lllflll Zložil in na svitlo dal IFrsiri.čIšls: IFire, B^verno-araerikanski misijonar. (Drugi ■pomnoženi tialis.) V LJUBLJANI. Tiskala Klein in Kovač (Egerjeva. tiskarna). Založil Frančišk Pirc. 1874 . od mojiga popotvanja v Ameriko. JSjlo bi bil mi to povedal, Sam b’ ne bil nikolj verjel, De Ameriko bom gledal, Tukej kranjsko pesem pel? Pa Gospod, kter’ serca viža In življenja tek meji, Me ni pustil bit’ brez križa, Mi na težko pot veli. Nič me ni doma žalilo, Res sim zadovoljen bil, Dost ljudi me je ljubilo, Dosti dobriga sim vžil. Bral duhovne sim novice Iz dežel Amerike, Božje oznan’vat’ resnice", So vžigale v serce me. Toljk’ duliovniga veselja Mis’jonar deležen bit', Je bla moja serčna želja In nebesa zadobit’. 4 To je vžgalo dušo mojo, In namenim se serčnč, Zapustiti faro svojo In od Kranjcov vzet’ slovč. Oh, težko je b’lo točenje Od preljubih farmanov, Sercu britko poslovljenje Od zvestih prijatelov. Za Bogi in za nebesa Zapustiti stari svet Težek ofer je telesa, Velik tam bo dar prejet. Res, aposteljnov poklica Vreden jest ne bom postal; Kliče vender me resnica, Tisti, ki je njih poslal. V ptuje daljine dežele Evangeli oznan’vat, Vlečejo me serčne želje Ajdam pot v nebč kazat’. Preden sim se z doma ločil, Sim Bogu, ki varh je moj, Ino angelu se zročil, De b’ se prav izšlo z menoj. 6 Pot nevarna dolg’ ne mine, Čez dežele, čez morjč, Čez gore in čez doline Tam, kjer solnce v zahod gre. Pač sem bil prehodil kmalo Pet kraljestev, čez sto mest; Nič postajat’ se ni dalo, Žene še naprej me vest. Lepe vidil sim deržave, Drage hiše in cerkve, Vidil hribe in planjave, Lepe verte in polji. Vender vsa le ta lepota In častitljivost sveti Je nečimerna slepota, Ne nasiti mi serci. Zemlje sim popotnik ptuje, Tukaj kratek čas živim; Duša v večni dom zdihuje, Kamor skorej prit’ želim. Zdaj morje široko vgledam, Kak’ valove tje podi; Trepetam, v obraz obledam, In serce mi koperni. 6 Vidim barko pripravljati, Morskega beguna dom, Me od zemlje odpeljati, Ktere vidil več ne bom. Na Francozovski pokrajni Havre kraj je imen’van; Zapustim ves svet dozdanji K svet’mu Jakobu ta dan. Barka z blagam naložena, Sto in devetdeset ljudi, Komaj dobro je spušena, Hitro kakor tič leti. Več oko ne vidi zemlje, Le zastonj ozira se; Nam pogled širjava jemlje, Solnce še domače je. Tukaj sem, o človek pridi, Ak’ želiš spoznat’ Bogd, Njegovo mogočnost vidi V sred nezmernega morji Loč’ dežele razkropljene, Ne pristopi svojih mej; Barke z blagam naložene, Nese noč in dan naprej. 7 Brez števil žival povodnih V globočini preživi, Rib daruje mnogorodnih In človeka bogati. S svojini hlapam napolnuje Vse oblake in megle, De zemljo dež pokrepčuje, De ne vsahnejo vode. Tukaj Bog nam oznanuješ, Kako moder si Gospod, Vsake stvari preskerbuješ S svojo milostjo povsod. Kje pa se lepota najde, Kakor solnca v sred’ morja, Kadar med valove zajde V tavžent žarkih vse migljd. Zadnji žarki zdaj igrajo, Kmal’ nastopi temna noč, Gori zvezde blisketajo,.. Doli v morje migljajoč. Kakor