CELJSKI TEDNIK (jlasilo socialistične zveze delovnega ljudstva CELJE, 27. APRILA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 15 — CENA 50 PAR (50 S DIN) vsebina • Izvolili smo nove odbornike 2. stran • Kje smo? 3. stran • Zakaj? 4. stran • Med igro ustrelil sošolea 4. stran • Praznovanje v revirjih zred četrt stoletja 6. stran Vsem bralcem in sodela vcem srečne prvomajske praznike kolektiv TEDNIKA Univerzalna ponudba evropskih kakovostnih izdelkov za gospodinjstvo, modo, tujski promet, obrt, industrijo in kmetijstvo. Mednarodna razstava živine. Največji in najsodobnejši gradbeni sejem Avstrije z vsemi novostmi strojev, priprav in materialov za gradbeništvo. Posebna razstava za foto kino, kozmetiko in za otroka. Zabaviščni park s privlačnimi novostmi. Vsa pojasnila o potovanju skupin ali posameznikov pri vašem potovalnem uradu. Oraški jugovzhodni sejem — reg. Z. ZO. Z. na kratko] ZGODOVINA PARTIJE V ŠOLSKIH KLOPEH V tem mesecu so v vseh šolah v Zasavju organizirali posebne razgovore in preda- vanja o nastanku in razvoju KPS. Mladina je v šolah pi- sala tudi razne naloge na temo tridesetletnkie KPS. Najboljše naloge bodo nagra- dili s knjižnimi nagradami. SKUPNO DELO RODI USPEHE Cesta iz šmartnega ob Paki v Mali vrh je bila do ne- davna skoraj neprevozna. Krajevni odbor je prispeval za popravilo 100 tisoč Sdin, prebivalci tega hribovitega predela pa so z lastim delom, prevozom in lesom prispevali okrog milijon dvesto tisoč starih dinarjev. Prav tako so se izkazali tudi prebivalci Velikega vrha, saj so v Hu- dem potoku zgradili dva be- tonska mostova, ki sta velja- la blizu 4 milijone Sdinarjev. Od tega je krajevna skupnost prispevala 700 tisoč starih di- narjev. Tako sta zdaj obe ce- sti prevozni. Z. K. 30-LETNICA V LONTOŽU Po nedavnih svečanostih tridesetletnice KPS je na vrsti tredesetletnica druge konference SKOJ za Sloveni- jo, ki je bila novembra 1937 v Lontožu nad Dobovcem.. Občinski komite ZMS Trbov- lje je začel že zdaj priprav- ljati pomembno srečanje mladine, ki bi naj bilo proti koncu septembra ali v začet- ku oktobra letos. V priprav- ljalnem odboru so mladinci iz vseh zasavskih občin. OBČANI SOFINANCIRAJO MODERNIZACIJO CEST V celjski občini so začeli z novim načinom financira- nja modernizacije cest. Gre za soudeležbo cestnega ^'da- da in prispevkov občanov, v razmerju 70 proti 30. Na ta način so pred kratkim že asfaltirali cesto, ki pelje v Medlog, zdaj pa se bodo lo- tili še ceste v Trnovlje. Ker pa je cestni sklad omejen, bosta za letošnje leto to tudi poslednji akciji. Občani kaže- jo za tak način zbiranja sred- stev precej razumevanja in so za modernizacijo ceste v Medlog prispevali od 10 do 300 tisoč starih dinarjev. DEJAVNA LOVSKA DRUŽINA Pred dnevi so imeli šmarski lovci občni zbor, na katerem so govorili o svojem delu v zadnjih dveh letih. V njiho- vem lovišču, ki obsega 2 ti- soč hektarov, je precej div- jadi, zato so tudi načrt od- strela izpolnili stoodstotno. Odstrelili so 16 srn, 59 zajcev in 30 fazanov. Ker je v lovi- šču precej roparic /lisic in vran so uničili nad 300/, bodo storili vse, da jih bo še manj. Največji uspeh pa je lovska družina dosegla s tem, da je s prostovoljnim delom po- stavila lovsko kočo pri An- tonu v Skornem. Kočo cenijo na več ko 2 milijona starih dinarjev. z. K. OBVESTILO Vse cenjene bralce obveščamo, da bo prihodnja štev. Ted- nika izšla 11. maja. Izvolili smo nove odbornike v občinske skupščine Ob zadnjih volitvah so volivci v občinah z našega ob- močja z veliko udeležbo potrdili zmagoviti razvoj de- mokracije. V današnji številki objavljamo podatke o izvoljenih odbornikih v posameznih občinah. ŽALEC Občin«ki zbor: Marjan Pre- mik, Franc Caglič, Janko Za- gode, Stanko Dolar, Stane Verdev. Drago Tržan, Ivan Uranjek, Jože Drev, Štefan Frece, Stane Lavrinc, Franc Golaivšek, Francka Cestnik, Vinko Četina, Anton Turinek, Oton Vanovšek, Ludvik Jur- hafr, Mirko Petrove in Karel Gorišek. Zbor delovnih skupnosti: Franc Bizjak, Rudi Jelen, Maks Hropot, Alojz Diacci, Rudolf Bizjak, Anton Pivnik, Anton Eder, Rado Rotar, Ivan Kač, Tone Privošmik, Zdenka Zmidaršič, Drago Na- prodnik, Vlado Plaskan, Jože Gosak, Boris šket, Silva Jur- jevec, Heda Resnik in Olga Kranjc. Volilna udeležba: 92,7% LAŠKO Občinski zbor: Slavko Sto- pinšek, Ernest šuhelj, Franc Seme, Marjan Erjavec, Jože Ojsteršek, Anton Teršek, Kon- rad Jurkošek, Vinko Zeme, Franc Cerjak, Matevž Deže- lak ml., Franc Sorčan, Viktor Pergar, Avgust Hrup in Ka- rel Kmetič. Zbor delovnih skupnosti: inž. Ivan Diacci, Ludvik Ma- ček, Ivan Ponebšek, Rudi Sernec, Stanko Kramar, Rudi Pušnik, Vinko Kroime, Karel Križnik, Anton Hudoklin, inž. Karel Krašek, Stane Kuž- nik, Draga Kolarič, Viktor škos din dr. Tone Velikonja. Volilna udeležba: 92,5% ŠENTJUR PRI CELJU Občinski zbor: Anton Cer- noša, Štefan Podgoršek, Ivan Rožanc, Jakob Pisanec, Fran- jo Hrovatič, Roman Sekolec, Anton Mastnak, Franc Lesko- šek, Hugo Salobir, Ivan Krajnc, Stanko Lesjak, Franc Obrez in Anton Pemič. Zbor delovnih skupnosti: Jože Zdolšek, inž. Bogdan Knez, Srečko Pusar, Franc Seničar, Franc Ogrizek, Viki Oset, Stanko Po vale j, Anton Vodeb, Poldka Lancar, Fer- dinand Frece, Avgust Oset, Ernest Rečnik, Anton Jovan, Jože Ceh in Breda Svetina. Volilna udeležba: 96% VELENJE Občinski zbor: Martin Red- nak, Janez Letanja, Anton Campa, Miha Smonkar, Ed- vard Lipnik, Jože Zelenko, Ivan Urek, Miroslav Vrečko, Jurij Glotoačnik, Jože Teka- vec, Jože Vogler, Majda Les- nikar, Majda Gaberšek, Bran- ko Drolc in Miiha Valencij. Zbor delovnih skupnosti: Peter Krapež, Peter Habjan, Mirko žolniir, Matija Horvat, Martin Koren, Tone Uranjek, Karel šilih, Franc Verdev, Pavel Repnik, Zvone Vidic, Vekoslav Valentinčič, Franc Komprej, Franc Lipovšek, Avgust Podgoršek, Jelena Pe- čovnik, Jože Rogelj, Ema Po- lutnik in Tatjana Dimitrije- vič. Volilna udeležba: 90,5% TRBOVLJE Občinski zbor: Franc Sin kar, Franc Štrumelj, Avgust Urlih, Janko Savšek, Slavko Gačnik, Martin Ozis, Vlado Gašparut, Anton Kočar, Jože Laznik, Franc Fakin, Štefan Petek, Jože Cestnik, Franc Rajšek in Ivan Kreča. Zbor delovnih skupnosti: Ivan Hribar, Juro Gotalj, inž. Dorko škoberne, Mirko Teržan, inž. Kari Dolar, Edi Blatnik, Miro Golob, Slavko Knez, Drago Pdntar, Janez Ocepek, Peter Pole, Lea Ada- mič, Zofija Strgaršek, Marija Kužnik, Ciril Urek in Franc Artnak. Volilna udeležba: 92% HRASTNIK Občinski zbor: Milan Babič, Albin Dušak, Oto Logar, Jo- že Zorčič, Alojz Šivec, Ciril Rotar, Franc Mauser, OskaT Maurer, inž. Maks Mrcdna, Feliks Dolinšek, Ivan Dumik, Viktor Draksler, Rado Tom- šič in Edi Lornšek. Zbor delovnih skupnosti: Anton Bratuša, Mirko Hrib- šek, Leopold Rebemik, Vili Vidmar, Anton Mlakar, Ru- dolf Kirhmajer, Milan Si- merl, Anton Mene in, Zdenko Pevec, Sanda Peric, dr. Adolf Rigler in Zdenko Ulaga. Volilna udeležba: 94,68% ZAGORJE OB SAVI Občinski zbor: inž. Miloš Štraus, Anton Cebin, inž. Alojz Garantini, Lado Forte, Ivan Bebar, Stane Dobčnik, Viki Drnovšek, Emil Altič, CELJE Alojz Kroča, Drago Cukljati, Franc Zupane, Alojz Lovrin, Ivan Poznajelšek in Franc Ključevšek. Zbor delovnih skupnosti: Stane Krajnik, Franc Kopriv- šek, Ivan Dolinšek, Marjan Kovač, Slavko Altič. Anica Kramar, Leopold Juhmar, Franc Kregar, inž. Karel Hu- di, Vinka Ocepek, Joža Rog- lič, Dušan Kolenc in Andrej Zupančič. Volilna udeležba: 92,5% MOZIRJE Občinski zbor: Stanko Ema'- , Valentin Mavrič, Jo- že Praznik, Ivan Goličnik, Rok Klemenšek, Jože Česno- var, dr. Franc Širko, Jože Bi- tenc, Jurij Priča, inž. Anton Venek, Stanko Miklavc, Šte- fanija Kolenc, Anton Acman in Jože Petek. Zbor delovnih skupnosti: Ivan Žirovnik, Anton Mlinar, Alojz Zver, Marjanca Kranjc, Hubert Herček, Tone Kramar, Alfred Božič, Anton Huntek, inž. Ivan Zidar, inž. Franc Tratnik, inž. Mirko Tratnik, inž. Franc Miklavc in Ivan Zupane. CELJE Občinski zbor: Tone Born- šek, Franjo Kotnik, Jože Ma- rolt, Ivo Zupane, Ignac Krumpak, Magda Kočar, Branko Verstovšek, Oton Ra- čečič, Ludvig Krajec, Štefka Ramšak, Rudi Peperko, Rudi Grivič, Milena Mrevlje, Franc Ddmec, Jože Caijhen, Martin Veber, Karli Žibert, Alojz Za- gožen, Olga Vrabič, Stanko Leskovšek, Anton Mogu in Ivan Jezernik. Zbor delovnih skupnosti: Marjan Ramšak, inž. Matija žumer, Štefan Veselko, Sta- ne Dvoršak, Ivo Brenčič, Ra- do Jenko, Ivan Melik, Ernest Poteko, inž. Darko Maligoj, Marij Gabrovšek, Stane Div- jak, Ivan Juhart, Štefan Ko- rošec, Vladimir Prezelj, Ma- tej Breznik, Ivan Kapš, dr. Jo- že Babič, dr. Anton Fazarinc, Mihaela Nečemer in Rudi Simčič. Volilna udeležba: 89,25% SLOVENSKE KONJICE Zbor delovnih skupnosti: Gvido Mraz, Ivan Škorjanc, Vlado Pratnemer, Vili Pre- mru, Alojz Baskar, Alojz Krope j, Franc Ban, Tone Ob- rul, Adi Jelenko, Milka Fišer, Bojan Voneina, Fanika Šuc, Jože Gorenc. Ob zaključku redakcije še nismo imeli nadaljnjih po- datkov. ŠMARJE PRI JELŠAH Ob zaključku redakcije še volilna komisija ni končala z delom. NOVI POSLANCI Zvezni zbor: CELJE: Viktor Avbelj. Republiški zbor: CELJE: Sergej Kraigher in Bogdan Šnabl; SLOVENSKE KONJICE: inž. Adolf Tavčar; BREŽICE: Milan šepetavec; MOZIRJE: Jože Deberšek; VELENJE: Lojze Napotnik; ŽAIEC: inž. Zvone Pelikan; ŠMARJE PRI JELŠAH: Be- njamin Božiček; KRŠKO, dr. Jože Brilej. 161 Zakaj tako? Želela bi opozoriti na čudno poslovanje nekda- njega Zavoda za nepre- mičnine oziroma sedanjega stanovanjskega podjetja. Pred tremi leti sem po- stala najemnik sobe 3x5 kvadratnih metrov v Vrun- čevi ulici št. 35. Po smrti lastnika je hišo odkupila občina. Hišo so namera- vali porušiti zaradi ceste in novega naselja. V ča- su, ko sem bila v bolniš- nici, mi je Stanovanjsko podjetje izdalo odločbo, po kateri me je prekvalifici- ralo iz najemnika stanova- nja v podnajemnika s tem, da se moram preseliti v sobo 3x3 kvadratne me- tre. To morda ne bi bil niti problem, če se pred tem ne bi poročila in če ne bi imela svojega po- hištva, ki ga nikakor ne bi mogla spraviti v tisto so- bico, saj se v njej z mo- žem ne bi mogla niti obr- niti, kaj šele živeti. Pri tem me čudi tretira- nje posameznih najemni- kov. Tovarišica, h kateri bi se morala preseliti, je prav tako stanovala v Vrunčevi 35, bila je sam- ska in dobila dvosobno stanovanje, medtem ko so meni, ki sem bila poro- čena in pričakovala otro- ka, dodelili pri njej le so- bo omenjene velikosti. Vložila sem pritožbo, za- tem drugo, vendar bo čez nekaj dni preteklo že leto, pa še ni nobenega odgovo va. Ker setu uotu.u. c ^rej^ njem stanovanju, ki so g„ prodali za rušenje, mi ,e novi lastnik, da bi me rinil, odklopil električm tok m vodo. Tako živi^ z možem in otrokom že 21 mesecev brez elektrike in vode v napol porušeni zgradbi. Zato se sprašu. jem, kakšne kriterije gQ dodelitev stanovanj ima vodstvo Stanovanjskega podjetja? Je to podjetja res neomejeni gospodar, in ali mi, »mali« ljudje, res nismo vredni, da bi nam, odgovorili vsaj na pritož. be, če že takoj ne upošte- vajo in ne vidijo naših po. trebi ANGELA FELICIJAN, por. PREMRL Vrunčeva 35, Celje Pojasnilo Imenovana ni bila, niti je sedaj, imetnik stano- vanjske pravice v prosto- ru, kjer stanuje. Hišo v Vrunčevi ulici št. 35 je od- kupil sklad za komunalno urejanje mestnih zemljišč in nudil strankam, ki so imele zakonito stanovanj- sko pravico, nadomestna stanovanja. Tako je sklad odločil, da se stanovalki, ki je imela stanovanjsko pravico, dodeli dvosobno stanovanje s pogojem, da se Angela Felicijan vseli v eno sobo kot podnajemnik, ker bi se hiša morala po- rušiti že v lanskem letu. Zavod za upravljanje ne- premičnin je po predlogu sklada za komunalno ure- janje mestnih zemljišč iz- dal odločbokot smo na- vedli, kot takrat za stano- vanjske zadeve pristojen organ po pooblastilu skup- ščine občine Celje, sklad pa je bil dolžan nuditi na- domestna stanovanja. Ta je to tudi storil. Od 1. 1. 1967 dalje opravlja posle stanovanjskega referata pristojna služba skupščine občine Celje. STANOVANJSKO , PODJETJE OBRAZI Rihard ing. Pompe »Lepo vas prosim, pri- hranite si to pisarijo! Svet sestoji iz toliko cvetja ... Kako bi se zmenila, ne da bi vi bili novinar in jaz vaš medij? Veste, kmalu bom imel vsega do- volj. Svoje sem dal. Od kolegov, s katerimi sem skupaj študiral, sem jaz najbolj grenko ugriznil. Vsak od njih ima med drugim tudi hiško in avto, jaz pa fička na puf. Pa niso bolj delali kot jaz ...« Moral sem spraviti be- ležnico. Počasi sem jo le tako naravnal, da sem med čečkanjem tudi bele- žli. Rodil se je 6. febru- arja 1908 leta v Krškem. Po šolanju in študiju v Ljubljani, kjer je diplomi- ral kot elektro inženir, se je za šest mesecev zaposlil v Trbovljah, nato pa pri Westnu v Celju. To je bilo leta 1935, ko je dobil na uro tri dinarje in petde- set par. Ne kot inženir, začel je kot navadni dela- lavec. .. »Bistvo mojega življenja je bilo v tem, da sem ho- tel za vsakega vedeti, ka- ko in kaj dela. Vsakemu sem želel pomagati in vsakemu sem zaupal. Ra- zumete? Tudi sam sem pričakoval, da mi bo vsak zaupal, ker sem jaz nje- mu. Kar sem prišel v to- varno, sem bil večinoma kar v njej. Predvsem pa po vojni. Pretirano sem bil v tovarni, zato me je takrat, ko so me porinili na štranski tir, to straš- no prizadelo.« Konec vojne je dočakal v tovarni s 120 delavci, ko so jo s tremi mitraljezi stražili pred ustaši. Kot pravi je bil le takrat pravi vojak. Bil je sicer že prej, saj je kot rezervni oficir v čačku sprejel depešo, naj vojsko razpusti in se umakne. To je bilo štiri leta pred tem. Takrat, pet- inštiridesetega, je postal prvi direktor tovarne emajlirane posode. Od ta- krat, pa čeprav je prve strokovnjake iskal vse- povsod, se je tovarna po- mladila skoraj za polovi- co. Rasla je z njim in z ljudmi. Iz Subotice je pre- nesel prve začetke novega razvojnega obrata toplot- nih naprav. »Mladost je majhna in veliko hoče, je dejal ne- znan pesnik. Prav je tako. Mladost je polna idej, uža_ ljena je, če tem idejam ne prisluhneš in prekipi, če trdo držiš vajeti. V mla- dem človeku mora vreti, drugače bi bil starec. Ra- zumeli boste, zakaj vam to zdaj pripovedujem. Pred leti mi je mlad dela- vec dejal: Tako kot sem vam jaz hvaležen, vam ni verjetno nihče. V tem je vsa življsnska filozofija mladih. In kljub temu ne najdemo skupnega jezika. Premalo se trudimo, da bi ga našli, pa čeprav je re- forma tu. Prišli smo tako daleč, da se raje izogiba- mo drug drugega, kot pa, da bi se sporazumeli. Vsak trdi, da je prav to najbolj važno, ko pa ve- mo, da v danem trenutku ne more biti 150 stvari najvažnejših. Zdi se mi, da so temu nekoliko krive naše šole. Prepričan sem, da so mla- dim postale mnogo večje breme, kot so pa bile nam. Uspeh pa je kljub temu manjši od takratne- ga. Zakaj? Zato, ker smo mi imeli čas na študij: ko si naštudiral, si šel k iz- pitu. Sedaj pa zamudiš rok, pa moraš čakati in ravno v tem času so nam največ mladine pokvari. Druga siabosit pa je v tem, da mlad človek, ki danes konča študij in pri- de v tovarno, misli, da mora takoj postati vsaj direktor.