FRANC ŠTUKL RAZVOJ PORTALOV V ŠKOFJI LOKI Unietnostnozgodovinsko in stilno niso loški portali nič posebnega, so le večkratni posnetek velikih stilnili vzornikov zunaj naših meja pa tudi do mačih. Zalo jih ne razvrščam vedno po stilnih dobah: gotiki, baroku itd., ampak mnogokrat kur po stoletju -- portal L7.stoletja, portal I'), stoletja. Posebno zadnje bi težko razvrstili stilno, laže pa jih kronološko. Portali SO pomemben dokument dobe. vendar v zadnjem času opažamo, kako odstranju jejo te lepe arhitekturne detajle. Ne mislim pri tem na ožjo Škof jo Loko, pač im na okolieo. kjer »moderno; predelujejo stare hiše. Prostorsko sem se omejil na zgodovinsko zaščiteni del mesta Škofja loka. Mejo si lahko vsak pogleda v Loških razgledih X. stran 2(W. lako pridejo v poštev portali na Mestnem trgu in Spodnjem trgu, v Karloveu, P usta In in Stari Loki. Portal je kamnoseško poudarjeni del fasade: nas zanimajo predvsem ti zunanji portali na fasadi. Od naročnika (fevdalce, cerkev, meščan, kmet) je odvisna velikost, forma in delno tudi stil portaia. Portal je v ožjem smislu samostojen člen v arhitekturi, v širšem smislu pa je povezan s stopnicami, dvoriščem, vrtom, balkonom ali celotno fasado in celo trgom. Sestavni deli idealnega portaia so: podboji z odbijači pri tleh — včasih odbijači tudi manj kajo ali pa so bili pozneje odbili, kapitel v obliki kocke ali naklade na vrhu podbojev in šilastoločen. okrogloločen ali raven zaključek s sklep nim kamnom ali brez njega. Tak bi bil idealen portal. sestavljen iz vseh teh členov. Vsak tip portaia ima svoje elemente, zato bom vsakega posebej opisal. Na sklepnem kamnu so mnogokrat monograini. letnice, hišna znamenja in številke, religiozni in obrtniški simboli, grbi in ornamenti. \ si portali so kainnitni. z redkimi izjemami na kmečkih poslopjih, kjer so bili leseni. Od srede 18. stoletja so mnogo uporabljali kamnitniški konglomerat.1 Po prvi svetovni vojni je zamenjal umetni kamen naravnega, a v tridesetih letih 20. stoletja portal zgine. Nakazan je le še z ometom ali barvo ter izgubi \ se svoje estetske funkcije. Prispevek se v innogočem opira na članek Franceta Planine Znamenitosti Škofje Loke." Zato nadrobnejše literature sproti ne boni navajal. I udi ne bom opisoval vseh portalov od hiše do hiše. temveč samo tiste, ki so stilno in for malno pomembnejši, lako si bo bralec lahko sam ustvaril jasno predstavo, če bo le malo pogledal po Loki in okolici. Posamezne tipe portalov bom skušal kronološko opredelili Vendar laka shema noče biti dogma, razdelitev pa velja le za loške portale. Ob pritegnitvi portalov iz okolice ali iz vsega slovenskega gradiva bi se seveda časovna meja posameznih lipov razširila navzgor in navzdol, letnice portalov tudi niso 39 Slika 1. (.l.tnrti porini iupne cerkve o Škofji Loki letnice arhitektur, v katerih so li vzidani. Pri poznogotskih stavbah so portali sočasni, poznejši portali pa so pogosto na moderniziranih starih hišah. Romanskih portalov v Škofji Loki ni. Verjetno je bil romanski portal mi podrli župni cerkvi v Stari l.oki. Vendar to lahko le domnevamo. Najstarejši ohranjeni portali so iz gotskega časa. Lepa gotska portala krasita župno cerkev sv. Jakoba. Nastala sta med leti 1471 in 1474. kot kaže letnica na stropu v cerkveni ladji. Oba sta šilastoločna. lijakasto poglobljena in paličasto pro- filirana. Šilasti lok se pri glavnem portalu končuje z