dobro in potrebno Je morje na svetu nam, Tak’ nevarno je posebno Delj čas preživeti tam. 8 Kdor gre na morja širjavo More tud' terpet’ hud<5, Najde mars’ktero težavo Bodi mu, al' ne ljubi Jed nesnažna nima cene, Vode skorej piti m, Posflja čudna vis’ pod steno, Barka polna je ljudi. Vender to je še prestojno, De le hujšiga ni več; De je morje le pokojno, Barka plava urno preč. Če pa močen veter pride In prirode hud vihar, Strah in groza nas obide, K' zapopasti ni nikdar. Sam sim skusil, kar popišem Od viharja morskiga; Vse premišljam in preišein, Ne dobim strašnejšiga. Kadar pridemo na barki Še čez tavžent ur hodil, Mirno svet’jo solnčni žarki, Trinajst dni do sred’ morji Kar so se nam prikazale Ribe kakor truma svinj, So iz vode poskak'vale, Strah nam hodi na spomin. Kmalo so se pridervili Morski somi proti nam, So po morju se vozili, Groza nam popotnikara. Zdaj začnejo morske tiče Okrog barke nam ferfrat'. Milo gledajo nam v lice, Hoč’jo kaj na znanje dat’. Barkar nam pripoveduje, Kaj pomeni vse le tč: Hud vihar nam prerokuje, De si jasno je nebd. Komaj solnce gre za morje In zvečer se omrači, Pride velik piš od bor j e, Strašen veter pribuči. Kmalo prigerme valovi, Vse šumeče je morje; Silijo ga zdaj vetrovi Delat’ hribe in gord. 10 Barka se začne gugati, Se met&ti sem ter tj e, Na vse kraje se suk&ti, Vojskovat’ z valovi se. Petkrat tavžent centov teže Ima barka kakor grad; Zdaj pa lahko vetru streže, Kakor listje al’ sušmad. Le jo veter privzdiguje, Zdaj od konca, zdaj s stranjd, Semtertje jo premetuje Iz doline na gor<5. Barkar hlapcem glasno vpije, Jim hiti zapoved’vat, De morje nas ne zakrije, Z elementi se vojsk’vat. Drugi v barki so zaperti, Trepetamo od strahu, V brezno morja že požerti Se 'zročujemo Bogu. Upanje nas zapušalo Preživeti strašno noč; De b' nam drug’dan solnce s'jalo, Misliti skor ni blo moč. 11 Jn od straha eden moli, Križe delati hiti; Drug' plašen stermi okoli, In ne ve, de živi. Bog pa vstavi vse viharje, Divje umiri on morje, Strašne smerti nas obvarje, Spet nam solnce gori gre. * Mi v spominu bo ostala Vedno tista strašna noč; Bod’ Gospodu čast in hvala, De je skazal nam pomoč! Ni nevarniš’ga na sveti, Kakor sred’ morja vihar; Kdor pripravljen ni umreti, Naj ne hodi nanj nikar. Marsikdo v morjd grob pade, Vender srečen duše stan! Če ni umeri brez božje" gnade, Bodi grob še tak’ strašan. En fantič, bolan v slabosti, Nam je bil na barki umeri; Pa nedolžne še mladosti, Je gorak v nebesa šel. 12 Žegnal po navad’ cerkveni Sim merliča mlad’ga zdaj, Ga pokopal v grob vodeni, Dušo 'zročil v sveti raj. Starši so britko jokali, V serce jim je b’lo težko, Ko za njim so pogled vali, Pa ga vidit’ več ni b’lo. Nisim tolažit’ zamudil, De bo sin jim ’z morja dan, Ker bo angel ga obudil Na poslednji sodnji dan. Drugi v barki smo živeli, Vender čakali težkč, Vsi na suho smo želeli, De b' morji že konec b’16! Že smo barkarja prašali, Koliko je pota še; Zmiraj verno pogled vali, Al’ že vid’ kak hribec se? Že nam okol’ barke plava Mah in kaka vejica, Kožice, zelena trava Nam vesele znamiija. 