« V Tovarni dela že 32 let. Ko si je nekajkrat priza- deval, da bi me odvrnil od moje namere mi -je ob koncu navrgel: »Veste, kaj nas je naša mama učila? Da si naj z delom kruh služimo in ne s politiko.. -.« V stolu se je zileknil nekoliko nazaj in se zazrl vame. Zdelo se mi je, da se hoče nasmeh- niti. Nani 2 TjEDNIK, 27. APRILA 1967 Kje smo? plNAR — NAJBOLJ 1 ISKANO BLAGO TERJATVE IN 'pOLGOVI NEPRE- STANO RASTEJO f SODIŠČA DELAJO S POLNO PARO, SAMO ... 9 KREDITNE BAN- fCE V »NEBANČ- NEM POLOŽAJU« p ZALOGE — ZMRZO- VALIŠČE KAPITA- LA IN OGLEDALO (NE) POSLOVNO- STI Kljub temu, da se je stopil in je tu april s svojim eževjem, ni steklo mnogo ode pod mostovi Savinje od jItrat, ko je predsednik re- plike Tito govoril o tem, alco bo treba dinar obračati vi prsti, preden ga bomo otrošili pa vendar je bilo slišati, da 0 vrednost dinarja v naj- rajšem času padla, da bo m za dolar 1800 dinarjev. fa vsak način smo hoteli iz- oristiti pravico do »turistič- en, deviz«, in smo, ne da bi mi za dan republike realno cenili uspehe in se še bolj meto ■pripravili za prihod- ke naloge, tržaški trgovini vraznili vse zaloge nekurant- iga blaga in kiča. Snobi so ijši računali v dolarjih, mar- ih ali vsaj lirah, naš dinar 1 je bil deležen splošnega 'spoštovanja. Zadnje mesece ali še bolje •dne pa dinar postaja sredi- \e izredno nasprotujočih si rocesov. Proizvodnja pone- od pada in se kopičijo zalo- t. V središču pozornosti je roblem prodaje, še bolj pa roblem plačila že prodane- a blaga. To je tipičen polo- ti7, ko bi cene morale pasti, o vendar zahtevamo še višje irodajne cene. Razume se, ezultat je v vse večjem kopi- enju zalog in na prvi pogled lerešljivih težavah. Da so raz- nere še bolj zamotane — iw>2 raste, izvoz pada. Huje je to, da pri teh po- zivnih procesih plačujejo eho boljša podjetja — za to » imajo precejšnje zasluge nnke, ki niso dovolj odloč- be, ko gre za ukrepe pri odo- bravanju kreditov. Banke »rešujejo« tudi tisto, kar ni zševati in s tem podpirajo ■Opičenje zalog in zmrzova- 'ie denarja. S tem seveda spodjedajo svojo lastno osno- •o, saj zaloge še ne pomeni- 0 denar, brez denarja pa tu- ni kredita. Proizvodnja ne sme pasti Pogoj za večjo zadovoljitev osebnih in družbenih potreb je večja proizvodnja. Primer- java med leti 1966 in 196H nam pove, da je fizični ob- seg proizvodnje v celjski ob čini porastel za 7,2 odstotka. V letu 1967 prav tako plani- ramo rast fizičnega obsega proizvodnje, vendar pa giba- nja v zadnjih mesecih oziro- ma tednih postavljajo v ospredje težave plasmaja pro- izvedenega blaga. Težave v prodaji blaga lahko hitro po- vzročijo padec proizvodnje. V jugoslovanskem merilu se v nekaterih gospodarskih pano- gah pojavljajo takšne nevar- ne tendence. Neposredni vzrok za to je zastoj v pro- daji, ko ni mogoče blaga pro- dati iz več vzrokov, kot so visoke cene, slaba kvaliteta, plačilna sposobnost kupcev, konkurenca in podobno. Ti problemi terjajo, da bi se podjetja dosti bolj ukvarjala s tem, kako znižati cene (kar pomeni zmanjšati proizvodne stroške), kako izboljšati kva- liteto, hitreje obračati denar in podobno. Te probleme stopnjuje selektivna politika, ki vse močneje trka na vra- ta. Sili nas v to, da razmišlja- mo in odločamo o preusme- ritvah določenih proizvodnih kapacitet, ali celo o izločanju nekaterih delovnih organizacij iz skupnega proizvodnega po- tenciala. Težko bi pokazali na kon- kreten primer v Celju, ki ga čaka takšna ali drugačna uso- da, vendar trditi, da se pri nas ne bo zgodilo nekaj ne- prijetnega, če se ne bomo bolj smelo vključevali v pro- cese specializacije, koopera- cije, integracije in podobno, bi bilo ravno tako neume- stno. Dolgovi rastejo Vsejugoslovanski pojav — medsebojno zadolževanje — ni šel mimo Celja. Kupci so bili v začetku leta 1967 dolž- ni 26,5 milijarde S dinarjev, kar pomeni v primerjavi z letom 1965 povečanje za 40,3 odstotka, seveda s tem, da se tendenca večanja dolgov na- daljuje in smo v začetku le- ta 1966 ugotavljali prevelik obseg dolgov. Celjsko gospo- darstvo dolguje 16,9 milijar- de. tu znaša povečanje 49,1 odstotka. Kje je ta denar? Kam to velje — in kaj storiti? Celjska industrija je pre- težno predelovalna in ima že kot taka težave s plasma- jem blaga, če pa že lahko blago proda, pa ne more iz- terjati računa, ker partner ni- ma denarja, ali pa denar po- rabi v druge namene. Razloge za takšen položaj lahko naj- demo tudi v sistemskih rešit- vah, ki trenutno omogočajo predvsem trgovini, da v svo- jem poslovanju zadovoljuje le ozko lokalne, predvsem pa trenutne razmere. Drugi vzrok pa je v neučinkovitosti terjatev, kar bo morala eko- nomska politika zaostriti. Pri- meri, ko trgovina proda bla- go industrijskega podjetja in za isti denar uvozi blago, s katerim konkurira podjetju, od katerega ima denar, niso redki. Za konkretne primere lahko povprašamo v Cinkar- ni, Aeru in še kje. Da je takš- no poslovanje kratkovidno in izhaja samo iz interesa viso- kih zaslužkov, ki jih taki po- sli nudijo trgovini, ni potreb- no poudarjati. Takšno poslo- vanje pa ima seveda tudi svo- je ekonomske meje. Ko se namreč izčrpa akumulirana kupna moč prebivalstva, je s tem izčrpan vir teh zasluž- kov. Smisel restriktivne politi- ke kreditiranja je v tem, da za neprodano blago ne daje- mo kreditov, iz katerih bi formirali osebne dohodke. To pa je ekonomska logika, s ka- tero se spoprijemamo ravno zadnje tedne in ki iz dneva v dan zaostruje razmere na našem trgu. Denarja ni Denar je! Samo kje? Denar je v zalogah, v dragem uvo- ženem materialu, nekaj ga je pa tudi na žiro računih. Ce- lotna masa denarja v obtoku v naši državi znaša 600 mili- jard S dinarjev. Izvajalci ekonomske politike menijo, da je to dovolj. Seveda pod določenimi pogoji. Ti pogoji pa so v hitrejšem obračanju denarja, kratkih investicij- skih rokih, ki morajo biti poleg tega še učinkoviti. To so trde zahteve. Z gospodar- sko reformo smo to zahtevo ocenili kot realno in samo- upravno odgovorno. Sistem m ekonomska poli- tika stopata zavestno v selek- cijo med posameznimi proiz- vajalci, da se pri tem morata zavedati odgovornosti za de- lovno silo, ki bo tu ali tam ostala trenutno brez dela. Banke kot najmočnejše orož- je ekonomske politike bi mo- rale te procese podpreti, ven- dar tega za zdaj še ne počno in še vedno podpirajo tiste, ki so po sili ekonomskih za- konov obsojeni na stečaj. S tem pa delajo levjo uslugo tistim, ki so sposobni za hi- trejše napredovanje. Vendar takšno stanje ne more dolgo trajati. Pereča obratna sredstva Ob 10-milijardni razliki med kupci in dobavitelji v naši občini imajo vse gospo- darske organizacije skupq,j (31.3.1967) na žiro računih le 1 milijardo 768 milijonov S dinarjev, kar je za 28 od- stotkov manj kot ob istem času lani. Bistvena razlika od lanskega obdobja je ta, da finančnih primanjkljajev ni mogoče tako lahko pokrivati iz kredita, če pa temu doda- mo še zaloge, ki v gospodar- stvu dosegajo 45 milijard S din, je slika težav še bolj konkretna in razumljiva, re- striktivna politika pa upravi- čena. Zaloge morajo imeti ne- kje svoje vrednostno kritje. To pa je lahko kritje s kre- ditom. dolgom dobavitelju ali neizplačanimi osebnimi do- hodki Vsakega je precej pri- sotno v našem gospodarstvu. Zavedati se moramo, da tako ni mogoče v nedogled, pred- vsem pa upoštevati, da je de- narja v obtoku vse manj in da je čvrsta zahteva, da ko- pičenja blaga ne bo mogoče pokrivati iz emisije. Poslovne banke neposlovne Poslovne banke, ki še ne razpolagajo s svojim kapita- lom, so nedvomno v izredno težki situaciji. Dotok denarja iz gospodarstva je majhen, centralna banka vleče denar v smislu restriktivne politike. V takih pogojih pa dinar postaja najbolj »iskano bla- go«. Podjetja na vse mogoče načine iščejo izvor svojih ob- ratnih sredstev. Kolektivi se dogovarjajo in oročujejo svo- je osebne dohodke lastnim podjetjem, da bi tako prišli do večjega poslovnega potenci- ala. Večina podjetij se za takšne korake odloča zato, ker drugje ne more priti do denarja. Zadnji čas pa se po- javljajo tudi dobro »situira- ne« delovne organizacije, ka- terih kolektivi puščajo del osebnih dohodkov v blagajni. Takšni koraki po eni strani pomagajo preko trenutnih te- žav in krepijo samoupravni občutek kolektiva, če pa bi akcija zavzela širši razmah ob istočasnem kopičenju zalog, bi to pomenilo še manj de- narja na trgu, manjšo kupno moč in še večje težave. Zato moramo takšne korake dobro preceniti. Blokiranih žiro računov manj Začetek leta je dajal videz, da je »kratek stik« v gospo- darstvu že na samem pragu. V jugoslovanskem merilu se je grozeče večal odstotek blo- kiranih žiro računov. Trenut- no je ta nevarnost mimo, s tem, da se lahko vsak trenu- tek ponovno pojavi. V Celju je takih podjetij 10, gre pa v glavnem za dolgove rezervne- mu skladu, če smo lani go- vorili o previsoki rasti oseb- nih dohodkov, opozarjali na previdnost in na večja vlaga- nja v lastne sklade, nismo beležili večjih uspehov. Ugo- tovili smo le, da so bili oseb- ni dohodki večji od produk- tivnosti. Prvi meseci letošnje- ga leta pa kažejo obratno. Tako je dinar v središču gospodarskih gibanj, ob njem se razbijajo valovi nasprotu- jočih si tendenc in procesov in vse kaže, da uspešno sto- pa stabilizaciji nasproti. Ker imamo radi dokaz^ od zunaj, lahko zapišemo, da so me- njave v tujih bankah vsak dan bližje uradni pariteti. NACE KRUMPAK na kratko TELEFONA NE BO Na zborih volivcev v Gri- žah in v okoliških zaselkih so občani naprosili svoje od- bornike in politične delavce, naj posredujejo pri občinski skupščini, da bi jim dodelila potrebna sredstva za elektri- fikacijo zaselka Podkamen. Prav tako menijo, da bi ta kraj potreboval telefonsko zvezo z dolino. Na zadnji so- ji skupščine je predsednik se. znanil odbornike, da je za elektrifikacijo skupščina prt spevala 3 milijone starih di- narjev, medtem ko za telefon,, sko napeljavo ni denarja. Za- radi pomanjkanja denarja ne bo mogoče urediti niti kar nalizacije v Migojnicah. ZAZIDALNI NAČRT ŠMARJETE Zaradi velikega povpraše- vanja po zemljiščih za indivi- dualno gradnjo je občina Celje že 1964 naročila izdela- vo zazidalnega načrta za sta- novanjsko sosesko šmarjeta. Odborniki so na zadnji seji občinske skupščine sklenili, da zazidalni načrt razgrnejo v prostorih krajevne skup- nosti Škoifja vas, kjer ga bodo lahko pregledali zainteresi- rani občani in delovne orga- nizacije. AVTOBUS V GALICIJO? Občani Galicije so preko svojih odbornikov in ia zborih volivcev posredovali pri skupščini občine Žalec, da bi uredila prevoz otrok iz Galicije v žalsko osnovno šo- lo. Predsednik skupščine je na zadnji seji odbornikom svetoval, naj se občani obrne- jo s svojo prošnjo neposred- no na ajvtobusno podjetje Izletnik, ki bi naj tudi zaradi potreb ostalih občanov uved- lo redno avtobusno progo. Torej bo potrebno pred vpostavitrvijo redne proge še nekaj vmesnih postaj. BO UKINJENA POSTAJA V ŠEMPETRU Na zadnjih zborih volivcev so občani Šempetra negodo- vali zaradi predloga ZTP Ma- ribor, ki -hoče ukiniti želez- niško postajo v Šempetru. Prebivalci tega predela r"oli- ne se s te mpredlogom ne strinjajo, zato so posredovali pri skupščini občine. Na zad- nji seji skupščine je predsed- nik seznanil odbornike, da je odločitev odvisna le od ZTP Maribor. Kaže, da skupščina občine v tem primeru ne mo- re prerasti občinskih m&ja. Prvi koraki občinskih proračunov. 3 TjEDNIK, 27. APRILA 1967 NA KRATKO Disciplinski center Zaradi pomanjkanja stro- kovnega kadra za delo z mla- doletniki v disciplinskem centru v celjski občini doslej ni bilo pogojev za ustanovi- tev takšnega centra. Po za- konu o izvrševanju vzgojnih ukrepov pa morajo občinske skupščine zagotoviti pogoje za izvajanje ukrepa, kot je oddaja mladoletnika v disci- plinski center. Tako so v Ce- lju ustanovili disciplinski center, ki bo deloval pri ob- činskem centru za socialno delo. Disciplinskega centra se bodo lahko posluževale tudi druge občine. Pokanje na ulicah Sezonski delavci, ki prihaja- jo iz Avstrije, prinašajo v Ce- lje tudi razne zabavne drob- narije, ki pa nimajo najbolj zabavnega učinka. Pred dnevi so po celjskih ulicah hodili trije polnoletni paglavci in v svoje veselje metali pod no- ge mimoidočih tovarišic bom- bice, ki eksplodirajo z mnogo hrupa. Ce je človek zamišljen in mu nenadoma poči pod no- gami, vsekakor ni vesel, še manj pa se mu to zdi zabav- no, kot se je to zdelo trojici rdečeličnih mladeničev. Mor- da bi le bilo dobro, če bi takšnim fantom počilo tudi za ušesi. Skrivnostni plesi Nekaj mesecev smo lahko brali v reklami hotela Celeia, ki so jo objavljali v Tovarišu — »ples z glasbo«. Celjani so najprej mislili, da gre za na- pako, ki se lahko zgodi en- krat. Vendar ne. Reklama za ples je bila stalna. Gost, ki je prišel v hotel Celeia, je začu- deno spraševal, kje je ples, odgovor je bil nejasen, skriv- nosten. No, upajmo, da bodo ti skrivnostni plesi pod taktirko celjskega Izletnika postali bolj odkriti ali pa, da jih bodo prirejali v resnici. Pevski premor V Pristavi so zadnjo jesen ustanovili moški pevski zbor, ki je že po sorazmerno krat- kem času poživil kulturno živ- ljenje tega kraja. V zadnjem času pa je pesem pristav- skega pevskega zbora nekoli- ko zamrla, zato domačine in okoliško prebivalstvo skrbi, če bo njihovo prijetno petje za vselej utihnilo. Sneguljčica v Trbovljah Mladinsko gledališče Svobo- de II in šole Ivana Cankarja v Trbovljah pripravlja v prvi polovici maja premiero »Sne- guljčice« v režiji Francija in Ivice Jarc. Iz prvotnega pionirskega kluba se je pred časom raz- vil gledališki krožek, ki je kasneje prerasel v mladinsko gledališče. Največ zaslug za nastanek in razvoj tega gleda- lišča ima Nanda Gučkova, ki je bila pobudnica in vztrajna vodnica vse dejavnosti od začetka do danes. Mladi igralci so v preteklo- sti pripravili že več enode- jank in sodelovali kot recita- torji na številnih prireditvah. Zaradi priljubljenosti bodo verjetno tudi tokrat deležni lepega obiska. ZAKAJ Na zadnji seji skupšči- ne občine Žalec je pred- stavnik komisije za ugo- tavljanje in potrjevanje posebne dobe udeležen- cem narodnoosvobodilne vojne naprosil odbornike, naj komisiji pomagajo. Gre za posebno (ŽALO- STNO) pomoč: odborniki naj na terenu opozore vse tiste udeležence narodno- osvobodilne vojske, ki še niso uveljavili posebne dobe, naj teh pravic NE UVELJAVLJAJO, ker NI DENARJA! Po mnenju komisije je upravičenih upravičencev še približno trideset. To so predvsem ljudje z obronkov doline, kmeto valci. Zaradi premalo iz proračuna dodeljenih sredstev bo to pravico lahko uveljavilo le devet upravičencev. (Na zadnji seji komisije so od 28 prošenj pozitivno ugodili le DVEMA!) Moramo RAZUMETI, da je gospodarska situaci- ja v občini pač takšna, da nudi za priznavalnine v povprečju 100 ND na me sec. Pri tem izključimo dej- stvo, da uveljavljajo to pravico tisti, ki so doslej le redko pritiskali na ob- činsko kljuko. Nekoliko teže ra- zumemo to gospodarsko situacijo, če upoštevamo nekatere primere delitev; pri tem pa ne gre samo za PRORAČUNSKI dinar, temveč za DINAR. Vsi smo ponosni na ob činski praznik, ki se , kot radi zatrjujemo, spremi nja v praznovanje celotne doline. Ta praznik velja nekaj deset milijonov, za njim pa ostane nekaj sto metrov protiprašne oblo ge (asfalta), če organiza- torji pravilno zagrabijo. (Čez leto, dve ta obloga skopni, pa dobimo vnebo vpijočo popravila potreb- no cesto.) Mapo z dokumenti o perspektivnem razvoju občin razganjajo asfaltne ceste od zaselka do zasel- ka (tudi hiše), ki jih po potrebi še na novo prev- lečemo. Najdemo mi ijone za vse večje razpoke pre- boldskega bazena, nekaj miijonov zabetoniramo v Goro Oljko. Ponosni smo na novo ulično razsvetlja- vo, medtem ko v Pod- komnu še nimajo eiekti'i ke. Gradimo in jamčimo za več milijonske kred te medtem ko se v Mariji Reki borcu ruši streha na glavo. Dodeljujejo vzdrže valnino za domove one- moglih, ljudem, katerih potomci imajo nadpovpre- čen standard doline, vse- kakor pa nekajkrat večji od sedanjih prošnikov priznavalnin. Najdemo možnost kreditov za ljudi, ki so družbeno zaslužni in pol življenja prežive v družbenem sta- novanju, sedaj pa hočejo in želijo imeti vilo. Na isti seji je neki to- variš rekel: TOVARIŠI, POSTALI SMO SLEPI ZA LJUDI OKROG NAS, ZA NJIHOVE TEŽAVE IN PROBLEME ... človek bi dejal, da smo tudi oglušeli, saj se zado- voljujemo z vsedolinskim praznikom in bliščem av. tomobilskili številk, meti katerimi ni tistih, ki so za to, da se lahko mi danes poveselimo n praz- nujemo, dali v danih tre nutk h vse. Danes, ko pa rabijo mladinsko pomoč, pa se pokrijemo s pla- ščem gospodarske refor me in proračuna. Ne gre za pomen teh sredstev v tolikšni meri, kot pa za vrednotenje deleža, ki ga je vsak posameznik vložil takrat, ko je bilo najtežje. Pri nas pa je bilo mnogo gozdov, ki so v tistih ča- sih dobrodošlo sprejeli vsakogar. J. SEVER ? ?? • • • MED IGRO USTRELIL SOŠOLCA Marjan Vehovar je po nekaj urah umrl v celjski bolnišnici Tragedija, ki se je pripetila v garderobi kovinarske šole v štorah, je tem večja, ker je terjala življenje mladega človeka, hkrati pa pahnila v nesrečo nepre- mišljenega povzročitelja, ki se je šele komaj zavedel, da je ubil prijatelja, sošolca. Prejšnji torek, malo po dru- gi uri, ko so učenci tretjega letnika kovinarske šole v što- rah odhiteli v umivalnice in garderobo, ni nihče pričako- val strahotnega dogodka, ki se je odigral nekaj deset mi- nut zatem. Nekateri slučajni opazovalci so sicer pričako- vali, da se zadeva s pištolami ne bo dobro končala, vendar ni bil nihče toliko trezen, da bi na to opozoril vodstvo šo- le. Jože Režonja, učenec tret- jega letnika je bil med sošol- ci znan kot tih in vase zaprt fant, ki je zrastel v težkih družinskih razmerah. Morda ga je ravno to vedno znova pehalo v duševne težave, ki jih ni nikomur zaupal. Kljub temu pa je še vedno nerazum- ljivo, da temu mlademu člo- veku ni nihče pomagal, saj so šele sedaj izvedeli, da se je fant zdravil zaradi alkoho- lizma (pred mesecem je do- polnil 18 let!) in da čuti iz- redno nagnjenje do orožja. Usodnega dne je med šol- sko malico prodal pištolo svo- jemu sošolcu Marjanu Veho- varju. Ta mu je zanjo dal uro, moral pa bi mu priskr- beti še bajonet. Po konča- nem pouku se je J. Režonja prvi preoblekel in iznenada potegnil iz suknjiča pištolo ter jo uperil v hrbet sošolcu T. Kovačiču. Ko je ta to opa- zil, je Režonja ozmerjal in opozoril, naj se ne igra s pi- štolo. Tedaj je pristopil Mar- jan Vehovar in verjetno zara- di bahaštva potegnil iz žepa svojo pištolo ter pozval Režo- njo na dvoboj. Ta se je v sti- lu herojev z divjega zahoda obrnil, pomeril in sprožil. Jože Režonja, ki je trenutno v preiskovalnih zaporih v Ce- lju, je med preiskavo izjavil, da ni vedel, če je v pištoli naboj. Dva dni pred tem, v nedeljo, je vložil v pištolo pet nabojev, ki jih je izstre- lil v gozdu blizu doma na Ponikvi. V njegovi pištoli je bil le eden, usodni naboj, medtem ko je bila Vehovarje- va pištola prazna. Dijaki, ki so bili priče tej nevarni igri, so se zavedli šele zatem, ko je odjeknil pok in ko se je sošolec Vehovar s prestrelje- no glavo zgrudil. Kljub ta- kojšnji kirurški intervenciji je Vehovar še istega dne ma- lo pred polnočjo v oeljski bolnišnici umrl... Bila je nesreča, kot mno- go podobnih, ki so jih povzročili mladi ljudje z ne- veščim in nedovoljenim rav- nanjem s strelnim orožjem. Toda ob tej nesreči ne mo- remo mimo dejstva, ki ga je J. Režonja navedel preiskoval- nemu sodniku: v sorazmerno kratkem času je prodal šti- ri(!) pištole! Kako je mogo- če, da nihče iz šolske uprave tega ni mogel izvedeti, kljub temu, da so po šoli večkrat krožile razne grožnje in govo- rice o posesti orožja; ko so posamezni dijaki javno grozi- li učnemu osebju, in ko so ob neki priložnostni preiska- vi že našli orožje? Kako je lahko trezen človek prodajal učencem municijo po 80 di- narjev za komad, ne da bi ob tem vprašal,.kaj naj $ ki s to municijo počno!? Žrtve te malomarnosti j dva mladeniča, eden je ua na pragu svojega življer, ko še ni začel niti živeti, 4 gi pa je obremenjen z ut jem sošolca in tovariša, s i terim sta si bila prijate; Epilog na sodišču bo le d na kazen nehotenemu povz čitelju, medtem ko bodo tis ki so za prodane pišt! spravljali v žep nekaj un zanih tisočakov, še nap: opravljali svoj. umazani pos J. SEVI Pogled na nova naselja v Hrastniku, ki so jih zgradi v zadnjih letih. V ozadju so bloki naselja na Logu, t levi pa vrstne hiše, ki so jih imenovali Novi dom. ospredju desno je Zdravstveni dom, kjer bodo še d gradili drugi del, ko bodo to dopuščale možnosti. „TURISTICNA ŠRANGA" Pred dnevi so tudi v Dolgi vasi izvedeli za med- narodno turistično leto. Turistični delavci so ne- mudoma sklicali občni zbor, na katerem so v du- hu občnih zborov pregle- dali in obravnavali doseda- nje uspehe in bodoče na- loge — seveda z medna- rodnega vidika. »Dolga vas doslej ni bila mednarodna,« je v uvodu ugotovil predsednik dru- štva, »vendar bo zdaj nuj- no morala postati. To je namen mednarodnega turi- stičnega leta.« Ko je govoril o velikih uspehih, ki so jih dosegli v zadnjem času, je dejal, da leži Dolga vas ob pro- metni cesti, to pa je po njegovem mnenju izredno posrečena okoliščina. »Ni- ma vsak turistični kraj ta- ko ugodne lege,« je do- dal. Tajnik društva je to ugo- tovitev v celoti podprl, vtem ko jo je generalni tajnik še podrobneje osvet- lil in poudaril. Rekel je, da je dandanes turistična prosperiteta vsakega kra- ja odvisna v prvi vrsti od dobrih komunikacijskih zvez, saj se motorizirani turisti ne vozijo po zraku. »Kraj brez ceste je odre- zan od sveta, je kakor otok v morju.« Prispodobo so vsi navzo- či pozdravili z navduše- njem. Generalni tajnik bi bil skoraj izgubil general- no misel, zato je hitro po- vzel: »Tovariši, cesta je res glavna, toda če ne bomo znali zaustaviti turistov, ki se vozijo po njej, nam ne bo nič prinesla.« Nekdo je brž predlagal, da bi ustavljali turiste si- stematično in načrtno. Na vaški zvonik bi postavili opazovalca, in ko bi se pri- bliževala daljša kolona av- tomobilov, bi ta dal zna- menje turističnim delav- cem spodaj, ki bi hitro zaprli cesto —- seveda s pretvezo, da jo popravlja- jo. Turisti bi bili prisiljeni izstopiti, si ogledati kraj in premišljevati o turistič- nih cestnih težavah in dru- gem. Nenavadni predlog je bil deležen različnih komen- tarjev. Nekateri so menili, da ga ni mogoče jemati resno, drugi so videli v njem domiselno pobudo za uvedbo nekakšne »turistič- ne šrange«. »Tovariši, premislimo,« je rekel nekdo, »morda bi lahko to postala naša tu- ristična atrakcija, če lah- ko postavijo šrango pred hotel Slon v Ljubljani, za- kaj je ne bi smeli posta- viti mi čez cesto v Dolgi vasi? Drugega tako nima- mo.« Dolgo so razmišljali in razpravljali, nazadnje pa sklenili, da bodo še premi- slili. In medtem ko razmiš- ljajo in premišljujejo, gre turizem v Dolgi vasi svojo pot — s turisti po poti! DIHUR KOZERIJA Neur e j ena kanaliz aci j a Ob nagli rasti zaselkov problem vse bolj v ospredju V spodnji Savinjski dolini tudi v novih zaselkih ni možno zaradi neurejenih zajetij urediti preskrbo z vo- do. V obstoječe vodovode črpajo talno vodo, ki jo okužujejo izsplake iz neurejene kanalizacije. Le v Žalcu je nekoliko urejen vodovod, zato pa grozi poplava iz kanalizacije... Na zadnji seji skupščine občine Žalec so odborniki po poročilu s področja zdravstva in socialnega varstva raz- pravljali o vsebini poročila. Ob tem so naglasili in izlu- ščili nekatere vzroke, ki po- gojujejo prav v zdravstvenem varstvu več problemov. Eden izmed teh je vsekakor pro- blem nalezljivih bolezni, kate- rih število se je lani izredno povečalo. Higiensko epidemi- ološka služba je namreč sa- mo lani registrirala 684 pri- merov nalezljivih bolezni, to- rej število, ki zaskrbljuje. Gre predvsem za vodovodni sistem celotne spodnje doline, ki ni urejen. Na področju doline napajajo namreč vodo- vode s talno vodo, kljub te- mu, da so zdravi izviri. Tako so začeli z raziskovalnimi de- li skoraj po celotnem obrob- nem predelu, bogatem z zdravo pitno vodo, ponekod so že celo do polovice uredili zajetja — za dokončno uredi- tev pa je zmanjkalo denarja. Med razpravo so nagle sili, da so le prebivalci Žalca pre- skrbljeni z zdravo vodo. Drugod, kjer obstajajo vo- dovodi, pa ogroža zdravje predvsem okužena voda to- varniških izplak in voda iz kanalizacij. Pri tem moramo poudariti, da 'e veliko zasel- kov in gospodarstev, kjer ni vodovoda. Tam so okužbe' pogostejše. Zanimivo je, da rešitev J katerih problemov v občini zaradi trenutnega P manjkanja denarja odlagal Danes je morda še sicer P1 uranjeno govoriti o nevafl1 sti in škodi, ki grozi v ot>® žalske kanalizacije. Nil» namreč ne čisti kanalih« zato so kanalizacijski pro» ki merijo tudi po več d^ centimetrov, do tri četx$ polni z usedlinami in izpisj mi, ki se bodo nujno v ^ kem času izlile ali pa ne ® do požirale odplak — vse pa povzroča gospodarsko * do, znatno večjo, kot Pa veljala gradnja kanalizacij® enem izmed novih zasel^ Zato so odborniki prav vg°, vili, da pomeni odlaganje ^ problemov v resnici ^ večje izdatke. J.SEV* 4 TjEDNIK, 27. APRILA 1967 MALA ANKETA Vtisi iz Rogaške Slatine Mednarodno turistično ieto; le- to, ko bi radi največ pokazali domačim m tujim turistom, leto velikih načrtov in programov v turizmu. V Rogaški Slatini je te dni veliko gostov. Petim smo za- stavili vprašanje: Kakšni so vaši vtisi iz Rogaške Slatine? LOVRO GREGORIN, Tolmače- vo pri Ljubljani: Prvi vtisi o Ro- gaški Slatini kot zdravilišču in kraju samem so zelo dobri. Vsak večer imamo kino predstave, pa tudi prireditev ravno ne manjka. Z uslugami v zdravilišču sem ze- lo zadovoljen. Pravkar smo se vrnili z izleta v steklarni, kjer smo si ogledali proizvodnjo. Da- nes so vtisi boljši že zato, ker je vreme mnogo lepše kot prve dni. JOŽE ŠTEPEC, Ljubljana: V Rogaški Slatini sem že tri tedne in ne morem reči ničesar slabe- ga. Vsak drugi dan Imamo kopa- nje v mineralni vodi, kar je izre- den užitek. Tu so vsi zelo pri- jazni do nas, posebno še zdrav- niki. Jutri smo povabljeni na za- nimivo predavanje, medtem ko drugih prireditev razen kino predstav ni. Osebno pa so mi najljubši sprehodi po prekras- nem gozdiču. Zadovoljen sem. MARIJA NAPOKOJ, Moravče pri Domžalah: Ko sem bila prvič tu, je bilo boljše. Zakaj? Tujci so bolj cenjeni kot mi, domači gostje. S prijateljico sem sedela za mizo ob oknu, natakar pa na- ju je hotel presesti za mizo v sredini dvorane, ker so Nemci hoteli imeti lep razgled Morda je moo primer osamljen, vendar človeka boli. Uslužbenci so mno- go manj vljudni, kot pred leti. DANICA ŠUŠTERČIC, Trst: V Rogaški Slatini sem prvič in mo- ram priznati, da mi je tu zelo všeč Vsi so izredno pozorni do gostov. Na hrani sem v Sloven- skem domu, kjer je postrežba čudovita, pa tudi hrana ne zao- staja. škoda pa je, da je v Roga- ški Slatini tako malo prireditev. Za Rogaško Slatino sem izvedela od sosedov, ki so že bili tu. Mo- ram reči tudi to, da usluge pri vas niso predrage. LUCIJAN ŠUŠTERŠIČ, Trst: Rogaška Slatina mi je všeč. Dvo- je stvari pa me motita. Najprej dvojno plačevanje sobe, če jo vzameš zvečer in moraš drugo jutro ven. Drugo pa je izredno pomanjkanje prireditev. Rogaška je lepa vendar je to premalo, da bi privabili goste z denarjem. Dolgčas si lahko preženeš le s ki- nom. To pa je mnogo premalo za vse, ki so prišli v Rogaško Slatino na dopust ali zdravljenje. Kajuhova bralna znač- ka je na vsem področju občin Krško, Brežice in Sevnica tista privlačna sila, ki je zajela širok krog pionirjev v svet lepe slovenske knjige. Značko je izdelal aka- demski kipar Vladimir Stoviček in pionirji so prav zdaj v mrzličnih pripravah na preverja- nje in ocenjevanje svo- jega truda. Da bi spo min na narodnega he- roja in pesnika kar se da lepo počastili, odha- jajo pionirji naših šol tudi na pesnikov grob v Šoštanj. Na