(jfiž&om
s-yic&uce*.*
NO. 81
AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN. LANGUAGE ONIV
SLOV6NIAN
MORNING N6WSPAPGB
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoeniar, Ely, Pueblo, BockSpringi
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 24, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Novi grobovi
Jennie Borosh
Po štiri-mesečni bolezni je v ponedeljek, 16. maja 1977, podlegla raku v St. Elizabeth bolnišnici v Youngstown, Ohio, 63 let stara Jennie (Jane) L. Bo-nosh, rojena Nagode, živeča zadnjih 15 let na 431 Catherine St., Liberty (Youngstown), preje pa v Girardu, Ohio. Rojena je bila 6. maja 1914 v Struthers, Ohio, Bila je članica društva Lincoln št. 108 ARZ v Girardu, Pri kateremu je bil njen oče hied ustanovitelji in dolgoletni Uradnik. Pogreb je bil 19. maja Iz Blackstone pogrebnega zavoda v cerkev St. Rose. Pokojnica zapušča soproga Georgea, hčer Mrs. Carole Pascarella v How-landu, Ohio, očeta Antona, sesiri Mrs. Christine Rebracca v Girardu in Mrs. Agnes Mericle v Akronu, brata Tonyja Nago-deta v Colorado Springs, Colorado, in dva vnuka. Mati Louise, rojena Anžiček, je preminila Pred mnogimi leti.
Mary Jereb
V	Kaiser Foundation bolniš-hiei je umrla 83 let stara Mary Jereb, roj. Pirman v vasi Sv. Trojica na Blokah, od koder je Prišla v ZDA leta 1913, živeča zadnje čase pri hčerki na 94 E. 196 St., preje pa na E. 170 St., vdova po leta 1971 umrlem možu Franku, mati Mary Stermole, Pok. Edwarda in Williama, 11-krat stara mati, 4-krat prastara uiuti, sestra Lloyda, Antona, Henryja in pok. Johna. Bila je članica SNPJ št. 53. Pogreb bo 3z Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 915, v cerkev Sv. križa ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena jutri, v sredo, ob dveh popoldne.
Kattie Bajac
V	Lake County Memorial West bolnišnici je umrla včeraj zjutraj v 98. letu starosti Kattie Bajac, vdova po leta 1960 umrlem možu Fetru, mati Nicho-lasa, Mrs. Daniel (Antoinette) Potočar, Marka, Anne Planisek, Catherine Regovic ter pokojnih Thomasa, Johna, Petra, Franka Ih Mary, 3-krat stara, 18-krat Prastara ter 4-krat praprastara »ati, sestra Jane Slat (Evropa) in pokojnih Ivana Barsica, Petra in Janka. Pokojna je bila članica Roženvenske bratovščine pri fari sv. Pavla in HBZ št. 14. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. °t> 9., nato na Kalvarijo. Na mrt vaški oder bo položena danes Popoldne ob dveh.
Tekstilu industrija zašla v hude težave
iastoči uvoz cenenih tkanin iz tujine in rastoča moč delavskih unij povzročata težave tekstilni industriji v ZDA. ATLANTA, Ga. — Tekstilna industrija je ena glavnih na Jugu naše dežele, saj je v njej zaposlen povprečno vsak peti delavec. Nekdaj so bila njena središča na Severovzhodu, v zadnjih desetletjih pa se je v večji meri ustalila na Jugu, kjer so aile delovne unije šibke ali pa jih sploh ni bilo. Tako so imeli podjetniki možnost zadrževati rast delavskih plač, ki so stvarno ostale med naj nižjimi v celotnem gospodarstvu.
Tekstilna industrija je kar u-spevala, dokler ji ni začelo na trgu delati težave ceneno uvoženo blago. Uvoz je rastel iz le-v leto, predvsem iz dežel Vzhcdne Azije, s Koreje, Tajvana, iz Hong Konga, z Japonske. Prodaja domačih izdelkov je začela zastajati, industrija sama pa se je znašla v težavah, ko se je delavstvo organiziralo in zahteva večje plače. Podjetja trdijo, da v sedanjem položaju še teh ne zmorejo več, da postajajo nedobičkanosna, da ne morejo več uspešno tekmovati z uvoženimi tkaninami.
Podobno kot čevljarska in e-iektronska industrija se tudi tekstilna industrija ozira za pomoč na zvezno vlado, ki bi naj na kak nadn. omejila, uvoz tkanin 'z tujine.
V Zvezi ameriških tekstilnih oodjetnikov je skupno okoli 6,000 podjetij z 960,000 delavci in delavkami po vseh delih ZDA, z dvemi tretjinami vseh v državah Juga.
Iz raznih naselbin
Slovenski spominski dan v Milwaukee ju
Milwaukee, Wis. — Slovensko kulturno društvo Triglav priredi Spominsko svečanost na Spominski dan, v ponedeljek, 30. maja t.l. v Triglavskem parku. Ob enajstih dopoldne bo tam sveta maša, nato kratka sveča-h°st in kosilo.
Indonezija ne bo povišala cene olju
v ^JAKARTA, Indonez. — L. ^avna petrolejska družba je objavlja, da ne bo povišala cene Mja s 1. julijem za 5%, kot mio dogovorjeno na sestanku Organizacije držav izvoznic Jja lani v decembru.
Vremenski prerok
Oelno oblačno, soparno z mož-hostjo neviht. Naj višja temperama okoli 82 F (28 C),
Lindbergov mladostni dom v Minnesoti nov spomenik preteklosti
LITTLE FALLS, Minn. —
Čvrsta lasena hiša, skrita na bregu reke Mississippi, je postala preteklo nedeljo naj novejši spomenik preteklosti ZDA, ko nik Ugande'ldi Amin je obdol-
jemi “4lnln 9,Ml TITO NE MARA SLIŠATI
OČITKOV 0 ČLOVEKOVIH PRAVICAH V JUGOSLAVIJI
Predsednik Ugande grozi Britancem, ker so se odločili, da ga ne marajo na konferenci Skupnosti narodov v Londonu.
NAIROBI, Ken. — Predsed-
se je tam, v mladostnem domu Charlesa Lindberga, v zvezi s proslavo 50-letnice njegovega slavnega poleta preko Atlantika zbrala družina pokojnega letalca.
Pri slavju proglasitve te hiše za narodni spomenik je govorila vdova slavnega letalca Anne Morrow Lindbergh. Hiša je v o--skrbi države Minnesota od leta 1950 in pok. Charles Lindbergh je tam zadnjič javno nastopi) leta 1972, ko je bila določena za Lindberghovo središče. Letalec je 11 mesecev kasneje umrl na raku. Nedeljskega slavja so se poleg vdove udeležili tudi trije otroci pokojnega, sinova John in Land ter hčerka Raave Lindbergh Brown
Begin v bolnišnici
JERUZALEM, Izr. — Mena-hem Begin, vodnik zmagovite stranke Likud, o katerem splošno sodijo, da bo novi predsed-
žil nekatere Britance v Ugandi širjenja zlobne propagande o njegovem režimu in izjavil pretekli petek, da njegova vlada ne bo odgovorna za ničesar, kar se bo zgodilo tujim “vohunom”.
“Večina Britancev, poslanih iz Britanije, so vohuni... Mi poznamo tiste Britance, ki na skrivaj pošiljajo zlobne informacije o naši deželi na tuje,” je govoril Idi Amin, kot je poročal radio Uganda.
“Vsaka država, ki ima vohune v Ugandi, mora vedeti, da so ti tu na svoje lastno tveganje,” je dejal Amin in zaključil: “Od govornost za to, kar bi se jim moglo zgoditi, ni na Ugandi, ampak na onih, ki so te vohune poslali.”
Idi Amin je jezen, ko je bilo objavljeno, da ga britanska vlada ne mara na konferenci držav britanske Skupnosti narodov, ki se bo vršila v Londonu od 8. do 18. junija. Prav tako ga je raz-
nik vlade, je moral v nedeljo jezilo, ko je zunanji minister
v bolnišnico zaradi “preutrujenosti”.