13 Silno smo se zveselili, Ker smo vsi prepričani, De si bomo kmal’ počili, Že iz barke rešeni. Ko smo v barki preživeli Dva in štirdeseti dan, Prit' na suho zaželeli, Nam je hribec pokazdn. V eni sapi smo pritekli, Ga pogledat’, če je res, Vsi veseli, vsi smo rekli: Suha zemlja, res je, res. Zdaj očedili, oprali Hitro svoje smo reči, Slehern svoje vkup pobrali, In iz barke vsak hiti. Meni začne serce tleči, Ker že vidim novi svet, Kjer v sreči al’ nesreči Mi živet’ je in umret’. Razveselil sim se kmalo, Ko je barka v kraj prišla, Se ljudi je prikazalo — Cela truma jih je b’la. 14 Prinesejo jesti, piti, Nam prijazno govore; V mesto nas žele spremiti, Se prihoda vesele. Mesto nov’ Nork imen'vano, Imenitno in lepč, Od vsili ljudstev obisk’vauo, Lepšiga kdo najdel bo? Ko prijatli so sprejeli Tudi pogost’vali nas, Kar na barki smo terpeli, Je pozabljen hudi čas. Že od nekdaj imenitna Je Amerika res bl’a, Prav bogata, rodovitna, Tu živeti je lohka. Pa posvetne vse dobrote Lajšajo le života stan; Duše so zamorcev s’rote, Bog pri njih ni bil spoznan. Bog naj v revi jih veliki K sveti veri razsvetli; Le katolški učeniki So jim ljubi in zvesti. 15 Jest jim hočem pomagati, Jih učiti prav zvestč; Če mi moč Bog zvoli dati, Tud’ moj trud zastonj ne b6. Drugi dan svoj’ga prihoda Sim že tako srečen bil, Dva otroka t’ga naroda S svetim kerstam sem oblil. Upam z božjo pa besedo Dosti ajdov omečit’, Z evangelja sveto vedo Za nebesa pridobit'. Kjer kolj božji duh me vodil, Bom imel v spominu vas, Prosil Boga, kjer bom hodil, Za vas znance vsaki čas. De ker smo b’li nekdaj znani, Skupaj pridemo enkrat, Na desnico božjo zbrani " Tam v dolini Jozafat. X- 16 P S % i ® od nove fare svetiga Križa v Ameriki, Podbrežanom v spomin. HLader po previdnost' Božji Sim slovo od Kranjcov vzel, Prot’ Ameriki nastopil Dolgo pot sim prav vesel. Sim prehodil vse pok raj ne Pet kraljestev in rnorjč, Prej dem skorej še tolkanje Tud’ v Ameriki zemlji Po nevarnih potih dolgih Čez tri tavžent ur hodd, V dveh mescih, dneh petnajstih Sim prešel skor pol sveti Božja roka me pripelje V zgornje kraje Indije; Ko na Kranjskem poldne bije, Tukaj mal’ čez polnoč je. Kmalo zved’li so Indjani, De prišel je misjonar! Tu duhovni so spoznani Ko nar ljubši Božji dar. 17 Zdaj mi pride berž naproti Poglavar en dan hodd, Me kleče za žegen prosi, In mi koj roko poda. Pros' me, naj v njih kraj bi prišel, K’ je ime mu Lakrcd, Kjer že nekaj jih je kerstil Brumni gospod Baraga. Kakor hitro sim dovolil Njega prošnjo dopolnit’, Pet konjikov je pripravil Mene do tam tje spremit’. Vzdignimo se brez odlaška, Konji naglo prelete Celi dan vse brez počitka Gojzde, prode in vode. Verni so pa bli sprejeli S preveliko me častjd, V cerkev so me bli spremili, In veselo zapoj <5. Potlej so me bli peljali V eno lepo kamerco, V hišo poglavarja djali, Kjer imam postrežbo vso. Lepo cerkev sim že naj del K časti Jezusa na križ'; In