usločenini lokom (Esel- riicken). to je na močno zašiljeno konico, kar stilno dokazuje pozno gotiko. Glavni portal ima v zatrepu, to je v ploskvi pod ločnim zaključkom, gotski relief Oljske gore. Stranski portal se tudi šilastoločno končuje, vendar ne na usločeni lok. ima pa v zatrepu poznejšo fresko Jezusa pri vodnjaku, fz krono grama nad glavnimi vrati dobimo letnico 1532. kar pa ni letnica portala. ampak zaključek obnove cerkve po velikem potresu 1511. leta. Prezidavo nam potrjuje tudi letnica 1532 na kamnitni plošči na zvoniku, ki je bil tistega leta prizidan. Ta dva portala sta še prava gotska portala (slika I). Poznejši čas jih ne zaključuje več šilastoločno. ampak polkrožno. kar je že pobuda renesanse, čeprav je obdelava še vse Id. in do srede 17. stoletja poznogotska s porezanirai robovi. Še gotske podale, le brez šilastega loka. vidimo v prezbi- teriju župne cerkve ter na starem rolovžu na hodniku. Mestni trg št. 35. Ker šilasti lok odpade, sla obe konzoli. ki bi drugače nosili zatrep, močnejši in poudarjeni in delujeta kot nekaki zavesi. Pri nas nimamo termina za tak portal. nemško pa bi.se reklo \ orhanglnigen«. Na fasadah se ta tip portala ni ohranil. Značilni so že za dobo po potresu. leta 1311 je hud potres zelo prizadel naše dežele. Močno je bila porušena tudi Škofja f.oka. VeČina stavb na Mestnem trgu je nastala po tej katastrofi. Takrat je vladal Loki podjetni .škof Filip, ki je na novo pozidal loški grad in kaščo. V tem časti so zidali tudi sedanjo flonianovo hišo. Dozidana je bila teta 1529. kot kaže letnica nad portalom proti mestni strani. Nas zanima stranski portal. obrnjen proti Cankarjevem trgu. Je sočasen z nastankom stavbe, formalno je poznogotski. vendar kaže že renesančne poteze. Te doka zuje že njegov polkrožni zaključek, čeprav ima še gotsko posnete robove. Odbijači so bili pozneje odbiti. Renesančni aspekt podpira tudi dvojno okno v osi portala v prvem nadstropju, lo je eden prvih poznogotskih ali morda bolje zgodnjerenesančnih portalov tega tipa. ki je datiran. Ima pa še več vrstnikov v sami loki pa tudi v Karlovcu. Pušlalu in Stari loki. Vsi so nedatirani. razen tistega v Stari Loki št. 25. po domače pri PrinKu. Na pol- krožnem loku ima napis: Hans Hos (Kos). 1592.3 H poznogotski portali so večinoma v osi fasade, včasih pa so pomaknjeni tudi iz osi. čemur je večkrat vzrok poznejše baročno združevanje fasad in prezidavanje meščanskih hiš. Ti portali so precej široki in imajo pri tleh močne odbijače. Odbijača sta imela nalogo, da odbijeta kolo voza. če bi se to preveč približalo podbojem (hangarjem). Večina loških meščanov se je ukvar jala s kmetijstvom, zato so z vozovi vozili skozi veže na dvorišče. Posebno širok poznogotski portal je na loški Kasarni« v Blaževi ulici št. 10. V mestu imajo vsi ii portali porezane robove, medtem ko imajo mnogi portali v Karlovcu. Puštalu in Stari Loki ostre. So mnogo manjši in ožji od mestnih uvoznih portalov; vsi so na kmečkih hišah, kjer so bila gospodarska poslopja poleg hiš in zato ni bilo treba z vozom na dvorišče skozi vežo. Zato so pri teh portalih odbijači manjši in le lepotnega značaja, le kot baze. Poznejši čas. 41 tako na vasi kot v mestu, odstranjuje odbijače, le popravke laliko opazujemo na mnogih portalih. lak poznogotski portal lahko zasledujemo od prve po lovice 16. stoletja do srede 17. stoletja pri kmečkih stavbah v Karlovcu. Puštalu in