sliki ko- stanjeviški učenec VII. razreda Peter Kržičnik recitira štiridesetim so- šolcem na pesnikovem grobu eno izmed Kaju- hovih pesmi. Lado Smrekar Spor zaradi smeti Pretekli četrtek je bilo četrto redno zasedanje širšega delavskega sveta Stanovanjskega podjetja v Celju, na katerem so med ostalim obravnavali tudi delo organov samoupravljanja tega podjetja, precej ostra debata pa je potekala med predstavniki krajevne skupnosti Otok in člani DS. Za boljše razumevanje moramo osvetliti potek dogajanj v zvezi s sestankom članov DS Stanovanjskega podjetja, ki so bili predlagani in izvoljeni za območje krajevne skupnosti Otok. Omenjeni sestanek so skli- cali pri KS Otok na željo večine občanov Otoka, da bi obravnavali nepravilnosti v poslovanju Stanovanjskega podjetja in da bi jah oboje- stransko pozitivno rešili. Pred tem je razširjeni delav- ski svet Stanovanjskega pod- jetja sprejel sklep, da bi ob- činski skupščini predlagali, naj delno spremeni odlok o upravljanju podjetja (odvoz smeti naj bi v bodoče plače- vali stanovalci sami), to pa je bilo tudi jabolko spora. Nedvomno drži, da so ob- čani precej obremenjeni s plačevanjem raznih prispev- kov in bi jih sprememba od- loka prizadela, res pa je tu- di, da je v večini slovenskih občin ta odlok že ustrezno spremenjen in ga bo prav go- tovo treba spremeniti tudi v Celju. Ker so predstavniki KS Otok zastopali interese občanov, ki so »alergični« na vsak akt, s katerim so nepo- sredno (finančno) prizadeti, je prišlo tudi do nekaj ostrih, vendar nepotrebnih besed. Nekateri člani razširjenega delavskega sveta so grajali delo posameznih organov Stanovanjskega podjetja, češ da ga spremljajo napake in pomanjkljivosti, jasno pa je, da Stanovanjsko podjetje v tako kratkem času svojega obstoja ni moglo, poleg kvan- titete v celoti poskrbeti za kvaliteto dela. Med važnejšimi sklepi, Ki so jih sprejeli člani razširje- nega DS, je tudi ta, da se bo- do predstavniki Stanovanj- skega podjetja tesneje pove- zali s hišnimi sveti posa- meznih področij, ker bodo tako prvi in drugi lažje reše- vali tekočo problematiko. V. VIDMAR KONFERENCA ZKS V ŠMARJU Uspešen delež komunistov Preteklo nedeljo je bila v veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini redna konferenca komunistov šmarske občine. Na konferenci se je zbralo nad tristo komunistov, med gosti pa je bil tudi član CK ZKS Franc Simonič. Pred začetkom konference je bila kratka proslava v po- častitev tridesete obletnice ustanovitve KPS, uvodno be- sedo, v kateri je orisal zgo- dovino in razvoj KPS, pa je imel Darko Bizjak, predsed- nik občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah. V proslavi so sodelovali tudi pevci, godba na pihala in re- citator. Po tem uvodnem delu je o delu in nalogah šmarskih ko- munistov spregovoril politič- ni sekretar ObK ZK Šmarje pri Jelšah Milan Črepinšek. Iz njegovega izvajanja, kakor tudi iz celotne razprave, je bilo razvidno, da so bili šmar- ski komunisti v preteklem obdobju precej aktivni in so mnogo prispevali k uspehom na vseh področjih družbeno- političnega življenja v šmar- ski komuni. Razprava, ki je bila glede na prisotne komuniste šte- vilčno dokaj skromna, je na- kazala še nekatere probleme, predvsem pa so komunisti obsodili šovinizem in tiste, ki ga podpirajo. VLADIMIR VIDMAR VIDA DOBNIK, ŠEF IMOVINSKEGA ZAVARO- VANJA PRI CELJSKI ZAVAROVALNICI OD- GOVARJA NA VPRAŠANJA o zavarovanju stanovanjskih premičnin — Ali so požarne škode Pogoste? Požarne škode niso redke. Nastopajo kot posledica Udarca strele, tudi zaradi ne- ' Previdnosti, malomarnosti ali °«o po krivdi otrok zavaro- vanca. Številni so primeri, ko nastanejo pri ogrevanju z električnimi blazinami. — V kakšnem obsegu so z zavarovanjem pokrite škode zaradi vlomne tatvine in ropa? — Za vlomne tatvine šteje- mo dejanje, storjeno tako, da vlomilec vlomi v stanova- nje, odklene ključavnico s po- narejenim ključem, ali če se vtihotapi v prostor in izvrši dejanje, ko so prostori zakle- njeni. Storilec lahko pride tudi v prostor, kjer so zava- rovane stvari, skozi odprtino, ki ni za to določena. Za rop pa se šteje odvzem zavarovanih stvari z uporabo sile ali grožnje za življenje in zdravje zavarovanca ali nje- govih članov. Do S din 200.000 povrnemo škodt zaradi navadne tatvi- ne, če je ukradeno perilo v pralnici, sušilnici, likalnici, ali če se podnevi suši na te- rasi ali na dvorišču, kjer je stanovanje zavarovanca. Go- tovina je zavarovana za ne- varnost vlomne tatvine do S din 50.000 tudi, če ni v za- klenjenem spravišču. Z zavarovanjem pa niso za- jete škode, ki bi nastale v zvezi s prevaro, ali če bi v dogodku sodeloval družinski član oziroma gospodinjska pomočnica — Kdaj je zavarovanec sta- novanjske premičnine zava- rovan proti poplavi? — Za poplavo se šteje sti- hijsko poplavljanje zemljišča po hudournikih, ali če reke prestopijo bregove. Kolikor se voda ne razlije iz vodnega korita in pride do poplave stanovanjskih premičnin za- radi dviga talne vode ali do izliva vode iz kanalizacije, škoda z zavarovanjem ni kri- ta. — V zavarovanje je brez- plačno vključena tudi odgo- vornost zavarovanca za škodo, povzročeno drugim. Ali lahko navedete nekaj primerov ta- kih zahtevkov? — Zavarovančev otrok je pri igranju z žogo razbil ste- klo na sosednem stanovanju Cvetlični lonček je padel z okna na spodaj parkirani av- to ali na mimoidočega pešca in ga poškodoval. Antena te- levizijskega sprejemnika je popustila in povzročila ško- do na tujih osebah ali stva- reh. Zavarovanec je gosta v stanovanju polil s tekočino in mu poškodoval obleko. Zaradi nerazsvetljenega stop- nišča si je gost zlomil nogo ali se drugače poškodoval — če je za razsvetljavo odgo-o- ren zavarovanec. Zavarovanec je kot kolesar povzročil pro- metno nesrečo, škoda na ko- lesu z zavarovanjem ni krita. Za vse te primere jamči zavarovalnica za smrt ali po- škodovanje telesa ali zdravja do S din 2 milijona, za uni- čenje ali škodo stvari pa do S din 1 milijon. — Ali je zavarovanje stano vansjkih premičnin spričo tolikšnega obsega aktivno? — V zadnjem času ugotav ljamo, da ima vsak peti za- varovanec najmanj enkrat le tno škodo, če bi se število zavarovancev povečalo, ni bo jazni, da tega zavarovanja tu di v bodoče ne bi gojili. V nasprotnem primeru pa bo zmanjšati obseg jamčenja ali pa povišati letne prispevke zavarovancev, tako kot je bil primer pri zavarovanja! mo- tornih vozil. Menimo, da je zaradi po goste odsotnosti lastnikov oz najemnikov stanovanj stano- vanjska zaščita nujno potreb- na predvsem v času rednih letnih dopustov. SAP LJUBLJANA poslovalnica TRBOVLJE vabi v maju na naslednje izlete: 28. 5. — 1.6. petdnevni izlet na otok Elbo; prijave do 5. 5. 1967 20.5. in 21.5. dvodnevni izlet v Budimpešto; prijave do 10. 5. 1967 20. 5. enodnevni v Trst prijave do 15. 5. 1967 Vse informacije v poslo- valnici Sap pri Počivavšku. TEDNIK, 27. APRILA 196-7 5 NA KRATKO! < : Celjani v Čupriji Jutri bo v bratsko mesto Cuprija odpotovalo približno 100 članov delavsko prosvet- nega društva France Preše- ren Celje. V goste bodo odšM člani pevskega zbora, pihalni orkester in tamburaški zbor. Z njimi bodo odpotovali tudi nekateri družbeno politični predstavniki mesta Celja Člani DPD France Prešeren bodo v Čupriji imeli dva koncerta, v soboto in nede- ljo. Tako se še poglablja pri- jateljsko sodelovanje dveh mest. Obrtne storitve Cene obrtnih storitev so že dalj časa predmet razprav na več občinskih skupščinah. Nekatere občine so cene obrtnim storitvam obdržale pod družbeno kontrolo, dru- ge pa so jih sprostile. Tako se je zgodilo, da nekatere panoge obrtništva zairadd ne- realnih cen niso imele mož- nosti ustvarjati sredstva za razširjeno reprodukcijo. Po- sledica tega pa je bila stag- nacija razvoja obrtnih usluž- nostnih kapacitet. Tudi re- forma je privedla do tega. da se je na nekaterih področ- jih zmanjšalo povpraševanje. Zato so odborniki celjske občinske skupščine sprejeli odlok, s katerim so sprostili cene obrtnim storitvam. Vsd ceniki pa bodo morali biti izobešeni na vidnem mestu v prostoru, kjer sprejemajo naročila sitrank. Izgubljeni dnevi V žalski občini so lani za- radi poškodb pri delu izgu- bili 17.500 delovnih dni, za- radi revmatičnih obolenj 15.049 in zaradi poškodb v prostem času 14.863. Poleg tega je bilo 684 primerov na- lezljivih bolezni, katerih žr- tev je bilo več deset ljudi. Gre torej za problem, ki bi terjal hitre in učinkovite ukrepe. Gašperjeva koča Planinsko društvo Radeče bo 1. maja odprlo svojo pla- ninsko postojanko »Gašperje- va koča«, ki leži 514 metrov pod Velikim Kozjem. Koča bo odprta do oktobra vsako soboto. Narava v okolici ko- če je zelo lepa, zato bo po- stojanka verjetno privabila mnogo ljubiteljev planin. Le- pi kotiček z »Gašperjevo ko- čo« je od postaje Zidani most oddaljen samo 40 minut hoje, tiste, ki imajo radi za- ndmive poti, pa bo pritegnila druga možna pot: peš po ce- sti do Seličeve gostilne, nato pa s čolnom preko Savinje. Ribolov športni ribolov je prijetna rekreacija za vsakogar, zato se je ribiška družina Šempe- ter v Savinjski dolini odloči- la, da bodo dali čimveč mož- nosti turistom — domačim in tujim — za športno turi- stični ribolov lipanov, po- strvi, ščuk, sulcev ter belih rib. Ribiči bodo lahko v le- pih poletnih dneh lovili v či- sti Savinji od letuškega jezu do mostu v Kasazah pri Pe- trovčah. Pohvale vredno je tudi to, da cene turističnih ribolovnic niso pretirane. POMLAD V REVIRJIH PRED ČETRT STOLETJA Trbovlje, Trbovlje so žalosten kraj ... A na ciglani na raufenk je že Prvi maj! Ga škarja zagleda — ga puška srbi, ne more do njega — zdivja nad ljudi. (Predvojna ljudska pesem, zapisana po spominu borca proletarca) Predvojni revolucionarji so v počastitev praznika delovne- ga človeka 1. maja poleg obi- čajnih proslav pripravili vse- lej še kaj posebnega. Najraje so na kakem daleč naokrog vidnem kraju razobesili rdečo zastavo. Tej so vsi pravili »Pr- vi maj«. Tako je na primer v Trbovljah prišlo že v navado, da je visela z visokega dim- nika opekarne na Polaju, pa čeprav so orožniki, med nji- mi predvsem »škarja« ali pa »H ulj a«, pozaprli vidnejše ko- muniste ali zastražili okoliš nekaj dni pred praznikom! Kakor bi utegnil površni opazovalec v zasavskih revir- jih za 1. maj leta 1941 s str- tim srcem opazovati triumf nacistične demagogije o soci- alni pravičnosti nemškega »novega reda«, tako se je v resnici ilegalno odporniško gibanje — sad revolucionarne preteklosti — z Osvobodilno fronto in partizanstvom še kako silovito razraščalo. Sa- mo skozi revirsko partizan- sko četo je šlo v prvem letu Okupacije okoli sto borcev, večidel predvojnih partijcev pa članov Komunistične mla- dine in simpatizerjev, večino- ma rudarjev in sploh delav- cev. Mnogi so popadali že prvo leto; Jože Mam, Franc Farčnik, Ivan Keše, Johan Strojin, Janez Pečnik, Nande šušter, Janez Konhajzler, Ivan MitnjaJc, Franc Mla- kar .. . mnogim ni bilo uso- jeno preživeti drugo leto. Lojz Hohkraut, Fric Keršič, Tončka čeč ... Ko so se v revirski parti- zanski pomladi 1942 okrog preživelih prvoborcev na Ple- šah nad Zagorjem zbirale množice vedno številnejših prostovoljcev, mlajša genera- cija komunistov in mladin- cev, ki so deloma zrasli že iz Osvobodilne fronte — bilo jih je več kot sto v treh četah I. štajerskega bataljona — je bilo treba tej bojaželjni voj- ski ustreči in jo povesti v ak- cijo. Bližal se je 1. maj in si ne bi odpustili, če ne bi iz- polnili revolucionarnega izro- čila. Potem ko so se o vsem do- govorili na partijskih sestan- kih in je bataljonski štab, komandant Rudi Knez-Silas in politkomisar Boiis čiž- mek-Bor, s četnimi komandir- ji in komisarji izdelal po- droben načrt za napad na Trbovlje, je bilo vse na no- gah. Kakor so lahko sami predvideli in so jih tudi za- upniki obvestili, je bilo jas- no, da bodo Nemci po sko- raj vsakodnevnih partizan- skih akcijah v njihovem ne- posrednem okolišu še pose- bej za 1. maj okrepili svoje postojanke v Hrastniku, Tr- bovljah in Zagorju. Podobno so delali vsi protiljudski reži- mi. In zato so tudi sklenili, da bodo drzno zamisel izpe- ljali nekaj dni prej, v noči na 28. april. Po izrednem naključju in ne da bi partizani sploh ve- deli za to, je bilo zaradi te njihove odločitve morda ohra- njenih mnogo življenj, Nem- cem pa prizadejana tolikšna sramota, da so o njej še dol- go razpravljali. Po oskrbovalni akciji v Mo- ravčah, ki jo je bataljon iz- vedel v noči na 19. april, se je namreč A. H.