vse drugo sim poravnal, Kar je treba v Božji hiš'. Najdel tukej sim kristjanov Keršenih čez dve sto duš, Pa še tudi dosti ajdov, K’ jim ni znana vere luč. Pridigvam in spovedujem Po francosko s tolmačam, Z gnado Božjo pa se trudim, De indjausko bi znal sam. V cerkvi imamo vsak dan praznik, K maši, prid’gi pridejo; K sercu gre jim Božji nauk, Radi me poslušajo. Silno radi v cerkev hod’jo, Maše nikdar ne mude, In besedo Božjo ljub'jo, Cio brez varha dom puste. Matere c’lo prinesejo Otročiče v zibelkah, l>e le prid’ge ne zamdijo, Otročič’ pa žegna ne. 19 Takim dušam je veselje Evangelij oznan’vat', Njim nasitit’ svete želje, Ko se vid' obilni sad! Vsi se kakor bratje Ijubjo, Vsi so eniga diM, Brumno žive ino moljo, Vedno hvalijo Bogi. Ni ga tukaj nevošljivca, Tudi ne krivi čniga, Ni ga slišat’ opravljivca, Ne vpitjh ponočniga. Vse ovčice so mi znane, Tukej sim prav kot doma, Serca vsih so meni vdane, Vsak za očeta me ima. Tukej le sim pri zamorcih Zadovoljen in vešči, Ne kesal se še po Kranjcih, De od vas sim slovo vzel. Vender kader mi pa pride Letni čas moj’ga godu, Neka žalost me obide, Britko je pri sercu bTo. 2* 20 Ko se spomnim na prijatle, So za god me obisk’val', Ohranit’ vezli navade, Po duhovsko smo kramljal’. Mislil sim bil sam pri sebi, Kak’ se revež bi vezval Tu v deželi ptuji, daljni? Po prijatlih bom žal’val. Bog pa j mi vezil’ pripravil, De sim ga bil prav vesel; Ne bom nikdar ga pozabil, Bog mi tacih še dodel’! Ker tri ajde sim bil kerstil Na ta svoj veseli dan, Na kosilo jih povabil, Poglavarja tudi zrav’n. Zdaj se mi začne veselje, Ki ga vživain zmeraj bolj; Spolnjene so moje želje, Zavolj kar sim sem prišel. Le za to sim dom zapustil In prišel bil v le-ta kraj, De b’ več duš Bogii pridobil, Jih pripeljal v sveti raj. 21 Prav veselo je pretekel Srečni dan moj’ga godu, Ker sim goste bil nasitil, Duše bolj kakor teli Prišlo je še drugih ajdov, Kmalo polno kamerco; Z njimi je bil tud’ pribencal Starček reven s palčico. Vsi so meni v roke segli, Kakor tukaj šega je, Po indj’ansko so se vsedli, Tje po tl4h okolj mene. Prosijo, de b' jih podučil, Vero radi da sprejmč, Jest pa sim jim kerst obljubil, Kadar vsak znal nauk bo. Serčno jih začnem učiti Svete vere nauk zlat, .. Jezusa jim oznaniti, Tot k nebesam jim kazat'. Serce mi se je topilo Od veselja vetkiga, Ker v obrazih je žarilo Delo svetiga Duhi 22 Naglo pol dne je minulo, Bli smo skupaj v terdo noč, Vsim se je prav dobro zdelo, K’ so spoznali vere luč. Zdaj pa naglo je pritekel Bil en človek na vso moč, Prosi, naj pomoč bi nesel K bolni, umerla bo to noč. V ojstrim vetru, v budim mrazu Dve milj' deleč preletim, V temnim gozdu, sneg v obrazu, Duše de ne zamudim. Kadar pa pred vrata pridem, Serce mene zaboli, Noter že jokati slišim, Pravijo, več živa ni! Žena pa ni bila rnertva, V omedlevci le leži; Dam jelenovca ji duhat', Naglo zopet se zbudi. Prav lepo je zdaj prejela Svete zakramente b’l&, Serčno je Boga hvalila, Ker ji gnado, zdravje dd. Drugi pot me obiskala