Begin je imel srčni napad pred par meseci, pa se je čisto pozdravil, kot so trdili. Zadnji napad vzbuja dvom v njegovo zdravje iu sposobnost pre • vzema težke naloge v tako kočljivem trenutku. Mož je star že preko 63 let.
Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je do razgovoru s podpredsednikom ZDA Walter jem F. Mondalejem v Belem dvoru dejal novinarjem, da no njegovem ■‘ni mogoče Jugoslaviji ničesar očitati’’ v pogledu človekovih pravic. ----------------- ------- =
CLEVELAND, o. -- Tekom | Bodočnost Jugoslavije svoje zadnje poti po Evropi je	negotova
podpredsednik ZDA Walter F. V svobodnem delu Evrope so-Mondale po razgovorih s pred- dijo, da bo Moskva skušala ne-sednikom južno-afriške vlade gotovost po Titovem odhodu upo-Johnom Vorsterjem na Dunaju, rabiti za poskus, to znova po-glavnem mestu Avstrije, odletel tegniti ali kako privezati na v Beograd na razgovore s Titom'svoj blok in končati njeno kri-
m drugimi predstavniki Jugoslavije. Zaradi težav z želodcem je Mondale odpovedal ude ležbo pri slavnostni večerji, ki so jo napovedali v čast njegovemu obisku. Prihodnji dan je bil vendar že toliko zdrav, da je dppolnil zamujeno in opravil vs° predvidene razgovore, med njimi najpomembnejšega s predsednikom Titom.
ZDA hočejo poudariti zanimanje za Jugoslavijo
Walter F. Mondale je obiskal Beograd, da poudari zanimanje ZDA za to državo v trenutku, ko vsa Evropa s skrbjo gleda,
Več koles kot avtov
WASHINGTON, D.C. — Leta 1972 so Amerikanci kupili več biciklov kot avtomobilov. To se je verjetno ponovilo tudi v naslednjih letih. Tedaj je bilo kupljenih 13 milijonov biciklov in 11 milijonov avtov.
Trdijo, da najmanj kakih 100 milijonov ljudi v naši deželi vozi bicikel redno ali pa od časa do časa. Veliko ljudi uporablja solo za zabavo in kot sredstvo za ohranjanje telesne čvrstosti.
Španski politični jetniki
na svobodo v tujini
MADRID, Šp. — Vlada predsednika Adolfa Suareza je objavila amnestijo političnih jetni-sov, ki pa morajo, če hočejo na svobodo, odpuščeni čas preživeti na tujem.
Vietnam raztegnil svoje
gospodarske obalne vode
BANGKOK, Taj. - Vietnam je objavil koncem tedna, da je raztegnil svoje gospodarske pravice do 200 milj od svojih obal. To ga bo privedlo v odprt spor z LR Kitajsko, ki ima od leta 1973 zasedene Paracelske otoke.
Ti leže znotraj tega pasu in so bili do kitajske zasedbe pod u-pravo Južnega Vietnama.
Velike Britanije David Owen obsodil Združene narode, ker niso nič ukrenili proti kršenju člo- kako se bo tam razvijal položaj, vekovih pravic v Ugandi, zlasti ko bo predsednik Tito, ki bo ju proti vseh vrst nasilstev, krvoločnosti in pokolov.
Sirhan bo govoril
LOS ANGELES, Kalif. _ Obsojeni morilec sen. Roberta F. Kennedy j a Sirhan B. Sirhan je pristal na to, da po osmih letih prekine svoj molk o ozadju u-mora. Od njegovega razgovora, ki je napovedan v par tednih, ne pričakujejo kakih bistvenih novih odkritij.