-Hugo predal Nemcem in poleg drugega iz- povedal, kje bataljon tabori ter da namerava v kratkem 7iapasti Zagorje ali Trbovlje. Z vso naglico so potem nem- ški poveljniki nakopičili v Za- gorje 72. policijski bataljon, da bi skupaj z orožništvom in vermanšaftom zavarovali Za- gorje, v noči na 27. april pa obkolil in uničil partizanski bataljon v njegovem taboru. Priprave so potekale pri obojih, na nemški in parti- zanski strani, po načrtu. Mo- štvo I. štajerskega bataljona se je v noči na 27. april v več kolonah neopazno prestavilo z Jablanškega vrha na Kobi- Ijek in naprej čez Podšentjur in Izlake na čebine k sodru- gu Barliču, pri katerem so potem predanili. Pri Barliču je bila že stara komunistična postojanka še iz časov usta- novitve KPS leta 1937, sedaj pa je partizanom postregel z dvema ovcama. Na srečo je bataljon tako spretno obšel nemške sile pred Zagorjem, da sovražnik še slutil ni, kako bo v zgod- njih jutranjih urah z vso na- tančnostjo obkolil ter z vso silo udaril v popolnoma pra- zen partizanski tabor. V njem so borci pustili le kuhinjsko^ posodo in precej odvišne opreme, da jih ne bi ovirala na pohodu. Po napadu bi se tako in tako vrnili. Medtem ko so policisti in vermani 27. aprila iskali sledove za parti- zani okrog Svete Gore, so le- ti dremali na čebinah. Po načrtu naj bi bataljon, razdeljen v skupine, točno opolnoči istočasno napadel sedež trboveljskega gestapa, stanovanji župana dr. Moder- ja in okrožnega vodje štajer- ske domovinske zveze Eber- hartha v zgornjih Trbovljah, postojanko obratne zaščite pri cementarni v spodnjih Trbov- ljah ter vse rudniške naprave na vzhodnem grebenu: na Bukovi gori, v Retjah, na Ple- skem, v Limberku, na zaho- du pa še posebej postojanko vermanšafta v bivšem »Hote- lu Ana« na Sv. Planini nad Trbovljami. Ko so do štaba na čebinah prispela iz doline še zadnja obveščevalna poročila in ni bilo nobenih sprememb, so skupine druga za drugo kre- nile v noč. Pri obratnih napravah v kamnolomu Retje je prišlo do spopada z dvema obredni- ma stražarjema; prvega so ustrelili in mu vzeli puško, drugi pa je bos in ranjen zbe- žal proti Pleskemu. Leseno nakladalno postajo so polili s petrolejem in zažgali. Bližnjo zasipalno napravo pa so pred upepelitvijo obvarovali rudni- ški gasilci, ko so jo prihiteli po napadu ■ gasit. Druga sku- pina je na Pleskem kljub streljanju obratnih stražarjev na več krajih podnetila na- prave žične železnice, izogibal- no postajo in zasipalno na- pravo, pa še hidrant je raz- strelila, da ne bi mogli gasiti. V Limberku so na izogibalni postaji žičnice razstrelili že- lezni nosilec, v Bukovi gori pa odstrelili tri nosilce elek- trične visokonapetostne nape- ljave. Ena od skupin je v stanovanju trboveljskega žu- pana razstrelila vrata in t notranjost nametala bombe le da župana ni bilo doma. Vermanšaftsko postojanko na Sv. Planini so borci na. padli kako uro kasneje, /g. za bližnjega cerkvenega ob. zidja so jo sicer obsuli z močnim ognjem dveh zbro. jevk, priplazili so se že tudi tik do nje, zavzeti ali uničiti pa je le niso mogli zaradi premočnega odpora. Verna. ni so se branili predvsem z ročnimi bombami in cb svetlobi raket. Ker ni bilo izgledov na uspeh, so parti- zani prvi odnehali. Borci niso imeli izgub, vermani pa enega mrtvega. Iz neznanega razloga je v trboveljski akciji odpadel na- pad na sedež gestapa, kreis- fuhrerjevo stanovanje in po- stojanko obratne zaščite. Pa saj so že s samim strelja- njem, detonacijami in požari krog in krog Trbovelj napra- vili dovolj zmede in strahu med okupatorji ter njihovimi petolizniki, četudi je šlo sa- mo za proslavo delavskega praznika. Seveda so borci sa- mi zase še posebej proslavi- li 1. maj. Nemci so po takem prese- nečenju zjutraj privlekli z nemško-italijanske meje v Tr- bovlje vso rezervno policijsko četo »Salzburg« in še druge enote ter do podrobnosti iz- delali svoj obrambni sistem. Revirje so kmalu zatem ce- lo razglasili za »Sperrgebiet« — zaprto področje. Vendar se je bataljon že prestavil na sa- vinjsko stran, kjer je v na- slednjih dneh na Tolstem vr- hu preosnoval svoje enote. Ena skupina je odšla kot partizansko jedro na Kozjan- sko in ena v šaleško dolino. Bataljon je do odhoda čet na njihova območja zopet zaživel v običajnem tabornem življe- nju. LOJZE POŽUN Rudarji iz Trbovelj, predvojni člani in funkcionarji KPS, kasneje borci, komandirji in komisarji Revirske čete in I. štajerskega bataljona — spredaj od leve proti desni: Franc Salamon, Vili Vresk, Lojz Hohkraut, Ivan Keše, Jože Rudman; stojijo od leve proti desni: Ivan Gorjup, Lojz Zupančič, Franc Sotlar, neznani, Jože Umek. Edini, ki še živi, je Ivan Gorjup, (Fot. iz 1.1939). Uspehi velikega poslovnega združenja Mudiš v tujini Pogodbena dela za ogromne dolarske vrednosti Vse večja angažiranost po- slovnega združenja RUDIS v Alžiru, Maroku, ZAR in dru- gih državah je dala tudi dob- re rezultate. Poslovno zdnuže. nje RUDIS, v katerem je včlanjenih 29 jugoslovanskih inštitutov in podjetij, so spri- čo uspehov doma in v tujini registrirali pri Organizaciji združenih narodov. Podjetje in inštituti iz Jugoslavije, ki so združeni v RUDIS, oprav- ljajo delo na rudarskih in gradbenih objektih doma in po svetu. Od ustanovitve Leta 1959 do danes je to poslovno združe- nje razvilo široko dejavnost in sklenilo vrsto pogodlb za delo v tujini, posebno v afriških državah. Zaradi kva- litetne izvedbe del je po- slovno združenje dobilo velik ugled. Temu je pripomogla zlasti dobra organizacija dela. Poslovno združenje je sivojo dejavnost razvilo v treh sku- pinah. Prvo sestavljajo inšti- tuti in projekltivne organizaci- je, ki delajo izključno na geo- loških in geofizičnih raziska- vanjih, laboratorijskih pregle- dih in projektiranju. Ta sku- pina pripravlja izgradnjo. Druga skupina so gradbena podjetja, ki grade objekte; tretja skupina pa so proizva- jalci strojne in električne opreme, ki je potrebna za ru- darstvo in gradbeništvo. Tak način dela se je izkazal kot zelo sprejemljiv zlasti za države Severne Afrike, kjer investitorji zahtevajo kom- pletme izgradnje objektov. Glede na to, ker se je po- slovno združenje RUDIS spe- cializiralo za rudarska dela in se afirmiralo najprej doma, je našlo njihovo delo plodna, tla tudi v rudnikih Alžira in Egipta. Z Alžirom ima RU- DIS sklenjene pogodlbe že od pavih dni svobodnega Alžira. Na zahtevo alžirske vlade je poslal RUDIS v Alžir strokov- njaka v Okviru tehnične po- moči z nalogo, da analizira položaj zapuščenih alžirskih rudnikov po zaključku osvo- bodilne vojne. V Alžiru ni bi- lo dovolj rudarskih inženir- jev, zato je strokovnjak RU- DIS predlagal, kako naj bi začeli z raziskovanji in odpi- ranjem rudnikov. Na osnovi predlogov je dal RUDIS po- midibo za raziskovalna dela v vrednosti 324 tisoč dolarjev. Vsa sredstva, ki so bila vložena v dela v Alžiru, so pokazala, da je tam možno odpreti nekaj rudnikov svin- ca in cinika. RUDIS je predla- gal področje SETIFA. Na tem področju odpirajo zdaj rudnik »Kherzet Yussef«, rud- nik cinka in svinca za proiz- vodnjo v prvi fazi sto tisoč ton, v drugi pa dvesto tisoč ton. Rudnik bo imel 225 met- rov globoko okno, istočasno pa gradijo tudi flotacijo cinka in svinca. V bližini rudnika je jalovi, šče oksidne rude, ki je ostala neizkoriščena iz časov franco- ske eksploatacije. Ruda na ja- lovišču vsebuje okrog 14 od- stotkov cinika. Tehnologi RU- DIS so uspeli rešiti problem notacije te rude. Pred krat- kim so jo dogradili in bo da- jala koncentrat otkoli 40 od- stotkov cinka. V naslednjih mesecih bodo zgradili tudi peč za kalcinacije, ki bo pro- izvajala koncentrat s preko 50 odstotki cinka. Tako so us- peli, da je ta jalova ruda po- stala ekonomsko uporabna. Vrednost vseh teh objektov je štiri milijone dolarjev. Po. godbo so sklenili v letu 1965, objekt pa bodo zgradili do konca leta 1968. Vendar to ni vse. RUDIS je v letu 1966 za- ključil nova dela v tej državi v vrednosti preko 800 tisoč dolarjev. Raziskujejo področ- je za eksploatacijo cinka, svin- ca in železa. Predvidevajo, da bodo vsa ta raziskovanja us- pešna. Ko bodo rezultati očitni, na- merava RUDIS predložiti al- žirski vladi izgradnjo objek- tov. Sodelovanje RUDIS z Alžirijo je zelo važno, ker pri njih po nacionalizaciji nimajo rudarskih strokovnjakov — francoski strokovnjaki nam- reč zapuščajo te kraje. Po- slovno združenje je prepriča- no, da bodo problem rešili. Poslovno združenje RUDIS že več let izvaja raziskovalna dela v Egiptu, predvsem vrta. nja v rudnikih fosfata SAFA- GA in MAGHARA v puščavi Sinaj. Opravili so tudi rudar- ska raziskovalna dela v rud- niku urana. Poleg tega so sklenili pogodbo za projekti- ranje izgradnje rudnika fosfa. ta v SAFAGI. Rudnik bi v prvi fazi dajal 300 tisoč ton koncentrata letno. RUDIS je v dogovoru za inženiring in kompletno izgradnjo prve in druge faze, to je za proizvod- njo 600 tisoč ton fosfatnega koncentrata letno. Po pogod- bi bi celotno izplačilo porav- nali z izvozom fosfata iz Egip- ta v Jugoslavijo. Poslovno združenje RUDIS oskrbuje tujino tudi z opre- mo za rudnike. V Maroku je RUDIS v zelo močni konku renči v mednarodni licitaciji dobil izgradnjo velikega ob- jekta. To je izgradnja rudni- ka pirotina. Za ta rudnik gra- di RUDIS kompletno izvažal, no napravo. Vrednost vseh del je milijon sto tisoč dolar- jev. Objekt sestavljata dva kompletna izvozna stroja za eksploaitacijo dva tisoč ton ruidie dnevno in bo iz globine 400 metrov. Pri nabavi naj- modernejših popolnoma avto- matiziranih strojev sodeluje RUDIS z znano švedsko to- varno ASE A, ki sodeluje pri naročilu s 15 odstotki. Objekt terja veliko truda ne samo v strojegradnji, temveč tudi v gradbeništvu, ker sita oba stroja na vrhu armirano— betonskega stolpa v višini 39 metrov. V letu 1965 so po mnogih konsultacijiah in razgovorih z investitorjem zaklučili projek- tiranje. Revizijo projektov je na zahtevo investitorja opra- vil znan francoski rudarski strokovnjak profesor rudar- ske fakultete. Projekt je bil zelo ugodno ocenjen in grad- bena dela so opravili v letu 1966. V teku je montaža opreme, letos bodio z deli zaključili. Pri lokalnih delih, posebno gradbenih, sodeluje RUDIS z maroškimi podjetji, vendar opravlja nadzorstvo del na te. renu jugoslovanski inženir. Pričakujejo nove pogodbe, predvsem za naprave za drob- ljenje, kompleten transport za površino in separacijo pi- rotina. Vrednost del v drugi fazi bi bila približno milijon osemsto tisoč dolarjev. V Maroku se dogovarjajo za izgradnjo flotacije svinca v vrednosti okrog štiri mili- jone dolarjev, kakor tudi o kompletni izgradnji rudnika in objektov za separiranje ka. lijeve soli. To izredno veliko investicijo v vrednosti sedem- najst milijonov dolarjev pri- pravljajo v sodelovanju s poljsko tvrdko »CENTRO- ZAP«, saj imajo Poljaki veli. ke izkušnje v rudnikih soli. Marokanci pa žele v razgo- vorih doseči, da nova investi- cijska dela plačajo s svojimi proizvodi: fosfati in kalijevo soljo ter koncentrati barva- nih rud. Jugoslovanski part- ner RUDIS je zainteresiran za takšno plačevanje. V Tunisu predvidevajo rea- lizacijo pomembnega projek- ta, asanacijo Tuniškega jeze- ra, ki je zelo interesanten regionalen in urbanističen problem. Jezero ima površino 30 kvadratnih kilometrov, globi, na jezera je vsega meteir in pol. Jezero je v bližini mesta Tunisa in v bližini znanih turističnih objektov KATAGE in SALAMBIJA. Jezero je močno okuženo od kanalizacije in odpadnih voda mesta Tunisa, zaradi vročega podnebja se tako ši- ri neprijeten vonj, ki je ve- lika nevšečnost posebno pole- ti. Problem asanacije tega je- zera so poskusili rešiti že mnogi znani strokovnjaki: Holandci in Francozi so po- nudili zelo drage rešitve, ki pa kljub temu niso jamčile uspeha. Strokovnjaki RUDIS so predlagali rešitev, ki omogoča odtok vseh vod v globoko morje. Trenutno je v prvi fazi izgradnja idejnega projekta v vrednosti trinajst tisoč dolarjev, medtem ko bi vsa dela terjala investicijo okrog osem milijonov dolar- jev. Uspešna rešitev idejnega projekta pa daje RUDIS ve- like možnosti, da postane iz- vajalec teh del. Geološko vrtanje v rudni- ku KHERZET YOUSSEF v Alžiriji, ki ga izvaja Ru- dis hkrati s kompletno re- konstrukcijo. 6 TjEDNIK, 27. APRILA 1967 ŠPORTNI RAZGOVOR Prezahtevne želje ljubitelji celjskega roko eta prav gotovo dobro po- fJLjo igralca, ki ga tokrat ^jstavljamo. Alojz Snedič, 25. — Krožni napadalec 2RK Celje po svoji telesni konsti- tuciji prav gotovo ne daje vi- deza dobrega rokometaša, vendar mu je prav njegova drobna postava že mnogo- krat pripomogla k tertiu, da ge je zmuznil med krepkimi branilci nasprotnega moštva in zatresel mrežo. Poleg iz- najdljivosti pa Sneddča v igri odlikuje Se požrtvoval- nost, zavzetost ter predvsem resnost v kolektivni igri. Kljub le petindvajsetim le- tom starosti pa Snedič že sla- vi 10-letnico akitvnega igra- nja v rokometni ligi. Tako smo ga kot nekakega »vete- rana« v ŽRK Celje naprosili za nekaj odgovorov. Kako ocenjuješ sedanje stanje v ekipi glede na sode- lovanje in plastna v zvezni ligi? ' V začetku smo mislili, da bomo uspeli, vendar so se naše želje kmalu izkazale za prezahtevne. V jesenskem delu prvenstva smo tekmo- vali pod neurejenimi pogoji, ki jih publika itak pozna. Moram pa reči, da trenutni plasma ni samo rezultat slabih pogojev, ampak tudi premajhna zainteresiranost nekaterih igralcev. Hočeš reči, da nekateri igralci niso dojeli težavnosti in odgovornosti tekmovanja v zvezni ligi? Imam občutek, da bi ne- kateri kljub študijskim ob- veznostim dali lahko več kot so, če bi svoj čas pametno razporedili. V čem se razlikuje — razen kvalitete — tekmovanje v zvezni ligi od republiške? Tekmovanje v zvezni ligi zahteva neprimerno več časa predvsem zaradi dolgih poto- vanj. Priprave pa morajo bi- ti zahtevnejše in to ob več- jem številu dobrih igralcev. Kaj pričakuješ od celjske- ga rokometa v prihodnje? S tem, da bomo izpadli iz zvezne lige sem potolažen. Želim samo, da bi ekipa ostala složna in poskušala v prihodnjih letih znova. Takoj to ne bo mogoče, ker štirje stalni člani ekipe odhajamo v vojsko. Želim si tudi, da bi ustpela letošnja pionirska rokometna šola, da bi iz nje izšlo kar največ bodočih dobrih igralcev. . EG SESTANEK ŠPORTNIH REFERENTOV Vključiti tudi žene Pred dnevi je OBZTK Ce- lje sklicala sestanek vseh športnih referentov celjskih sindikalnih podružnic. Na njem so se pogovarjali pred- vsem o letošnjih občinskih tekmovanjih, ki jim je treba posvetiti kar največ pozor- nosti. Trenutno teče tekmo- vanje v nogometu in šahu. Treba pa bi bilo razmisliti še o rokometni ligi, odboj- karskem tekmovanju pred- vsem za starejše ter še o pla- vanju in atletiki, kjer bo tre- ba narediti privlačne propo- zicije. Vso pozornost bo tre- ba posvetiti tudi športni re- kreaciji zaposlenih žensk. Zanimiv je bil predlog naj bi v podjetjih skušali stimu- lirati ljudi, ki bi se bavili s športno rekreacijo. Če bi hoteli napredovati in zajeti čimvečje število ljudi, ki bi organizirali rekreacijo, bi bi- lo to potrebno. Vendar bi bilo to zaenkrat še težko iz- vedljivo, ker je pri sindikal- nih podružnicah tudi dovolj drugih zadolžitev, ki jih po- samezniki ravno tako oprav- ljajo amatersko. Ob koncu so izbrali tudi nov odbor za športno rekre- acijo pri OZTK ,ki ga sestav- ljajo Tine Veber, Marjan C vrlin, Mirko Ekselenski, Bojan Presečnik, Albert Ker- koš in Dagmar šuster. ŠPORT SREDNJEŠOLCI V ROKOMETU GIMNAZIJCI PRVI Pretekli teden so celjski srednješolci tekmovali v ob- činskem srednješolskem pr- venstvu v rokometu. Med mladinci je nastopilo kar devet ekip, ki so prikazale dovolj kvaliteten rokomet. V prvi skupini je zmagala gim- nazija Celje, v drugi pa šol- ski center za blagovni pro- met. Finalne tekme so dale tele rezultate: ESS : Pedagoška gimnazija 17:9, Rudarski šol- ski center : šolski center Borisa Kidriča 7:4, Gimnazi- ja Celje : Šolski center za blagovni promet 9:5. Vrstni red: 1. Gimnazija Celje, 2. ŠC za blagovni promet, 3. Rudarski šolski center Vele- nje, 4. ŠCBK, 5. ESS Celje, 6. Pedag. gimnazija, 7. TSS Celje, 8. Steklarska šola Rog. Slatina, 9. Gimnazija Velenje. Med mladinkama je v fina- lu gimnazija Celje premagala gimnazijo Velenje 7:1, Peda- goška gimnazija Administra- tivno šolo 8:2 in Tehniška šola Šolski center za blagov- ni promet 5:4. Vrstni red mladink: 1. Gimnazija Celje, 2. Gimnazija Velenje, 3. Pe- dagoška gimnazija, 4. Admi- nistrativna šola, 5. ŠolSki center za blagovni promet, 6. Tehniška šola, 7. ESŠ. EG ŠAH SINDIKALNO PRVENSTVO Kot smo že poročali, se v teh dneh vrši v celjskem ša- hovskem domu občinsko sin- dikalno šahovsko prvenstvo, v katerem sodeluje dvanajst sindikalnih podružnic. Favori- ti tega tekmovanja Ingrad, Cinkarna in Železarna štore imajo po šestih kolih že pre- dnost pred ostalimi. Tudi presenečenj ne manjka, saj je Libela premagala Cinkar- no, medtem ko je Kovino- tehna igrala neodločeno z In- gradom. Do pravega razpleta bo prišlo v naslednjih kolih, ko se bodo favoriti pomerili pomerili med seboj. Rezultati petega in šestega kola: Cinkarna : EMO 3:3, Klima : Libela 4:2, Zlatar- na : LIK Savinja 5:1, Kovi- notehna : Ingrad 3:3, žele- zarna : Tkanina 6:0, ŽTP : Tkanina 6:0, Libela : Cinkar- na 3 in pol : 2 in pol, EMO : LIK Savinja 5:1, Ingrad : Zlatarna 6:0, Kovinotehna : Železarna 2:4, Aero : Klima 3:3. Vrstni red po šestem ko- lu: Ingrad 29, železarna 27, Cinkarna 24 in pol, Klima 23 in pol, EMO 21 in pol itd. ZAKAJ NERESNOST Na bi se celjski rokometaši čimbolje pripravili na novo srečanje v zvezni rokometni ligi, so pretekli teden odigra- li prijateljsko tekmo z vodil- nim moštvom republiške lige Sloven jgradeem. Celjani so le s težavo izvlekli na svo- jem ig/šču neodločen rezul- tat, čeprav so bili v marsi- čem boljši od nasprotnikov. Toda indolentnost, ki je zna- čilna za Celjane v prijatelj- skih tekmah v zadnjem času, se jim je tudi tokrat maščeva- la. Zavedati bi se namreč morali, da je treba tudi tek- mo za trening igrati resno, saj se le tako ekipa lahko uigrava in kali za nadaljnja srečanja v zahtevnejši konku- renci. 