Stara bila revica, Me za nauk, kerst prosila, Ni poznala še Boga. Kader se je naučila, Kar kristjanu vedit’ grč, Je b'la sveti kerst sprejela Vel’ki praznik Svet’ga dnč. Pred altarjem solze toči, Kakor nekdaj Simeon, Ker dočaka vere luči, Vidi Jezusovi tron. Prav hvaležna in vesela Milost božjo zdaj časti, De je gnado zadobila Že na pragu večnosti. Tak'-le Bog za ajde dela Po meni nevrednimu, „ In s terpljenjem mi pripravlj Tolažila delavcu. To, prijatli vam popišem, Še več druj’ga zamolčim, De časti pri vas ne išem, Zasluženja ne zgubim. 24 Vsak naj le Gospoda hvali, Milost božjo naj časti, Ker posode slabe zvoli, De reči velike stri. Vsi pa prav lepo živimo, In služimo prav Bogu; Vsi med sabo se ljubimo, De zaslužimo nebč. De po meri zasluženja Vsak se trudi bit' svetnik, Krono večniga življenja Dal pravični bo Sodnik. Hvaljen bodi Jezus Kristus! —X- 26 P P O M B A. Ljubeznjivi moji Podbrežani! » o previdnosti božji sim nekdaj vaš fajmošter pod Brezjem bil, in sim vam pot proti nebesam kazal. Tudi v svojim duhovnim veselji sim med vami prav zadovoljen in vesel prebival. Od pridnih rčk lepo postrežen, od vsili čislan in prav srečen sim bil. Pa mislil sim sam pri sebi : Meni se tnkej vse predobro godi; moram si drugo terji pot izvoliti, de bi bolj zvesto si nebesa zaslužil. V tem času mi pride pismo od ranjkiga gospoda Baraga iz Indijanske dežele, ki me vabi med Indijane, njemu v pomoč, in več zasluženja za nebesa si pridobiti. Iz tega sem spoznal svoj poklic na In¬ dijansko se preseliti in Indijane, divje ajde, poti k nebesam učiti. Koliko duš sim pa tam 26 za izveličanjo pridobil, to naj bo Bogu samimu znano. Zdaj pa v svoji veliki starosti opešan in oslabljen ne morem več misijonskih del dopolnovati in po indijanskih pušavah zgub¬ ljenih duš iskati; se moram v miren poči¬ tek podati in za srečno smert se pripraviti tukaj v domači deželi. Molite za-me, ljubi moji nekdanji far¬ mam ! Frančišk Pirc, indijanski misijonar. 27 P e, s e. m od ajdovske deklice v Lakroa. Ko v indjanski Bog deželi — Tamkej blizo Lakrod — Ajdam, ki so tam živeli, Milost spreobernjenja da; Je resnico kmal' spoznala Neka dobra deklica; Hitro veri se je vdala Vsa iz celiga serca. Naglo se je naučila, Kar kristjanu vedit’ je; Kerst in gnado zadobila — Hvalo, čast Bogu daje. Kmalo se gorečnost vidi Pri ti brumni deklici, Ogenj božje vse ljubezni V leti sveti dušici. 28 Vsa ponižna in pohlevna, Nič prevzetnost’ ni pri nji; Tenko-vestna duša skrbna, Vsak’ga greha se boji. Eada v cerkev je hodila In molila prav lep<5, Jezusa čez vse ljubila, In živela prav svetd. Vedno ubožno, čisto ž’veti, Spolnit’ evangeljski svet, In nedolžnost ohraniti, Je bil njen prav terden sklep. Nje življenje vsim deklicam Bilo je prav lep izgled; Bolj podobna je angeljcam, Ko ljuddm na le-tem svet’. Divji ajdje, njeni starši, Noč’jo slišat’ od Bogd,; Govorjenje jih le straši — K’ je od vere, od božjiga. Večkrat sim jih bil poskušal K pravi veri spreobernit’; Prosil, učil, prigovarjal, Trudil se jih omečit’. 