Sirhanov odvetnik je dejal, da obsojeni morilec ne ve nič o kaki zaroti proti pok. R. F. Ken-nedyju.
voversko zvrst komunizma. Jim' my Carter je tekom volivne borbe trdil, da Jugoslavija za varnost ZDA ni bistvenega pomena ter zato ne misli, da bi ZDA nastopile s svojimi oboroženimi silami v njeno obrambo, če bi jo skušala zasesti Sovjetska zveza. Ko je bil izvoljen za predsednika ZDA, je svojo prvo izjavo dopolnil v toliko, da je odločitev prepustil času in okoliščinam, ki bodo tedaj obstojale.
Ko se na svoji prvi poti po Evropi Mondale ni ustavil v Jugoslaviji, so bili tam nejevoljni, ker so bili spregledani. Washington je tokrat to popravil in Mondale je odletel v Beograd.
je ta spor skušala po Stalinovi smrti ponovno spraviti s sveta,
Ena tretjina Kvibečanov za neodvisnost Kvibeka
MONTREAL, Que — Povpraševanje Kvibečanov o tem kako gledajo na gibanje za neddivisni Kvibek, ki ga je izvedel dnevnik Toronto Star, je pokazalb, da je blizu eno tretjino prebivalstva pokrajine Kvibek stvarno za njeno neodvisnost.
Doslej so sodili, da ima to gibanje manjšo podporo v javnosti, ker se pri prejšnjih povpraševanjih ni izjavilo za neodvisnost Kvibeka nikoli niti 20% povprašanih.
-----o-----
Kenija prepovedala lov
na vso veliko divjad
NAIROBI, Ken. — Vlada Kenije je pretekli teden prepove-dala lov no vso veliko divjad in'so se odločili za povezavo vseh dovoljenja, ki so bila za to že! “neuvrščenih” držav. Prva nji-izdana, spremenila v dovoljenja kova konferenca je bila prav v za ogled in filmanje divjadi v Beogradu. Pokazala je kar jas-narOdnih parkih. Odločena je no, da so “neuvrščene” države namreč ohraniti veliko divjad, veliko bolj vnete za komunistič-eno glavnih privlačnosti tujih o- ni kot za svobodni demokratski biskovalcev, ki prinašajo deželi svet. Pri tem so ostale do da-letno preko 80 milijonov dolar- našnjega dne z morebitnim za-jev dohodka.	1 časnim nihanjem.
tri dopolnil 85 let, zapustil po- ^Tam je izrazil podporo “neodvis-zorišče. Nihče ne dvomi o tem, nosti, nedotakljivosti, edinosti Sovjetska zveza rada po- in ustaljenosti Jugoslavije”.
da bi
pravila napako, ki jo je storil
Stalin, ko je Jugoslavijo vrgel	Titove izjave
iz Kominforme junija 1948 in s Po daljšem razgovoru v Titom tem povzročil prvi razkol v ko- v Belem dvoru, sta se oba po-munističnem občestvu. Moskva'javila pred novinarji. Tito je o-
meni, da se bo v Beogradu sešla konferenca preverjat, kako
pa so bili Tito in tovariši med .bila izpolnjena določila helsin-
tem prišli do zaključka, da jim je boljše in lepše “hoditi lastno pot v komunizem”, kot pa se vrniti pod moskovsko oblast.
Od izključitve iz Kominforma junija 1948 je SFR Jugoslavija ubirala svojo pot, nekaj bližje Zahodu, ki ji je dajal obsežno gospodarsko, vojaško in seveda politično podporo. Tito se je pridružil “nevtralcem” Nehruju, Sukarnu, Naserju, Nkruma hu, Hajle Selasiju in drugim, ki
DVEMA POLITIČNIMA OBSOJENCEMA V SLOVENIJI ZNIŽANA KAZEN
“Katoliški glas”, v Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik, je prinesel v svoji številki 19 letošnjega leta, dne 12. maja naslednje zanimivo in za presojo svobode ter spoštovanja človekovih pravic v SR Sloveniji pomembno sporočilo.