0 financiranju Med nekaterimi kon- kretnejšimi predlogi pro- grama razvoja telesne kulture v občini najdemo tudi odstavek o financi- ranju športne dejavnosti v Celju. Naslov odstavka je: »Financiranje s pri- spevkom občanov«. članstvo v športnih in telesnokul turnih organi- zacijah namreč zelo malo prispeva za svojo rekrea- cijo in zabavo ter tudi za omogočanje kvalitetnih dosežkov m osebne afir- macije. Telesnokulturna dejavnost je za človeka še vedno ena najcenejših zabav. Toda ob pomanj- kanju sredstev bodo mo- rali tudi starši prispevati za pravilen razvoj svoje- ga otroka večji znesek, mladinec si bo moral ku- piti nogometne čevlje itd. Tako bomo vrednotili to dejavnost, ki je bila za vsakogar le predmet brez- plačne zabave. Vsak športnik naj se zaveda, da je v klubu za- radi sebe, svoje zabave m uveljavljanja. Koristi, Jci jih je deležen pri športu, so prav gotovo vredne vsaj 10,00 din letno, koli- kor bi morala znašati minimalna članarina. Se- veda pride taka številka v poštev le pri množičnih športih, saj si kvalitetne ekipe tudi s članarino ne bi mogle dosti pomagati. E. G. ZA TITOV POKAL V šahovskem dvoboju na štirih deskah za pokal mar- šala Tita so preteklo nedelo celjski šahisti premagali šahi- ste Rudarja iz Trbovelj s 3:1 in se tako plasirali v republi- ški polfinale. Za Celjane sta zmagala štrajher in Pertinač, medtem ko sta Bervar in Oj- strež reaniairala. PRED PRIČETKOM V REPUBLIŠKI LIGI Ni denarja za gostovanja Samo še malo časa nas lo- či od pričetka tekmovanj v republiški odbojkarski ligi za ženske, v kateri bo letos ponovno nastopila ekipa TVD Partizana Celje-mesto. Lansko leto so namreč mla- de odboj karice nastopale v zvezni odbojkarski ligi za ženske, vendar so se zaradi zadnjega mesta morale po- sloviti iz najvišjega razreda. Zdaj bodo svoje izkušnje po- kazale v republiški logi, ki se začne 14. maja. Letos bo tekmovanje v republiški ligi turnirskega sistema. 14. ma- ja se bodo v Izola pomerile celjske odbojkarice z ekipa- ma Ljubljane in Jesenic. Ta- ko se bosta že v prvem kolu znašla v medsebojnem boju najresnejša kandidata za pr- vo mesto, Celje in ekipa Ljubljane. Celjske odbojkarice pravi- jo, da so dobro pripravljene, čeprav so njihovi treningi otežkočeni, saj so kar tri igralke med tednom v Ljub- ljani, tako da imajo skupini trening lahko le ob sobotah. Zdaj pa bodo izkoristile pr- vomajske praznike za uigra- vanje ekipe. Po odhodu tre- nerja Vučkoviča je prevzel trenersko vodstvo Rado Planteu. Verjetno bo morala celj- ska ekipa, celo tekmovanje nastopati brez ene najboljših igralk Kokotove, ki je prebo- lela zlatenico. V spomladan- skem delu tako sploh ne bo mogla nastopiti, pa tudi njen nastop v jesenskem delu še ni gotov. Letos še niso odigrale od- bojkarice nobene tekme, pač pa so dobile dve ponudbi za gostovanje. Najprej so jih povabile odbojkarice iz Pra- ge, ki nastopajo v prvi češki ligi. Vendar zaradi pomanj- kanja finančnih sredstev na kaj takega ne morejo misliti. To še posebno, ker bi ob vr- nitvi gostovanja morale v Celju gostiti češko ekipo, ki poleg stroškov bivanja za- hteva tudi nekaj denarja za posamezno tekmovalko. Dobile pa so tudi povabilo iz Trsta., kamor jih vabi slo- vensko športno društvo »Bor«. Ti so jih že ob lan- skem vstopu v zvezno ligo povabili na priprave v Trst, česar pa zaradi pomanjkanja časa niso mogle izkoristiti. Verjetno jih ne bodo mogle obiskati tudi letos, kajti kot rečeno, so jim finančna sred- stva odmerjena zelo skopo, tako da bo denarja komaj dovolj za tekmovanje v re- publiški ligi. 14. maja se torej prične; upajmo, da mnogo uspešneje kot lani v najvišji ligi. F. KRAMER TEKMOVANJE PIONIRJEV Medobčinskega pionirske- ga prvenstva v šahu za posa- meznike se je udeležilo pre- cej majhno število tekmoval- cev. Med starejšimi pionirji je zmagal Kodrič iz žreč, med starejšimi pionirkami Hudomelova iz II. osn. šole Šoštanj., pri mlajših pionir- jih Križnik iz Nazarij, pri mlajših pionirkah pa Juvano- va iz II. osn. šole Šoštanj. Vsi ti bodo nastopili to nedeljo v Ljubljani na republiškem prvenstvu. PERTINAC Oddelek za upravno pravne zadeve SKUPŠČINE OBČINE CELJE objavlja po 14. členu zakona o urbanističnih projektih (Uradni list SRS, št. 22/58) in po sklepu 34. seje Skupščine občine Celje z dne 18/4—1967 JAVNO RAZGRNITEV osnutka zazidalnega načrta stanovanj- ske soseske ŠMARJETA, ki bo razgr- njen v prostorih Krajevne skupnosti Škofja vas, v času od 1. maja do 1. avgusta 1967. Vabimo občane, da si v roku razgrnitve osnutek načrta ogledajo in vpišejo svoje pripombe k na- črtom v knjigo pripomb. Oddelek za upravno pravne zadeve SKUPŠČINE OBČINE CELJE LAČNI, ŽEJNI, ŽELJNI ZABAVE — VEDO KJE JE Samopostrežna restavracija Celje Samopostrežna restavracija je edina takšne vrste v Celju. Leži sredi industrijskega me- stnega predela. Dnevno nu- dijo tisočim delavcem in po- tujočim gostom veliko iz- biro jedil. Na jedilnem listu so vedno naj raznovrstnejša kvalitetna in sveža jedila po konkurenčnih cenah, ki za- dovoljijo okus še tako za- htevnega gosta. Cilj današnjega gostinstva, ki zadovoljuje potrebe za- poslenih, so gotovo samopo- strežne restavracije, ker lah- ko gost hitro opravi z dnev- nim obrokom in sam izbere tisto, kar mu je najbolj všeč. Prav v celjski Samopostrež- bi restavraciji pa so uspeli za- dovoljiti okuse vseh, ki priha- jajo k njim. Zato že dolgo ve- 'ia med Celjani pravilo: kdor 1® bil enkrat v Samopostrež- bi restavrarvf' rganizirane skupine PRO- GRAMI PO ŽELJI! ZA OR- GANIZATORJE POPUST! /SI PROGRAMI V POSLO- VALNICAH IZLETNIKA. m^LeJraSl« 30. APRILA 1967 - OTVORITEV KOPALIŠČNE IN TURISTIČNE SEZONE V MORAVSKIH TOPLICAH (pri Murski Soboti) Moravske termalne toplice so bile lani indicirane za naslednje bolezni: — obolenja lokomotornega aparata, zlasti revmatična obolenja — od ginekoloških obolenj pa posebno zdravljenje primarnih in sekundarnih amenorej po poprejšnji izključitvi tuberkuloznega procesa Voda v MORAVSKIH TOPLICAH s temperaturo 62° C vsebuje rudnine, zna- čilne za zdravilno delovanje mineralnih voda. — v letoviškem naselju z zdravniškimi storitvami in kopanjem 42 Ndin — penzion v letoviškem naselju 35 Ndin — ležišča v letoviških hišicah 9 do 15 Ndin — ležišča v zasebnih sobah 6 do 9 Ndin — turistična taksa 1 Ndin MORAVSKE TOPLICE vam vračajo zdravje in omogočajo prijetno razvedrilo! Rezervacije — Obrat »Zvezde« Moravci v Prekmurju Cenjenim obiskovalcem in turistom se toplo priporoča GOSTINSKO PODJETJE 2CVE5ED A MURSKA SOBOTA »KOVO« v stečaju Vransko razpisuje javno dražbo Za prodajo stavbe z zemljiščem pare. št. 160-1,120 m2 za izklicno ceno 98.382,12 N din Dražba bo 9. maja t. 1. ob 9. uri v pisarni Kovo v stečaju na Vranskem. Ogled objekta je istega dne od 7. ure naprej. Pred- nost ima družbeni sektor. Ostali pogoji so kot obi- čajni pri javnih dražbah. Steča jna uprava 18 TjEDNIK, 27. APRILA 1967 19 TjEDNIK, 27. APRILA 1967 20 TEDNIK, 27. APK1LA 1967 Obvunont su tlvlu vsk i praznik KLJUČAVNIČAR - CELJE VELIK NAPREDEK PODJETJA ZARADI IZREDNIH PRIZADEVANJ ČLANOV KOLEKTIVA Ključavničarstvo, klepar- stvo, centralna in vodovod- na instalacija so usluge, katere potrebujejo delovne organizacije in posamezni- ki. Vedno se nam zgodi kaj takšnega, da potrebujemo strokovnjaka s tega področ- ja dela. Takšnih strokovnja- kov pa imajo v celjskem podjetju KLJUČAVNIČAR veliko. Začetek s petimi ljudmi Podjetje je bilo ustanov- ljeno 11. oktobra 1954 leta na pobudo podjetja Klima Celje, ker niso uspeli reali- zirati vseh naročil. Začetek je bil izredno skromen, saj je podjetje v začetku zapo- slovalo samo pet ljudi. Iz- vrševali so predvsem uslu- ge. V začetku niso imeli ve- likih del, predvsem manjša popravila za gospodinjstvo in remont v industriji. Leta 1958 pa se je podjetje KLJU- ČAVNIČAR pričelo hitro razvijati. Osemnajst zapo- slenih delavcev je le s te- žavo izvrševalo vse potreb- ne usluge in vedno večja naročila. Pričeli so delati razne naprave za industri- jo, manjše stroje, ventila- torje in kaloriferje, katerih proizvodnjo pa so pozneje opustili. Posebno področje dela je bila montaža venti- lacije, centralne kurjave in vodovodne napeljave, za kar so imeli najprej samo enega delavca, nato pa je bila potrebna že večja sku- pina ljudi. Pomembno leto 1960 Leto 1960 je pomenilo za podjetje KLJUČAVNIČAR in vse zaposlene veliko pre- lomnico. Povpraševanje za njihovimi uslugami je bilo izredno veliko. Stara delav- nica ni zadoščala, ljudje bi radi delali več, vendar jim prostori tega niso omogo- čali. Dogovorili so se, da bodo s prostovoljnim de- lom zgradili poleg stare no- vo delavnico. Delavci so naredili za novo delavnico preko 3.000 prostovoljnih ur. kar nedvomno kaže na izredno prizadevnost tega delovnega kolektiva. Dela po vsej Sloveniji Po letu 1960 se je podjet- je stalno večalo in je danes v njem zaposlenih 52 delav- cev in 12 vajencev. Začeli so sprejemati večja naro- čila: velike ventilacijske na- prave in instalacijo central- ne kurjave na večjih objek- tih po vsej Sloveniji. Ne- redko pa so delavci podjet- ja izvrševali tudi naročila v Hrvatski. V Celju so imeli več ve- likih konstrukcijskih del: celjska tržnica, avtobusna postaja in skladišče vnetlji- vih snovi tovarne Aero v Šempetru. V Cinkarni so opravili večja remontna de- la, v novi tovarni Etol cen- tralno kurjavo, vodovod ter manjša konstrukcijska dela kot priključitev novih stro- jev. Kleparji so delali vse, od popravila žlebov do na- peljave raznih klimatskih naprav in plinovodov. Prostori Še vedno imajo velike te- žave s prostori, ki niso več primerni za obseg dela. Tu- di sama lokacija podjetja KLJUČAVNIČAR ni pri- merna, saj so v središču in nAV7rnfain velik hrup v stanovanjski sose- ski. Radi bi naredili več, se razširili, ker so utesnje- ni v sedanjih prostorih. Za- enkrat v delovnem kolekti- vu še ne vidijo možnosti za razširitev, ker nimajo na razpolago potrebnih sred- stev. Kljub temu, pa se bo- do vsi člani prizadevnega kolektiva trudili, da bo nji- hovo delo čim bolj uspešno in kvalitetno. Lanski rezultati Kljub težkim pogojem dela so lani v podjetju do- segli lepe rezultate. Poslo- vanje je bilo ugodno, saj so zaključil leto z 266 milijo- nov starih dinarjev bruto realizacije, od tega 98 mi- lijonov dohodka. Povprečni osebni dohodek zaposlene- ga je 84.000 starih dinarjev. Kolektiv sam pa je razme- roma še mlad. Povprečna starost kolektiva je 28 let. Kaj bodo delali Tudi letos bo veliko dela. V načrtu imajo konstruk- cije do 20 ton, proizvodne hale in skladišča. Komplet- ne montažne naprave za in- dustrijo, izdelavo prototip- skih strojev in strojnih de- lov, izvedbo zunanjih in no- tranjih vodovodnih naprav, izdelavo in montažo bojler- jev. rezervoarjev in keso- nov, strelovode in ozemljit- ve in še mnogo manjših del. Dela bodo imeli veliko, saj vsakdo ve, da člani ko- lektiva KLJUČAVNIČAR CELJE, Aškerčeva 7, oprav- ljajo usluge hitro, kvalitet- no in poceni. Železne konstrukcije na dvorišču podjetja 21 TjEDNIK, 27. APRILA 1967 Občiiiioin za d v tu v s k i praznik D LET MIZARSKEGA PODJETJA P01TU0 BESET PLODNIH LET V začetku aprila leta 1957 je bilo v Gelju v Kersnikovi ulici ustanovljeno podjetje POHIŠTVO, ki te dni praznu- je deseto obletnico svojega obstoja. Današnje podjetje obstaja kot proiz- vodni proces, tako da je za tretjino leta 1948 je bila to privatna tvrdka VEHOVAR, po nacionalizaciji pa je bi- lo kot mizarski obrat v okviru različnih podjetij vse do osamosvojitve. Kolektiv so ob ustanovitvi čakale mnoge naloge, kajti dotlej je bil obrat močno zapostavljen, saj ni bil deležen nobenih investicijskih naložb. Z razme- roma skromnimi adaptacijami, kot je bila dozidava strojnice in izravnava tal na isti nivo, so uspeli izboljšati proiz- vodnji proces, tako da je za tretjino zmanjšan kolektiv ustvarjal celo večjo proizvodnjo. Podjetje POHIŠTVO se je v desetih letih orientiralo na proizvodnjo notra- nje opreme in posameznih kosov po- hištva po naročilu in na proizvodnjo tipskega pohištva za trg. Tako proiz- vodnjo podjetju omogoča kvalifikacij- ska struktura zaposlenih, saj dela v podjetju nad 80 % kvalificiranih mi- zarjev. Tako je mogoče, da se kolektiv poljubno in po potrebi preorientira od serijske do izrazito uslužnostne proiz- vodnje. To je gotovo eden izmed čini- teljev, da podjetje v vseh desetih letih ni nikoli ostalo brez dela, da ni nikoli zmanjšalo proizvodnje. 