29 Pa besede niso zdale, Le prevzetno odgovore, Ker njih serca so ko skale K spreobernjenju b’le terdč. Druj’ga nisim bil odnesel, Kakor žuljaste pete; Sam pri sebi sim si mislil Tak’ le mis’jonarjem gre. K' išemo zgubljene ovčice Po pušavi indjanski, De bi oteli njih dušico, Dali uk zveličanski. Ene precej k nam hitijo, Drugim zopern je ta glas; Ene druj’krat se dobijo, Druge pa bežč od nas. Tak' se Jezusu godilo, K' je začel bil on učit’ In Samarijane želel K pravi veri spreobernit’. Pervič so ga b’li segnali, V drugič radi ga sprejmč, So zvestč ga poslušali, Vsi veselo verjejo. 30 Oče, mat’ sta hčer ljubila, Pa svetost jima ni všeč; Ker je v cerkev skoz hodila, Kmal’ odpeljeta jo preč. Oče ročno zdej pobere Ženo, hčer ino blagd, De b’ se mene ognil in vere, Se prešel’ en dan hodd. Po divjaško ž’veti hoče V daljnim gozdu brez Boga, Deklice pa uslišat' noče, K’ se vernit’ prosila ga. Žalostna tam prebivala Ko Izraelci v Babilon’, Proti cerkvi je zdih’vala, Kakor David na Sijon. V temnim gozdu prežaluje Milo kakor gerlica, Dušo k nebu povzdiguje Mol’ s ponižniga sercd. Vedno k Bogu je zdihvala, De bi starše k veri vnčl, Se mu je priporoč’vala, De b’ jo skor v nebesa vzel. 31 Bog je njeno prošnjo uslišal, Nji dodelil, kar želi; Njo je kmalo k seb' poklical, Staršem gnado dodeli. Govorila je predramši Neko jutro še pred dnem: Poslušajte, ljubi starši! Kaj vam novega povem. Jest nocoj sim v sanjali vidla B’la prikazen prav lepd, Ki je meni razodela, De mi umreti skorej bo. Kmal’ se z vami poslovila, Zapustila bom ta svet, Vender pa ne bom vesela, Če se bran’te kerst prejet’. To pa starše je ginilo, Naglo se spreobernejo, Serca njih je omečilo, Sveti kerst zdaj hočejo. Deklica je kmal’ zbolela, In je vlegla se zares; Ni se ona smerti bala, Bila svest si je nebčs. 32 Starši jamejo žalvati, Terdovratnost objokvat'; In na pot se k men' ravnati, Bolno hčer mi pripeljat. Na saneh sta pripeljala In jo men’ izročita; Sta kleče obd jokala, In za kerst me prosita. Tak-le dobra milost božja Terde ajde omeči, Večkrat po prečudnih potih K veri nje pripravne stri. Vere sta se zdaj učila, Prav spoznala Božjo čast, Sta vesela kerst prejela, Občutila rajsko slast. Deklica pa milost božjo Hval’ vesela in časti, Ker Gospod je uslišal prošnjo, Staršem gnade zdaj deli. Pa bolezen zdaj stiskati Začne dobro deklico; K zdravju ni več pomagati, Bog že kliče jo v nebi. 33 Serčno se koj ona sklene V voljo božjo prav voljna, Svete zakramente prejme, K smerti je pripravljena, Zadnji dan svoj’ga življenja Pa podob’ po sten’ razpnč, In me vpraša radovedna, Kak' živeli so ti-le? Ji začel sim njih življenje Bolj natanko razlagat, ln sedanje njih veselje Kar mogoče popis’vat. Vneta od ljubezni Božje Se clo smerti veseli, Gori med nedolžne duše K Ženinu le hrepeni. Bila je še v roke segla Meni in svojim starišam,, Za dobrote zahvalila Prav s priserčnim slovesam. Obljubila je za terdno Še Boga za lias prosit’, De živeli vsi bi sveto, Ajdam pa se spreobernit. 