*
Slovenski javnosti sporočam, da je prizivno sodišče v Ljubljani znižalo kazen sodniku Francu Miklavčiču in o-sejistu Viktorju Blažiču, ki sta bila zavoljo člankov, objavljenih v “Zalivu”, in Miklavčič tudi zavoljo idej, izraženih v osebnem dnevniku, obsojena Miklavčič na pet let in osem mesecev strogega zapora, Blažič pa na dve leti
strogega zapora. Sodniku Francu Miklavčiču je prizivne sodišče znižalo kazen na dve leti in pol strogega zapora, Viktorju Blažiču pa na 14 mesecev strogega zapora.
Do tega ukrepa je prišlo predvsem zaradi časovne bližine s e s t a nka, posvečenega spreverjanju sporazuma v Helsinkih, ki bo junija v Beogradu, pa tudi po zaslugi raznih intervencij, zlasti Amnesty International, ki se je zelo zavzela za oba obtoženca. Zato uredništvo “Zaliva” čuti dolžnost, da se tudi na tem mestu zahvali vsem zasebnikom in ustanovam, predvsem A m n e s ty International, za njihove akcije v prid obsojenima sodelavcema revije.
Kakor pa je lahko vsakdo upravičeno zadovoljen, da je bila po krivem obsojenima znižana kazen, je vendar nezaslišano, da po desetih mesecih samice slovenski kulturnik Franc Miklavčič, nagrajenec med drugim tudi za zasluge v osvobodilnem boju, zdaj preživlja svoje dneve v kaznilnici v Dobu, in da mo-’ ra sposobni časnikar in esejist Viktor Blažič te dni spet v ječo, da prebije preostanek kazni.
Zato se podpisani obračam na vso slovensko javnost, na slovenske razumnike, predvsem na slovenske pravnike, da se zavzamejo za čimprejšnjo osvoboditev obeh zapornikov, ki sta se ravnala po
načelih Splošne deklaracije o človeških pravicah in v smislu Helsinške listine, to je dveh mednarodnih dokumentov, ki ju je podpisala tudi Jugoslavija.
Naj dodam, da je Viktorju Blažiču, ko je 4. maja moral spet v ječo, skupina slovenskih razumnikov poslala sledečo brzojavko: “V teh težkih trenutkih zagotavljajo solidarnostno bližino številni prijatelji.” Podpisani je Viktorju Blažiču brzojavno na slovil sledeči tekst: “Na predvečer nove preizkušnje prejmite izraze globokega spoštovanja in iskrene pozdrave.”
Boris Pahor, urednik revije “Zaliv”
skih listin. Nato je pripomnil o svojem razgovoru z Mondalejem:
“Mi smo izrazili svojo skrb glede kampanje, ki jo vodijo v nekaterih deželah o demokraciji in človekovih pravicah. Jaz sem dejal, da jaz smatram, da ni mogoče nasloviti na Jugoslavijo v tej zvezi nobenega očitka.”
Tito je nato govoril, kako je Jugoslavija med “najodprtejŠimi na svetu”, kako njeni državljani lahko potujejo na tuje, da zato režim v Jugoslaviji “ne more nikdar sprejeti ideje, da bi bila demokracija v Jugoslaviji v nevarnosti zaradi nekaterih ukrepov, podvzetih proti posameznikom”. Da Tito ni maral izpustiti tako ugodne priložnosti za obrambo svojega režima v času, ko so glasovi o kršenju človekovih pravde v Jugoslaviji vedno številnejši in glasnejši, v času, ko se naglo bliža odprtje konference v Beogradu, je razumljivo.
Koliko Titova izjava velja, bo pokazal sam potek konference v Beogradu, katere začetek je bil določen na 15. junija. Pisanje jugoslovanskih listov, posebno tudi slovenskih v Ljubljani kaže, da so tam hudo nervozni.
Znak dobre volje
ZDA so hotele pokazati dobro voljo do SFR Jugoslavije tudi s tem, da so v petek tik j pred prihodom Mondaleja v ^ Beograd objavile odobritev do-; bave reaktorja za jedrsko el ek-, trarno v Krškem v Sloveniji.