Stari Loki pa še dalje, prav do baročnih portalov (slika 4. srednji portal. Rotovž, Mestni trg št. 35.). Predvsem manjka v l.oki zgodiljebaročnih portalov. Predmestja grade še vedno v poznogotskem duhu. medtem ko v mestu teli portalov ne opazimo Slika 2 Slika 3 Slika 2. Špitalska cerkev o Škofji Loki. Portal iz časa nastanka cerkve o letu t?10. - Slika "i. Porini iz leta 17)7 mi bivšem Supnišču o Stari l.oki it. )6 mnogo. Mogoče so bili nekdaj številnejši. Velike nekontrolirane prezidave od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne so pač uničile mnogo poznogotskih m najbrž tudi baročnih portalov. Da pa nam bo ta vmesna stopnja portala jasna, naj navedem nekaj primerkov. Ta tip portala je silno preprost, tako da bi ga bilo mogoče zamenjati s kasnejšim časom. Na ravnih podbojih z zakrnelimi odbijači ali brez njih leži ravna preklada, ki je le redkokdaj močneje profilirana. Odbijača sta le zato. ker bi bil sicer steber (banger) predolg, če bi bil iz enega samega kosa. Zato sta enako obdelana kol steber, le nekoliko širša sta. da je prehod opazen in s tem estetsko poudarjen. Za sledimo pa tak tip portala predvsem pri cerkvah: nunski 1669; kapucinski (707: špitaliski 1710: in pri cerkvi na llribcn 1738. ki je delo domačega mojstra Florijančiča. I udi v obeh samostanskih in v špitalskem poslopju so podobni notranji portali. Na profani arhitekturi bi omenil tak neambiciozni portal na 42 stari šoli na Cankarjevem trgu št. 10: datiran je z letnico 1627 na napisni plcšči na fasadi. Baročnih portalov je v Škofji I.oki več. značilno zanje pa je. da so bogateje izdelani. Grade jih od srede 18. stoletja dalje, kot gradivo pa nastopa vedno pogosteje kamnitni.ški konglomerat. Iz kamnitniškega kamna je posebno lep baročno reprezentativen portal z obliko preprostega triumfalnega loka. ki je nastal sredi 18. stoletja v puštalskem gradu. Nad odbijačema rasteta rustikalno obdelana podboja z naklado na mestu, kjer se prične polkrožni lok enake obdelave. Lok zaključuje sklepni kamen z grbom. Nad vso širino portala počiva profilirana ravna preklada, laka preklada rada Slika 4. Porlali na Mestnem trgu št. 33 in 36. Levo: Porial 1.polovice V), stoletja brez preklade oglatih ramen. Desno: Portal L polovice 19. stoletja s preklado zaobljenih ramen. V sredini: Poznogotski portal s porezanimi robovi in odbijači ojačuje pri baročnih portalih in pozneje zidni venec med pritličjem in prvim nadstropjem. Baročen portal. ki sega vse do zidnega venca, je tudi na siarem farovžu. Mestni trg št. 38. Sklepni kamen ima obliko vobne. Podoben portal je še pri Kocelitu. Mestni trg št. 39. le da je brez preklade. Pozna se. da je bila, pa so jo pozneje odbili. Podoben portal tega tipa. vendar preprostejši; je na Homanovi hiši in prav tak na Mestnem trgu 5. Farovški portal in portal pri Kocelitu sta nekako iz srede 18. stoletja. Datiran portal tega tipa je na staro- loškem župnišču z letnico 1757 (slika 3). Prebivalci predmestja so na svojih manj ambicioznih arhitekturah poeno stavili baročni portal. Odvzeli so mu gredo in trikotne zatrepe tako. da so ostali le funkcionalni deli: odbijača, podboja s kockastim kap i telo m in pol krožni lok s sklepnim kamnom. V Loki takih portalov ni veliko, mnogo pa jih je v okolici. Lep primerek takega portala je v Puštalu št. 13. pri Poličarju in v Pnšialu št. 12 7. letnico 1790 (slika 5). Obdrži se ta tip portala