3 Serčno zdaj prot’ nebu zdahne, V Bogu že lepd zaspi, Nje življenje naglo vgasne, Kakor zvezda se vtreni. Satan more preč bežati, Nima nič pri nji obrest; Treba se ga ji ni bati, B’la je še nedolžna vest. Angeljci so pristopili, Smerti se radujejo, Njeno dušo so sprejeli, .To v nebesa spremijo. Nisem vidil še človeka, T)e bi živel tak’ svetč; Tudi nikdar še bolnika Umreti kdej tako lepč. Prav gotovo nje je duša Gorka v sveto šla neb<5, In tam ona je prejela Lepo krono, prav svetlč. Zdaj nje starši, vsi kristjani Jo lepo posnemajo; Tudi še obilno ajdje Sveti kerst prejemajo. 35 Menim, zdaj že ona prosi Za vse nas Gospod Bogd, K’ je dobrotljiv nam vse skozi, Vedno novih gnad nam dl Verni oče milost Božjo Prav hvaležno zdaj časti, Želi tudi prit' za hčerjo, De h' jo vidil v večnosti. Roženkranc nosi na vratu Ino moli, koder grč, Nehvaležnost terdovratno Svojo vsakimu povč. Po pušavi iše ajdov, Vsak'mu dobre svete dd, Srečo skaže jim kristjanov, Jih v cerkev pripelji. Tak'-le mi previdnost Božja Pomagavcev pridobi, In iz terdovratnih ajdov Mi pohlevne ovčice stri. To prigodbo, ljubi znanci! Vam popišem prav zvestč, De vsi veste, kak' ludjanci Tu živč, umerjč lepi 3 * 3G Tu se božja milost vidi Iti prečudna vere moč Prav očitno nad Indjani, K’ jim posije vere luč. O de jest bi mogel Kranjcem Svoje Indijane tje poslat’ In vsim svojim ljubim znancem Za izgled prav lep jih dat’! O dekleta! posnemajte Dobre deklice izgled, In me zvesto poslušajte, Kakšen danes dam vam svčt: Ktere kolj ste zdaj še čiste In nedolžnosti si svest, Bod’te vselej Bogu zveste, Ohranite dobro vest. Učenike poslušajte, Posvečujte pa svoj stan, Le svetnike posnemajte, Bod'te boljši vsaki dan. Le ponižnost, sveta čistost, In ljubezni Božje vir Steber so za pravo brumnost, Dodelč nam večni mir. 37 Večni Bog odpre ponižnim Ves zaklad nebeških gnad, Jih napolni z duham svojim, Voljo Njega spoštovat’. Bog, kateri se ne laže, Bode uslišal vselej vas, Ako bodo serca vaše Le ponižne vsaki čas. V vsi ponižnosti sklenite, Sveto čistost ohranit’, Žen’na Jezusa ljubite, K njemu le želite prit’. Ni pač najti b'lo kdej boljš’ga, Kar kolj draz’ga je na svet’, Kakor je prav čista duša, To je pravi rajski cvet. Prav po angeljsko je lepa, ’ina podobo Stvarnika, Jezusova je nevesta, Tempelj svetiga Duha. Kakor lil’ja je cveteča, V čednosti se lesketi; Krona jo tam čaka večna, Kader loči se s sveti. 38 Da bi vender bolj spoznale Čiste d’vice svojo čast, Za ves svet bi ne menjale Venca ne — za njega slast. Kdor ga hoče obraniti, More Jezusa ljubit', Vse postave dopolniti, Vsak’ga greha se ognit. Ktera hoče vselej imeti Modre d’vice žlahtno ime; Larnpca božje nje ljubezni Nikdar vgasniti ne sme. Ktere pa ste že zgubile Dragi ven’c nedolžnosti, luo pravo pot zgrešile; Iš’te berž miru vesti! K Bogu se nazaj vernite, Solzne vse prosite ga, De pokoro pravo skrite, De vam zopet gnado dd, Ves čas vašiga življenja Britke naj tekč solze; De se reš’te pogubljenja, Skrite, kar