9000 KUBIKOV PREDELANEGA LESA Kolektiv podjetja POHIŠTVO pre- dela letno v mizarske izdelke najboljše kvalitete okoli 450 kubikov rezanega lesa, okoli 350 kubikov mizarskih plošč, 60 kubikov vezanih plošč in okoli 25 ku- bikov furnirja. To v desetih letih znese okoli 9000 kubikov lesa. Za primerjavo naj navedemo, da ta količina znese to- likšno skladovnico lesa, kot je na pri- mer prva stolpnica, ki je bila zgrajena v Celju na Otoku. Kdor za to stavbo ne ve, naj povemo, da gre za stavbo, ki je široka in dolga 20 metrov, visoka pa osem in pol nadstropij. ~ Iz take velike skladovnice so izdelali tipskega pohištva, ki se prodaja v trgo- vinah, drugo polovioo pa predstavljajo opreme po naročilu; od pohištva za stanovanja, do specialnih naročil, kot so bile opreme ladij za sovjetske, grške in brazilske naročnike. Podjetje je opremilo celo vrsto poslovnih prosto, rov, od trgovin do upravnih pisarn, šol, bolnišnic, zdravstvenih domov itd Podjetje se je uveljavilo na celotnem jugoslovanskem prostoru. Svoj renome si je podjetje zagotovilo s kvaliteto, konkurenčnimi cenami in s pridržav^ njem dogovorjenih dobavnih rokov. DESET LET SAMOUPRAVLJANJA Desetletnico POHIŠTVO ne slavi sa- mo kot podjetje, temveč njegov kolek, tiv v pravem pomenu besede. Nad 90 odstotkov zaposlenih v tem podjetju dela in živi že od ustanovitve. Desetletnica obstoja podjetja je po- vezana tudi z desetletnico samouprav- ljanja. Večinoma vsi člani kolektiva so v desetih letih sodelovali v organih samo. upravljanja, nekateri pa tudi že dvakrat in trikrat, če k članom delavskega sve- ta in upravnega odbora prištejemo še funkcionarje sindikata in drugih po- litičnih organizacij, potem ugotovimo, da je vedno skoraj polovica članov ko- lektiva na funkcij ah odločanja in poli- tičnega vplivanja. Kolektiv podjetja POHIŠTVO, ki svoj jubilej povezuje s praznovanjem praznika dela, koristi to priložnost, da se toplo zahvaljuje za zaupanje, naklo. njenost in sodelovanje vsem poslovnim prijateljem, da njim kot tudi vsem svo- jim strankam v preteklosti in prihod- nosti zagotavlja s svoje strani še večjo prizadevnost. Hkrati kolektiv čestita svojim poslovnim prijateljem, vsem delovnim ljudem, k prazniku 1. maju! Vsem občanom čestitamo k prazniku dela! Skupščina občine Celje Občinski komite ZKS Celje Občinski odbor SZDL Celje Občinski sindikalni svet Celje Občinski komite ZMS Celje OBRTNO GRADBENO PODJETJE »REMONT« CELJE ob prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem ter priporoča svoje usluge: vsa gradbena in gradbeno obrtniška dela ter prevoze v cestnem prometu z mo- tornimi vozili. Kolektiv OGP »REMONT« CELJE CIN jAl CELJE čestita vsem delovnim ljudem za prvomajske praznike 22 TjEDNIK, 27. APRILA 1967 Jaklič Zgodovinska povest ZADNJA NA GRMADI 65_____ Ti fantje so imeli dovolj denarja, da so vsak dan rajali po gostilnah ter tako razkazovali prijetnosti voja- ka stanu. Kdor se je dal preslepiti in se oglasil, je dobil 5 roko denar in se je smel bahati z njim. častniki pa so i zabavali v gradu, se sladkali gospem in gospodičnam, slernenitim in neplemenitim, pijančevali, obiskovali sosed- je graščine in napovedovali, kdaj pride tja naborna ko- misija- Mudilo se jim ni nikamor, ker so dobro živeli, in tako 50 mimo čakali, kdaj se bo nabralo kaj prostovoljcev in pjaj bodo ribniški trg in graščina kakor tudi brežka in fteška poslale nabornike, da jih postavijo pod mero. Grof Trillek jim je postregel z vsem, kar so premogle ^rajske shrambe in kleti. Ni hotel biti umazan in ni ma- r8l) da bi častniki in vojaki raznašali po deželi, da jim je bilo v Ribnici slabo postreženo. Vrh tega se je bal, da bi ja zatožili pri dunajski gospodi, češ da ni naklonjen voja- štvu, kar bi mu zelo zamerili. Da bi jim pokazal bogastvo svojih gozdov, kjer je bilo ?eliko divjačine, je priredil lov v Veliki gori. Sodnijski gospodje so z veseljem sprejeli povabilo; med tem se jim bodo ohladili stoli in odpočile oči in morda se še seznanijo z divjimi zločinci gozdnih temin. Vojakom se je zdel lov kot dobra strelna vaja, grajski lovci in čuvaji pa so se veselili vina in pečenke, ki jo bodo deležni po lovu. Grof Trillek je povabil tudi sosednjega graščaka, ba- rona Weizensteina z brega in grofa Lichtenberga z Rtneka. Tudi gospodu arhidijakonu je poslal vljudni graščak po- vabilo, in vsem gospodom služabnikom cerkve; celo Novo- štift? ja ni pozabil. Tisti dan so bili navsezgodaj na nogah tlačani, ki so ____66____ opravljali lovsko tlako kot graščinski priganjači. Morali so poskrbeti za vse, da bi gonja dobro uspela, da ne bi prezrli nobene reči, ki bi omogočila srečen lov. Dogovoriti so se še morali, kam bodo postavili povabljene goste na prežo, da ne bo trpela njihova čast in se jih ne bo ogni- la lovska sreča. Potem ko so se gostje okrepčali in si napolnili torbe s kruhom in mesom, se je vsa lovska družba odpravila čez Brezje in Ugar tja pod Veliko goro. Povabljenci so jahali, kot je bil običaj, ko so zaradi slabih poti bolj potrebovali sedlo kakor voz. Sosednji graščaki niso manjkali. Prišli so s konji in orožjem, z lovci in psi. Oberst je bil navzoč z vsem svo- jim štabom, celo bobnarja in pisarja je vzel s seboj. Od duhovništva sta se odzvala vabilu le gospod Jožef, ki je imel naslov — kaplan v gradu, in pa Novoštiftar. Gospoda arhidijakona je opravičevala starost, vabili so ga zaradi običaja; gospod Jurij je bil že ves polomljen, drugi pa so se izgovarjali s cerkvenimi opravili. Gospod Mihel je imel tiste dni polno glavo skrbi. Oblju- bil je, ua bo rešil Krzničevko in njene sojetnice, čim bolj je premišljeval, tembolj je spoznaval grozovitost in blazni nesmisel trpinčenja osumljenih žensk. Nikakor si še ni bil na jasnem, kako bi izpeljal svoj sklep in iz- polnil obljubo, ki je ni dal samo Polonci, temveč tudi Krzniču, ki je prišel tarnat k Novi Štifti. Tedaj, ko mu je gospod arhidijakon omenil krvavega sodnika, ga je obšla misel, da bi se lotil njega, da bi ga na kak način prepričal, da je v zmoti in bi ga pripravil, da bi nesreč- nim ženskam milo sodil. Toda ni vedel, kako bi prišel do njega, in zaradi tega je to misel zavrgel, a se mu je ponovno vračala, ko se ni mogel domisliti druge. _____67___ Ko je dobil vabilo na lov, je zmečkal papir in ga vrgel v kot z željo, a kmalu je postal drugačne volje. »Lej, tam se morda snideš s sodnikom. Pojdi!« mu je rekel neki glas. Pomislil je, ali bi bilo mogoče in končno je bil prepričan, da pojde na lov tudi sodnik. Odlašati res m smel več. Obravnave so se že vršile in tudi Krzničevko so utegnili prihodnji teden klicati na odgovor. Tako je gospod beneficijat moral izkoristiti pri- ložnost, da še o pravem času in na pravem mestu posre- duje za Krzničevko. In tako se je gospod beneficijat pridružil lovski druž- bi, da se udeleži prireditve, ki se po njegovih mislih ni prav nič ujemala z njegovim stanom in je večkrat celo grajal ribniške gospode, ki so radi hodili na lov. Danes je moral sam delati zoper svoja načela. Zato ga je gospod Jožef zbadljivo pozdravil: — Tudi ti, Mihel? Spreobrnjenec! — Zabavljaš? — Kaj si boš izbral? Jelena ali merjasca? — Brat moj! Zver imam že na muhi! Moj patron ml bo pomagal, da jo tudi poderem. — Oho! Tako bojevit? Ko bi ne videl samo moških okrog nas, bi te obdolžil... Miha! Miha! — Moja zver ni nevarna, toda močna je. — Bog te usliši! Le dobro nameri! Veliki lovski družbi se je obetal lep lov. Tanke meglice so plavale nad vodami in mlakami. Izza kočevskih višav se je dvignilo sonce in topli žarski so skoraj ogreli ozrač- je, da se je začel razširjati tisti značilni vonj po pomladi, ki tako dobro de. V zraku so drobili škrjančki, z vseh strani je bilo slišati ptičje petje. Na pobočjih Bukovšči- ! 68___ ce se je kazalo prvo zelenje, a ob vrhovih Velike gore so se še kazale bele lise. Vesel smeh in dovtipi so se slišali skozi udarjanje konjskih kopit. Vsi so bili veseli. Samo gospod beneficijat ni opazil vsega, kar je ponujalo mlado jutro. Le on ni občutil gorke svetlobe, živega petja, svežega zelenja. Sarno za svojim ciljem je obračal oči, za krvavim sodnikom. Vse misli si je bil že uredil, kaj bo govoril, da mu pride do živega, do srca; pa ni prišel do njega, da bi mogel začeti, šele ko so prihajali čez Ugar, se je beneficijat se- znanil s sodnikom in z drugimi njegovimi tovariši. Tam, za Ugarjem, na kraju, kjer Ribenšca spremeni svoj tek s severa proti vzhodu, v dolini med Veliko goro in Bu- kovščico, jih je čakal veliki lovec s svojimi pomočniki. Tam so gostje konje razjahali in jih dali hlapcem. Ko so določili zbirališče in se dogovorili o drugih po- drobnostih, je začel določati veliki lovec stojišča za pre- žo. Mlajši in krepkejši so šli više v goro; imenitnejši so dobili boljše preže. Tisti, ki niso bili tako gibčni in spret- ni, ki so bili že v letih, so dobili svoja mesta niže ob Ugarju in Bukovščici ter ob razpotjih med Bukovščico in bregovi Velike gore, kamor je prihajala zverjad, ko je bežala z bregov. Ta mesta so bila tudi varnejša pred več- jo in nevarnejšo zverino, ki se je že pomikala pred sne- gom v višave. Po naročilu gostitelja so dali vsakemu gostu, ni bil vsakdanji lovec, še izvežbanega strežaja, ki je fflal hitro pripraviti puško. Poleg tega je bil oborožen z lovsko sulico in nožem, da bi priskočil na pomoč, ako bi se obstreljena zver zagnala proti lovcu. Sodnika so postavili na prežo ob vznožje Bukovskega Plaza. Lovec, ki mu je pokazal mesto, je dejal: ____69_______ — Tukaj je najboljše mesto. Zver, ki bo vstala tostran Kobile in ki jo bodo vzdignili na Ugarju in gornji Bukov- ščici, bo pribežala tod mimo. Zgrešiti je ne morete. Više na desno so postavili Mordachsa in še više pisarja. Tako je bila sodnija, ki se je najbolj razumela, skupaj. Na levi, kjer prehaja strmec Bukovščice v dolino, je stal beneficijat, nad njim pa gospod Jožef. Gospod beneficijat je vedel, da bo preteklo še dosti ča- sa, preden bodo obstopili lovci vse lovišče in bo rog na- znanil pričetek gonje. Prekrižal se je, poslal proseči vzdih proti svetim nebesom, padel v duhu na kolena in potem prešel k napadu: obiskal je svojega soseda sodnika. Ta se je pogovarjal z lovskim stražarjem Anzljem, ko se je približal beneficijat in ga ogovoril: — Vaše blagorodje! Vaš pokorni sluga sem mnenja, da imava še dovolj časa za kakšen pogovor. — Prečastni! Drago mi je, prav drago, ako vam ustre- ženi. Izvolite stopiti bliže! — Hvala, vaše blagorodje! Stokrat hvala! Zamudila ne bova ničesar. Preden bodo izpustili pse, bo sonce že visoko. .Sedite na tistile parobek! — A kam se boste vi, prečastni, naslonili? Tla so še premrzla. — Sem mlajši kakor vaše blagorodje in lahko stojim. — Da, da, tudi jaz sem bil mlad. Sedaj pa rad sedem. Tudi moja služba je taka, da jo opravljam sede. Torej! Sodnik se je usedel in spustil puško med koleni na tla. Beneficijat je v srcu vzdihnil: »Marija, pomagaj mi!« in poslušal sodnika, ki je začel ugibati, kakšen bo lov, ko je tako mirno in brez vetra in so tla še vlažna, da sleherna •__70_____ zver zapusti dobro sled, ki je psi ne morejo zgrešiti. Pra- vil je, da je bil že marsikje na lovu. Nato je poprijel beneficijat in ga povprašal o zanimi- vih primerih iz sodne dvorane. Stari sodnik je mnogo vedel. Skoraj pol življenja je prebil v sodni dvorani. Opraviti je imel z umori in uboji, ropi in tatvinami, vsakršnim zločincem je gledal v oči, jim odkrival njihove grozne tajne in sodil strogo kakor veli postava. Beneficijat je nemirno prestopical in nestrpno čakal trenutka, ko bo mogel na dan z mislimi, ki so mu polnile glavo, ko bo mogel zastaviti besedo za nedolžne žrtve, ka- terih končna usoda je odvisna od pravega spoznanja in pravične sodbe človeka, s katerim govori. »O, Marija, po- magaj mi!« je zopet vzdihnil v srcu, nato pa omenil, kakor da bi ugovarjal: — Stare ženske gledati na natezalnici pač ni zanimivo in prijetno! — O, pač, prečastni, pač! je oživel sodnik. — Mikavnega seveda ni nič na tistih starih kleštrah, toda zanimivo je zvedeti od njih zločinske skrivnosti, ki jih uganjajo. Po- vem vam, prečastni: coprnica je vedno zanimiva. — Da, bila bi, vaše blagorodje, ako bi bila kje katera. Sodnik je začudeno pogledal dvomljivca, ki je nadalje- val: . — Toda to, kar vi preganjate in sežigate, niso nobene coprnice, kvečjemu — trapaste ženske. — Oho! Oho! Sodnik je vstal. — Ali ste bili kdaj prisotni pri obravnavah proti copr- nicam? je vprašal. _____71 ____-_ — Ne. — Ne? Zato tako govorite. Zato dvomite. O, ko bi vi le enkrat slišali izjave coprnic, bi sodili drugače! Hudob- nost in izprijenost te zalege je nepopisna. O, imel sem mnogo opraviti z njimi, mnogo! Kjerkoli so nesreče, bo- lezni, prepiri, povsod imajo vmes svoje parklje. Ni ga ostudnega greha, katerega bi se ne udeleževale, da strežejo svojemu bližnjemu zavezniku iz pekla. Ni ga posvečenega kraja, katerega ne bi oskrunjale. Sv. hostijo porabljajo za čarovniško mazilo. Ali ne veste, da hudičevke bičajo sv. hostijo, dokler se ne spremeni v dete? — Tega jih dolže? ga je prekinil beneficijat nestrpno. — Pa to ni resnica! — Kaj? Vi dvomite? — Te dvome so imeli že znamenitejši možje kakor sem jaz. Te dvome so zapisali. Take dvome mora imeti vsak človek z zdravo pametjo. — Nehajte! Prečastni! Nehajte! Ne verjemite knjigam! Poslušajte mene, izkušenega moža! Coprnice so! Jaz sem jih sodil in obsodil. Zakaj priznale so vsa zločinstva, ki so jih bile obdolžene. Same so priznale, prečastni, same! — Potem, ko jim je rabelj potrl kosti in jim je z ža- rečimi kleščami trgal meso s telesa. — Tako, kakor zaslužijo. In kakor zahteva postava. Natančno po mučilniškem redu. — Strašno! — Ah, ne! Kaj bo to? Nekoliko povračila za zločine... — Ki jim jih podtikajo. — Ah, vi ste prečudni, prečastni! že vem! Knjige so vam zmešale glavo. Te dni se bodo začele razprave v Rib- nici proti obtoženim ženskam! Prepričajte se in potem bo- ste drugačnega mnenja! __72___ — Preblagorodni! Bodite jim milostni sodnik! To so ne- dolžne žrtve zaslepljenih in vražjih ljudi! — Oho! — Krzničevka ima doma kup otrok. Imejte usmiljenje! Zaradi otrok jo izpustite! Oprostite jo! — Coprnico? Brez sodbe? Jaz vas ne razumem, prečast- ni. Za zločinko se zavzemate! — Za mater, preblagorodni! Za nedolžno žrtev. — Ako je nedolžna, se ji ničesar ne zgodi. Ako pa je coprnica, bo obsojena po postavi. Za vse velja postava. Justica glede čarovnic v naši deželi je sicer stroga, toda pravična in zgled drugim deželam. Jaz, Jurij Gottscheer, sem cesarski krvavi sodnik in sodim pravično po zakonih. Nihče mi ne bo mogel očitati, da sem kdaj izpustil copr- nico, preden sem poskusil in porabil vse zaukazane in do- voljene pripomočke za pojasnitev zločinstva. Dobro ime naše justice moramo ohraniti. — Strašno ... Tako! Tako ... oprostite, preblagorodni! Tako brez srca! — Srce nima pri obravnavah ničesar opraviti. Srce ne pozna paragrafov. Zato, prečastni, pustim takrat, ko grem v sodno dvorano, srce doma, da me ne moti, da me ne nadleguje z nasveti, ki jih ni mogoče spraviti v soglasje s postavo. Pred seboj vidim samo zločinca, in v primeru, za katerega se vi zavzemate, najbolj zakrknjeni vzor zločinca, coprnico, ki nikdar prostovoljno ne prizna svojih črnih zločinov, ki drzno pobija vsako pričevanje in ki prizna svoj zločin šele potem, ko čarovniški. stol opravi svoje delo. Beneficijat se je med govorom z obema rokama prijel za glavo in sikal: — Strašno! Strašno! Ko je sodnik tako samozavestno končal, je beneficijat vzkliknil razburjen: 23 TjEDNIK, 27. APRILA 1967 KRIMINALNI ROMAN 10 UMOR V GROBNICI »Nič zate, Tom,« se je oglasil Garick Islington IV. »Zgodba je naša.