vse do prve polovice 19. stoletja, ko namesto podbojnega kamna nastopi nižja profili- 43 rana naklada, ki jo zasledimo že v Puštalu št. 12. Proti sredi 19. stoletja se začne ta tip portala v loku sploščevati. I.ok ni več polkrožen. Tak je razvoj pri kmečkih poitalih. V mestu in pri amincioznejših arhitekturah pa cesto ostane preklada z zatrepi nad portalom še vse do srede 19. stoletja, lak portal še vedno sega, po baročni tradiciji, do zidnega venca. funkcionalni del por tala. pod profilirano preklado, je v ramenih še vedno zaobljen, lok pa ni več polkrožen, ampak le rahlo ukrivljen (slika 4. desno). Od pr\ih lei 19. stoletja Slika ~y Slika () Slika "5. Primer kmečkega baročnega portala (Puštal št. /">. pri Poličarjn/ v. odbija čema, stebroma s kapitetnima kamnoma, polkroinim lokom in sklepnim kamnom. — Slika h. Portal i/, teta 1865 na Dolenčevi domačiji o Stari Loki dalje pa se večkrat zaobljeni prehod med podboji in lokom v ramenih zaostri (slika 4. levo). Podhojna stebra sta pri teh portalih nekoliko daljša, pač na račun bivšega kockastega kapitela ali naklade. Odbijači pri teh poitalih niso več funkcionalni. Vsi ti portali imajo še sklepni kamen, \elikokrat pa že v prvi polovici 19. stoletja preklada odpade in ostane le funkcionalni lok v ramenu zaobljenih ali ostrih oblik. Za vsakega naj navedem en primerek: kot primerek klasicističnega portala prve polovice 19. stoletja z zaobljenimi rameni in s preklado v višini zidnega venca bi navedel portal na Mestnem trgu .št. 36 (slika 4. desno), je lepo kamnoseško izdelan in okrašen. Primerek ostrih ramen brez preklade je levi portal na isti sliki. Mestni trg št. 35. in podoben je portal na Spodnjem trgu št. 5 z letnico 1859. Portalov brez pre klade in z zaobljenimi rameni je nekaj na l.ontrgu (na stavbi Loškega gle dališča). Značilen pa je ta tip za podeželje v prvi polovici 19. stoletja. Portalov ostrih ramen brez preklade je sploh mnogo (slilka 4. levo). Dva taka portala 44 sta na Honianovi hiši z letnico 1S>4 in IS44. la tip portala bi laliko razglasili za vodilnega v prvi polovici 19. stoletja. Skoraj vsi ti portali so datirani. Ker je s tem tipom portala mogoče »velbati« precejšnjo širino, ga pri kmečkih poslopjih uporabljajo še tja v drugo polovico 19. stoletja, posebno pri hlevih. Sredi 19. stoletja najdemo v loki malo razširjeni klasicistični pilasterski portal. Omenil bi le dva zelo lepa primerka. Tisti« na sedanji občinski hiš' ima letnico 1855. Dolenčeva domačija v Stari Loki pa ima na portaln letnico 1865. Dva pilastra /. bla/.inastimi kapiteli nosita ravno preklado, ki s profilom Slika 7. Portala na Spodnjem trgu it. >. Levo: Primer edinega ohranjenega portala trgovine iz i?, stoletja. Desno: Portal iz leta t859 ojačuje zidni venec. Notranji okvir portala je ruslikalno obdelan, kar portal še poživi. I a tip portala se ni dalje razvijal (slika 6). Ce opazujemo portal prve polovice 19. stoletja v drugi polovici stoletja, vidimo, da oklepni kamen ob koncu stoletja odpade. Preklada tudi ni več v modi. Lok je le lahno ukrivljen. Stik v ramenu portala. med stebrom in lokom je oster. Na mestu sklepnega kamna je napisan monograin in hišna številka, medtem ko se letnica premakne: dve številki na levo stran, dve na desno stran loka. \ drugi polovici in proti koncu 19. stoletja pa opazimo že hi.storiziranje. V svetovni arhitekturi oživijo neoromanski in neogotski