spov’duik uče. 39 Terni vsi lep<5 živite, In služite prav Bogu; Le za dušo bolj skerbite, Ko za časno, za teld! Greha skerbno se zderžite, Čistite s pokoro vest, Vse postave dopolnite, Vsak Bogu ostani zvest. Pripravljajte se za večnost, Dokler je še. guadljiv čas; Skrite tukaj vso previdnost, De bo dobro tam za vas. Žegen Božji vam še vošim, Naj nad vas ga razlije, In iz serca vsac’ga prosim: V gnad' živi naj umerje. Vi pa za-me tud’ molite, De dopolnim vse lepč: Še na-me ne pozabite, Ko me v zemljo zagrebč. -X 40 De bodete ve, Kranjske deklice, to-le Kranjsko pesem od ajdovske deklice, ki vam jo zdej v roke dam, prav zastopile, morate vediti, da vse le-to, kar v prepisu te pesmi berete, se je v Lakrod na Indijanskem res godilo, in sim pesem za vas Kranjske deklice že pred 30 leti zložil in spisal. Zdaj vam jo natisnjeno podam, da bi jo veselo pela in ajdovsko deklico, prav dobro kristjano, lepo posnemale in Častile, zraven tega pa vse k svojemu zveličanju obračale. 41 PESMICA od dobre ovčice. Zvesta Kristusu ovčica, Rad spominjam se na te, Ker si dobra še dušica, Rada moliš tud' za me. Srečna ura, ko rojena Si b’la žlahtna deklica, V svetim kerstu posvečena Tempelj svetiga Duha. Kakor rožica cveteča Si b’la bela lilija, Si b’la augelam sloveča, Bogoljubna deklica. Po kristjansko odrejena, V branju, v petju zurjena, V vsih postavah podučena,, Rada k sveti maši šla, Zgodej ti pa si spoznala, De je svet ves prazen, zvit; Jezusa si le iskala, Zvesta mu sklenila bit’. 4 42 Del mir boljši si zvolila, Belo lilijo si zbrat’, Dvištvo si Bogu obljubila Neoskrunjena ostat’. Ti rožičke si kazala Vsim posvetnim ženinam, Ker le en’ga si spoznala Zaročena z Jezusam. Torej srečna si dušica, Jezus te je prav vesel; če boš njemu zvesta d’vica, Te v nebo bo sabo vzel. O kak lepa boš devica, Kader prideš v paradiž, Če boš čista ti deržica, Dokler le na svet’ živiš. Kar je drazga v zemlje kraju, D’viško serce drajše je; Kar je lepga v svetim raju, D’vištvo to preseže vse. Jezus d’vice oblagruje, Jim zaklade gnad deli, J ib neveste imenuje, Se nad njimi veseli. 43 Tud’ jih angelce imenuje, Ko se čiste ne može; On v njih sercih sam kraljuje, De po volji mu žive. O spoznavaj v tim poklici, Čista duša, svojo čast; Ljubi Jezusa v resnici, Ker se dal je tebi v last. Zbiraj pridno dobre dela, Zlati časi zdej teki; De ko smert te bo zadela, Sodba strašna ti ne b<5. Svete zakramente vživaj Prav pripravljena pogost’, S spokorjenjem skaze zmivaj, Prav dopolni vso dolžnost. Skerbno bogaj spovednike In poslušaj vestni glas; Vari vsake se spotike In obračaj dobro čas. Le Marijo prosi zmeraj, Vsak’ dan se ji priporoč', V svete d’vice se ozčraj, Skusila boš njih pomoč. 44 Drug za druzega molimo, Ko se snidemo enkrat, De se sodbe ne bojimo Tam v dolini Jozafat. Če oprav’mo sodbo srečno, Nam bo v delež sveti raj, Z Jezusam šli vanj na večno, Srečni bomo vekomaj. Skup se bomo veselili, Bog sam bo vse sreče vir; Vanj se bomo vsi vtopili, Vsi vživali večni mir.