« »Zaenkrat še zgodba ni od nikogar,« ju je preki- nil inšpektor. »Za zidaj je to še moja zadeva in če imate kaj povedati, potem je bolje, da pohitite. Dosti dela me še čaka.« »čudovito, Schmitty.« Long je zažarel od zado- voljstva. »Začela bova kar naravnost. To mi zelo ustreza.« »To bosta uredila z Islingtonom. Kaj bi radi pove- dali meni?« »Samo to. Nisem videl trupla. Tisti kifeljc, ki ste ga postavili pred vrata, ne spoštuje policijske dovo- lilnice. Preskusil sem ga celo s članstvom v westche- sterskem prostovoljnem združenju' izslednikov, a ni nič pomagalo. Toda kljub temu, četudi nisem videl mrliča, vam lahko povem, da ni niti umor niti nezgoda. To je samomor.« »Hja?« se je začudil inšpektor. »Kako neki to veste?« »Tu je mogoč samo samomor. Izzy jih prižene tako daleč. Med njim in Hookerjevo si vsi, dečki in dekleta, prizadevajo samo to, da bi jim ne bilo potrebno skočiti skozi okno. 'Temu pravijo prizade- vanje, da ostanejo ljudje živahni.« »Mrlič, ki smo ga našli tu,« je pripomnil Schmitty, »niti ni videti tako živahen.« »Potrpite, dokleT tudi vi ne boste mrlič,« mu je odbrusil Long. »Potem boste že videli, kako je to. Celo znamenito podjetje Islington & Hooker, skakači dvigači, ne zmorejo tega, da bi ohranili mrliča qui vive.« , »Kaj pravzaprav počenjate tu?« Schmftty ga je vprašal to kakor mimogrede. Toda odgovoril mu je Islington. »Saj je vedno tu, nadloga,« je zagodrnjal. »Kakor da bi se pripla- zil skozi lesene opaže. To je slaba stran, da imamo uredništvo v zgradbi CTC. Pisci obrekovalnih rubrik se vedno sučejo okoli radijskih ljudi in potem se plazijo iz situdijev po vsej zgradbi kakor golazen.« »Res je,« je pritrdil Long, ne da bi se skušal braniti. »Tu sem reden gost. To je del mojega uspeha. Tu je več novic in zgodbic kakor v enaindvajsetem nadstropju ali pri Storku.« »No, ja,« je zamomljal Schmitty, »če mi bo zmanj- kalo zgodbic, mi boste morali vi povedati kakšno.« Po teh besedah je odšel iz pisarne in začel trkati na vrata urednikov in časnikarjev, šel sem za njim in pustil Islingtona in Longa sama, da \iredita svoje drobne nesporazume. Najprej sva potrkala pri Jordanu Siddonsu. Našla sva ga v eni izmed rumenih pisarnic. Z navidezno slastjo je glodal rdeč svinčnik in se mrščil nad nekim besedilom odloka zveznega sodišča, ki je obravnaval eno izmed akcij proti trustom. Na tleh za njegovim stolom so ležali raznobarvni svinčniki — rdeči, modri, zeleni, oranžni in navadni črni svinčniki — zazna- movani, razen črnih, z odtiski njegovih zob. Povabil naju je v sobo, odrinil kup pravniškega besedičenja, nad katerim se je gnjavil, s studom po- gledal svinčnik, ki ga je grizel, ga vrgel čez hrbet k ostalim na tla in vstal, da bi naju pozdravil. Sedel je na vogal pisalne mize in nama ponudil, da sedeva na razpoložljiva stola. »Pričakoval sem vaju,« je dejal. »Boste obiskali nas vse, ali sem morda posebej počaščen?« Bil je prijazen in ogovoril naju je s tolikšno vljudnostjo, da sem takoj pomislil, kako pretirava. Prepričan sem bil, da je vse samo zaigrano in pod prijaznim obrazom sem slutil prikrito zagrenjenost in zatajevano jezo. »Z vsemi se bova pogovorila,« je Sohmitty odgo- voril kratko. »Ste poznali tega Quimbyja? « »Ne.« »Slišali zanj?« »Ne.« »Nikoli niste zvedeli ničesar o njem?« »Nikoli. To je, nikoli do dne, ko je prišel k nam.« »To je nenavadno.« Siddons se je sladkobno nasmehnil. »Ali res?« je vprašal. »Hja,« je pritrdil Schmitty. »Prekleto nenavadno.« »Pripravljen sem, da bi bil z vami soglasen,« je začel Siddons. Občutek sem imel, da nama bo povedal še kaj več in sem se na tihem že veselil. Dvignil je pokrov pločevinaste šatulje s cigaretami. »Bi kadili?« nama je ponudil. Odklonila sva. Vzel je cigareto iz šatulje, jo prine- sel na pol poti do ust, a si je premislil in jo vrnil spet v šatuljo. Na drugi strani njegove pisalne mize je bil eden izmed tistih lončkov s svežnjem svinčni- kov, ki so imeli barvaste držaje. Stegnil se je čez mizo in dvignil kozarec. Dostojanstveno nama je ponudil svinčnike. »Bi žvečila?« je dejai. Buljil sem vanj, toda Schmitty, ki je na moč po- snemal Siddonsa, je dostojanstveno odklonil. »Črni,« je razlagal Siddons, »so grozni. Rajši imam barvaste.« Skrbno je izbral zelen svinčnik in začel slastno grizti njegovo držalo. »Vi poznate večino finančnih piscev v mestu, kaj- ne?« inšpektor ni kazal nobenega zanimanja, da bi se zapletel v gurmansko razpravo o okusih v prid rdečim ali zelenim svinčnikom. »Večino.« »Osebno?« »Redkokdo pozna finančne pisce osebno. To je ogabna sodrga.« »Mislil sem,« je dopolnil svoje vprašanje inšpektor, »da jih poznate toliko, da se z njimi kdaj pogovo- rite?« »Oh, da. Kljub svojim urnim nogam sem bil ne- kajkrat obsojen na razgovor z njimi, kar s premnogimi.« »In za tiste, ki niste nikoli z njimi govorili, ste verjetno vsaj slišali?« Siddons si je odluščil drobec zelene barve z ustnice. »Pa je res ogabno, če nekdo takole slini svinčnik, kaj- ne?« je dejal. Odvrgel je zeleni svinčnik k ostalim oglo- danim na tla, vzel cigareto in si jo prižgal. »Da, inšpek- tor,« je slednjič odgovoril na vprašanje. »Vse finančne časnikarje poznam vsaj po slovesu.« »Pa nobenega Harolda Quimbyja?« »Nikakršnega Quimbyja; niti po imenu niti po opisu.«. »Kako lahko to razložite?« »Kaj moram razložiti? Menil sem, da boste vpra- šali Izzyja.« »Govoril sem z gospodom Islingtonom, toda rajši vprašam vas.« LJUBEZEN, POLITIKA IN VOHUNSTVO — Da. Hotela sta priti po naju, a je pribesnel snežni metež. Zakaj vaju ni bilo? — Ni bilo mogoče. Imeli smo sestanek, na katerem smo obravnavali ukaz iz Moskve, ki je prepovedoval zbliževanje taboriškega osebja s taboriščniki, čast- nik. ki je bral ukaz, naju je večkrat pogledal.. . Po tistem pač ni bilo mogo- če. da bi bila prišla. — Da. In kaj je bilo po- tem? Kako sem prišla sem. In kaj je z Brigitte? — čakaj, vse po vrsti. Ok- rog polnoči je prišel Kostja in mi povedal, da je govoril s stražarjem o snežnem me- težu in mu je ta dejal, da sta oba »s.avčka« mrtva. Rekel sem: »Tega ne verja- mem, Kostja, to moram sam preveriti.« Najel sem sani in se odpeljal v tabo- rišče. Oba hkrati sva se znašla pred vrati in se takoj napotila proti bolniškemu oddelku. Bolničar je rekel, da so vaju mrtvi potegnili iz- pod snega, Komarova vaju je pregledala in naročila, da mju odnesejo v mrliški od- delek. Tu sta ležali obe Brigitte je bila mrtva . Mrtva. To je Helgo priza- delo in zajokala je. Jurij je počakal, da se je pomirila. — Zavila sva te v moj plašč, je nadaljeval, — in te pre- nesla v bolniški oddelek. Dal sem ti injekcijo ir po- tem sva stala tu in gleda'a, kako si zopet dobila malo barve; sicer pa je slabo ka- zalo. štiri ure v snegu in potem še dve uri napol go- la .. .k sreči so ti pustili hlače in škornje, sicer ne vem, kako bi bilo. Kostja je bil povsem zlomljen. Takšnega še nisem videl. »če jo rešiš?« je vprašal. »Ne vem,« sem odvrnil. In tedaj se mi je porodila naj- sijajnejša misel mojega živ- ljenja. »In če jo rešim,« sem rekel, »potem ne za to prekleto taborišče.« »Kako to misliš?« je vprašal. »Ko- stja,« sem rekel, »moraš mi pomagati, da izgine.« »Kako boš to storil?« »Vi- diš, da se ne gane. Spravil jo bom na sani in jo odpe- ljal na kliniko. Kot truplo. Stražarju bom rekel, da, potrebujem za seciranje — Potem sva te zopet ^ vila v moj plašč in položjL na sani. Stražarju sem re- kel: »Truplo za seciranjt na jpolikliniki.« To ni posebnega. Takšnih prime, rov je bilo veliko. — In kaj si jim rekei tu? je vprašala Helga. — Rekel sem jim, da « se na postaji onesvestik Verjetno tifus. Pred tifa som imajo smrten strah Zato si tudi tu — v izoUt- niči, kamor ne sme nihie Spočetka je kazalo zelo sh bo: imela si pljučnico in povrhu še težke možgansk motnje. Bal sem se, da bo encelalitis, toda k sreči * bilo le vnetje možgansk mrene še- nikoli nisem prebedel toliko noči kot r zadnjih tednih. — In ni nihče nič opaztf — Doslej še ne. Kolegi se me proglasili za noregi ker sem se s teboj ukvarjal toda rekel sem jim, da fflt primer zanima. »Stavim da jo bom rešil.« sem re- kel. Nekoč me je polil pol ko si pričela blesti in r nemščini. preklinjala Stali- na. Sreča, da ni bilo v bit žini sestre No, zdaj si ti ven nevarnosti, če ne bos naredila kakšno neumnost Zahvališ se lahko novem* zdravilu — penicilinu, ti sem ga dobil zate. Stalingrajski ognjemet Nemci so grozili s svojih položajev in letala so z letaki napovedovala veliki dan zmagovitega boja. Prišel je 14. oktober, ko so bili Sovjeti samo še tri kilometre od Volge. Čujkov piše: »Tega dne so se začeli tako zagrizeni bo- ji, kakršnih v bitki za Stalingrad še nismo doživeli. Tri sovražne pešadijske divizije in dve tankovski diviziji so se razvrstile na kakšnih pet kilometrov široki fronti in se vrgle na dele naših enot. Sovražna letala so tega dne poletela kakšnih 3000-krat. Nenehno so bombardirala naše položaje in jih napadala v nizkem letu. Topništvo in minometalci. so obstre- ljevali naše položaje od jutra do pozne no- či. Sijalo je sonce, toda zaradi prahu in dima je bila vidljivost komaj kakšnih sto metrov. Naše utrdbe so se majale in se sesedale kakor zgradbe iz kart. Proti polnoči smo zvedeli, da je sovraž- nik obkolil tovarno traktorjev in da se bo- juje že v nekaterih tovarniških oddelkih. V bojih za tovarno je ta dan izgubil sovraž- nik okoli 3000 vojakov in kakšnih 40 tan kov. Toda tudi mi smo imeli velike izgube, predvsem zaradi napadov letalstva. V noči na 15. oktober smo spravili čez Volgo 3500 ranjenih vojakov in častnikov, kar je bila enkratna številka v boju za Stalingrad.« Tega dne je Nemcem uspelo, da so na- predovali za dva kilorrfetra, zavzeli so tovar- no traktorjev in razbili sovjetske sile na dva dela. Na severu jim je ostalo le majhno ozemlje. Nemci pa so še kar naprej napa- dali, bombardirali sovjetske položaje in prodirali proti čujkovemu komandnemu mestu. Toda general Paulus ni imel niti enega sovražnega vojaka več, da bi mogel uspešno napasti še za poslednjih tristo me- trov. čujkov pa je besnel, ker mu niso po- slali dovolj streliva. Svoj položaj je prese- lil na jug pod grič Mamaji, kjer je potem ostal do konca stalingrajske bitke. V naslednjih dneh se položaj ni bistveno spremenil. Očitno je bilo, da sta obe stra- ni docela izčrpani. Paulus ni mogel naprej, Sovjeti pa so se še ravno držali. Mnoge enote so obstajale v resnici samo še po imenih, saj so imele dejansko še komaj po kakšnih sto sposobnih bojevnikov. Nemci so se 11. oktobra še poslednjič zbrali k velikemu napadu. Na pet kilome- trov široki fronti je poskušalo pet nemških divizij, ki so jih spremljala letala in tanki, v naletu priti do Volge. Toda Sovjeti so se tako dobro ukopali, da so imeli Nemci le nekaj majhnih uspehov. Bojevali so se za vsak kamen, za vsako stopinjo. Tudi naslednjega dne nemški poskusi niso uspeli in proti večeru 12. oktobra so boji pojenjali. Kljub vsemu so Nemci na nekaterih mestih odvzeli Sovjetom nekaj ozemlja in jih stisnili še bliže k Volgi. Na nekaterih mestih je bila zdaj razdalja med Nemci in Volgo, ki je bila deloma že po krita z ledom, komaj kakšnih sto metrov Samo teden dni kasneje so začeli Sovje- ti svojo veliko protiofenzivo. Enote donskt in severozahodne fronte so udarile s seve- ra, enote stalingrajske fronte pa z juga to samo štiri dni kasneje sta sklenila oW prodorna klina krog pri Kalaču na vzhod- ni strani Dona. . Ko so zaslišali branitelji Stalingrada 19 oktobra v daljavi močan topniški ogenj i® sicer med šesto in sedmo uro zjutraj, vedeli, da jim ne bo treba vso zimo braniti mesta. Izza okopov so se dvignile zaprašene in sajaste glave in prisluhnile. Zadovolji nasmeški so razkrili bele zobe. In 22. oktobra je v posebnem sporočil" zvedelo tudi sovjetsko ljudstvo o veliki P^ tiofenzivi, ki je v začetku prekinila obe že- lezniški progi, s katerima so se Nemci oskr' bovali. Navdušenje v Moskvi je bilo veliko i® v razgovoru med ljudmi je bilo pogosto sli; šati pogumen in z nasmeškom spremlja111 »načalo!« (To je začetek!). PRIHODNJIČ: STALINGRAJSKI KOTE^ TEDNIK Uredništvo m uprava: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 Urejuje uredntSsi odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik DRAGO HRIBAR - CasotJJ je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo« »Naše delo« (1945), kot ^Celjski tednik« (1948—1950), nato kot »Savinjski vestnik (1950—1954) od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje Laško. Mozirje, Slovenske Konjice. Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah tn TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja Zavod za informativno službo Celje Tisk In klišeji CP DELO Rokopisov ne vračamo Cena posamezna Številka 50 par (50 starih ^^ letna naročnina 20 novih <2.000 starih) din. polletna 10 novih (1.000 starih) din; tujina 40 ( 4000» Tekoči račun: 507-3-223 TELEFONI- Uredništvo: 23 69 mali oerlasi In nine 31 05 ekonomska propaganda 30-85. Radio Celje 20-09