slog. Tudi v Loki zasledimo historične sloge celo pri portalih. Baročne oblike posnema portal na Mestnem trgu št. 443. Na sklepnem kamnu ima letnico 1861 (Plantaričeva hiša). Portal bi naj bil baročen, a že od daleč lahko spoznamo, da ni pristen. Podobne tendence opazimo v Blaževi ulici št. II (pri Kuntku). (XI šestdesetih 45 let 19. stoletja dalje pa grade portale, ki imajo že popolnoma ravno preklado. Včasih ima tak portal še sklepni kamen, ki pa pri ravni prekladi ni več funkcionalen. H koncu stoletja pa I udi ta odpade. Da pod boj na stebra nista predolga. Se opazimo podstavka, ki pa ne zaslužita več imena odbijačev. V začetku tega stoletja je umetni kamen zamenjal naravnega, kot sem že v začetku povedal. V tridesetih letih 20. stoletja portal zamre. Nakazan je le z robom iz malte ali je označen z barvo, največkrat pa sploh ni več poudarjen. C) p O m b e in literatura Opombe: I. Anton Ramovš, Nahajališča in uporaba okrasnih kamnov na škofje loškem ozemlju, koški razgledi 1. 1954. 89—98. — 2. France Planina, Znamenitosti Škofje Loke. Loški razgledi 11. 1955. 105—126. — 5. Pavle Blaznik. Reformacija in protireformaeija na tleh loškega gospostva. Loški razgledi IX. 1962. 84. Janž Kos. luteranski kolovodja, je imel novo hišo na Placu, hišo na voglu Karlovca. skedenj na Grabnu in v Zgornjem karlovcu. vrt ob Grabnu pod gradom, vrt na Štemarjih. lepo njivo na Ošterfeldu in v Viršku z lepo drevesnico ter travnik v Sopotnici. Ob pre ganjanju luterancev se je zatekel v Staro Loko. kjer je od Raspa vzel v najem njegov dvorec. Pozneje pa je postavil to hišo. Literatura: Nace Šumi. Pregled cerkvenega baročnega stavbarstva na loškem območju. Loški razgledi IV. 1957. — Nace šumi. Kranjski portali. Kronika L 1955. — Jože Curk. Razvoj portalov v Celju, Kronika IV. 1956. R č s u m e L KVOLUTION L>ES PORTAILS A SKOPJA LOKA Les portails de Škofja Loka ne sont qu'un reflet des modelcs des grands stvles successifs. ils representent neanmoins un detail important dans laspeet des rrjaisons et de la vieillc vilic tout entiere. II n°y a pas de portails romans. Parmi les portails gothiqucs. les plus beaux sont les deu.v portails ogivaux de leglise paroissiale Saint- Jacques. qui datent du XV6™* siecle. Au XVI'""' siecle, 1'arc du portail n'est plus en ogive. il sanondit. bien que ses bords restent biseavites. a la maniere gothique. Dans la vilic, ce tvpe — gothitpie tardif ou reneissance precoce — se conserve pendant tout le XVI«'"«' siecle. et dans les environs meme jusqu'au baroqtie. An cours du XVIIen"u siecle. on trouve dans la ville un tvpe de portail pen inteiessant dont les ehambranles droits portent un linteau egalenieut droit et parfois profile. Au XVIII1'""' siecle. le portail sanime de nouveau. Quand il s'agit dime architecture quelque pen ambitieusc. il emprunte la forme d'un are de tiiomphe siniplifie. Puis. de dčeennie en decennie. ce tvpe se libere dim bon nombre de ses elenients pour devenir assez simple. Au debut du XIX*'""- siecle. 1'arc commerce a saplatir. et a la fin du siecle. il redevient un simple linteau droit. Les butoirs se reduisent. la clef de voute disjiarait. Lotiš ces portails sont construits en pierre. A partir du milieu du XVIIfi'm'' siecle. on titilise beaucoup le conglomerat dune carriere locale. Au debut du XX1'""' siecle. la pierre naturelle est remplacee par la pierre artifieielle et par le beton. 46