glede . umika in plač; dosedaj so bili mesarji plačani mesečno, želeti pa bi bilo, da se pri plači upoštevajo delovne zmožnosti in delovni čas. Prvi njihov sklep pa ie nadvse hvalevreden: osnovati si hočejo lastno knjižnico. Mislimo, da so sS že s tem sami sebi čestitali ob nstnovitvi lastne podružnice. Preostane nam le še želja, da bi čim najuspešneje delovali v pravcu, ki jim ga je pozakal tov. Može v svojem uvednem govoru, ko je trdil, da pomeni sindikat v področju B drugo vlado, ki ščiti predvsem delavske interese in istočasno možnost do napredka. POSTOJNA. MLADINA PODRUŽNICE ES LESNE STROKE pri »3IK-LA« je v spomin borcev, ki so svoja življenja položili na žrtvenik boljše bodočnosti svojega naroda, splela iz zelenja krasen venec ter ga na dan vseh mrtvih na čelu povorke, ki so jo tvorile vse naše množične organizacije, ponesla na pokopališče in ga tam položila na grob neznanega borca’. KMS: Št. Peter na Krasu JURIŠČE. ES-PODRUŽ. GOZDNIH DELAVCEV je imela 2. t. m. množični sestanek, katerega se je udele- od večjih krajev, pasivnost njenega gospodarskega življenja, predvsem pa težave, ki so vas obiskovale tekom osvobodilne borbe, se današnjemu stanju vasi ne bo čudil. V prvi vrsti je poudariti težko gospodarsko stanje vasi, Zaman bomo tod iskali rodnega polja. Kamen in gozd označujeta njeno okolico Temu primerno je tudi delo vaščanov: prevoz hlodovine, vozarjenje gozdarstvo, te-sarjenje in ogljarjenje dajejo našemu Podkrajčanu borni in težki zaslužek. Ko je iz naših gozdov žanri! krik svobode, je našel svoj mogočni odmev tudi v oddaljenem Podkraju. m nad morjem), njeno oddaljenost žilo lepo število 60 članov. V uvodu j podal tov. Goštin kratek politični pregled, nakar je bil izvoljen novi odber. Za predsednika je izvoljen tov.. Šajn Stanislav, za tajnika tov. Kalister Marjan, za blagajnika 'ov. Sedmak Polde, za člane odbora tov. Kočevar Anton. Sedmak Ignac. Za--deij Franc in Sedmak Jože. V nadzornem odbora sta tov.: Kočevar Anten stal’., Zadelj Alojz. -- Novi odbor si je zadal nalogo, razgibati in temeljito urediti delovanj > podružnice. ki doslej ni dosegla povelji nih uspehov. Vsi prisotni so sklenili posvetiti se s polnim elanom udarniškemu delu, predvsem na obnovi casfo Palčje—Juršči. Tov, Donavčič Ivan izvršuje poslednja dela novega avtobusa v delavnicah PAP-a v Ajdovščini. Razgledi po svetu zahteva prekinitev odnosov s Francom in proti zatiranju delavskih sindikatov v Grčiji; zato je vodstvo Tcon. gresa skušalo izogniti se nadaljnim razpravam o vprašanjih zunanje politike. Vodstvo je objavilo, da se bo zasedanje kongresa moralo podaljša, ti na petek popoldne. Medtem ko je predsednik ie predpoldne objavil, da So driaxo so se v toku poslednjih dvanajstih mesecev poslabšali — zaradi politike anglo.ameriške dominacije in zaradi izolacije sovjetske zveze. Navezovanje našega gospodarstva na kapitalistično Ameriko je zelo nevarno in vodi v nevarnost izpolnjevanja notranjega naprednega mora biti delo kongresa, niz tehničnih programa, ki ga je vlada obljubila*. Kongresu Traid-Union v linj tonu je kot gost prisostvoval tildi Luis Saillant, glavni tajnik Svetovne sindikalne zveze. V svojem pozdravnem, govoru je Saillant poudaril posebno vainost organiziranja delavstva na mednarodni osnovi, ker zamore delavstvo s tako organizacijo mnogo prispevati k reševanju mednarodnih problemov. Kot primer je navedel Enotne sindikate in Delavsko zbornico v Trstu, ki so skleniti ustvariti skupne enotne sindikate. Saillant je nadalje podčrtal organsko enotnost, ki je bila dosežena s sovjetskimi sindikati. Izjavil je, da je bilo sklenjeno zahtevati osnovanje svobodnih sindikalnih organizacij v Grčiji, svetovna sndikalna zveza je predlagala, da se skliče nov kongres pod njenim nadzorstvom, kakor hitro bo vlada dovolila sindikalno svobodo v Grčiji. «Ako se našim zahtevam n« ugo- ruzlogov zaključeno Se opoldne*. Za lem je bila stavljena na glaso-vanje najvažnejša resolucija, ki jo je predložila Zveza električnih delavcev, resolucija o angleški zunanji politiki. Ta resolucija pravd; cZ vso zaskrbljenostjo zasleduje kongres momente vladne zunanje politike. Vidimo, da je njena politika okrepila v Grčiji reakcionarne sile in ustvarila po volj n0 pogoje za po-vratek monarhije, s čimer je pomagala pri uničevanju naprednih v državi. Zadnji dan kongresa angleških * ži^’ nijl SSju V Nemčiji nasprotuje neuspeh v de-naeifikaeijt in postavljanju demo. kratskih inštitucij ter gospodarske kontrole s odlokom, sprejetim v Potsdamu. . Odnosi med Sovjetsko »vezo *R »«- di», je izjavil Saillant, «bo Svetovna sindikalna zveza napravila potrebne korake pri Organizaciji Združenih Narodov. Mi priznavamo samo en IzvrSnj odbor sindikatov in sicer onega, ki je bil izvoljen na kon. gresu meseca marca 1946. leta.. Glede vlade generala Franca je 'izjavil: «Najgrši madež naše zmage je dejstvo, da je Francov rešim o. stal nedotaknjen. Glavna skupščina Organizacije Združenih narodov bi temu lahko napravila konec,