Iz Clevelanda in okolice
V	domu za ostarele—
V	Shepherd of the Valley nego-vališču na Hillcrest Drive v Niles, Ohio, se nahaja obče poznani Anton Nagode iz Girarda, Ohio. Dne 9. junija bo obhajal svoj 93. rojstni dan. Doma je iz Hotedršice na Notranjskem in je bil do zadnjih par let trdnega zdravja. Prijatelji in znanci mu želijo, da bi se mu zdravje okrepilo in mu bo mogoče vrniti se domov.
Sestanek za AD—
Jutri, v sredo, ob 8.30 zvečer bo v Baragovem domu na St. Clair Avenue sestanek Odbora za ohranitev AD. Nanj so vabljeni vsi sedanji sodelavci kampanje za pridobivanje novih naročnikov in vsi, ki bi se bili tej kampanji pripravljeni pridružiti.
Mestno elektrarno bodo prodali—
Mestni svet je sinoči po dolgi razpravi sklenil z 18:15 glasovom prodajo mestne elektrarne Cleveland Electric Illuminating Co. Zaradi pičle večine more biti sklep veljaven šele čez 40 dni. Nasprotniki prodaje upajo, da bodo v tem času mogli to preprečiti.
Manj prebivalcev—
Po podatkih zveznega urada za ljudska štetja se je število prebivalstva mesta Clevelanda in 28 njegovih premesti j v zadnjih letih zmanjšalo. Cleveland ima le še 638,793 prebivalcev, Parma 98,883 in Euclid 63,307. Asesment—
Jutri, v sredo, je 25., ko društva običajno pobirajo asesment.
Lep dar AD—
Družina Cerar z E-, 68' v Clevelandu je darovala [v tiskovni sklad Ameriška Domovine v spomin umrle dolgoletnp in zye-ste naročnine Frančiške Cerar. Prisrčna hvala!
AMERIŠKA DOMOVINA je vaš list, podpirajte ga!
Zadnje vesti
ASSEN, Niz. — Skupina teroristov z Južnih Molukov, otočja v Indoneziji, je včeraj zasedla šolo v bližnji vasi in drži 105 otrok za talce, prav tako se je polastila potniškega vlaka z okoli 50 potniki. Teroristi zahtevajo od Nizozemske, da podpre njihov boj za neodvisnost Molukov. V preteklih letih so Južni Molučani izvedli še vrsto sličnih nasilij in jih je zato večje število v nizozemskih zaporov. Teroristi hočejo s svojim sedanjim nastopom doseči osvoboditev svojih zaprtih tovarišev.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim je včeraj ob odprtju novega zasedanja pomorske konference v New Yorku izjavil, da pričakuje tekom letošnjega zasedanja temeljne sporazume o novih zakonih morij. V preteklih štirih letih zasedanja niso veliko dosegla.
WASHINGTON, D.C. — Bivši pravosodni tajnik v času pre sednika R. Nixona John Mitchell in načelnik Nixcnoyega glavnega stana v Beli hiši H-R. Haldeman bosta morala v ječo, kot ie šel že John Ehr-lichman, ko je včeraj Vrhovno sodišče ZDA odklonilo njihov priziv k obsodbi.
NEW YORK, N.Y. — Strah pred novim valom inflacije ter povišanjem obresti sta včeraj pognala vrednostne papirje na tukajšnji borzi navzdol za 13.4 največ tekom zadnjega pol leta.
rV' m/i


Ta,ko vatikanski radio.

0117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, UMo 44103 National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec®
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 81 Tuesday, May 24, 1977
Vatikanski radio o verski svobodi v Jugoslaviji
n.
Lansko leto je katoliško Cerkev v Jugoslaviji proslavljala 1500-letnico uvedbe krščanstva na Hrvaškem. Na tisoče vernikov se je zbralo v Solinu pri Splitu. Proslave so ostale po zaslugi uspešne organizacije izključno na duhovnem področju. Oblasti zaradi tega niso imele razloga poseči, toda ta uspeh Cerkve med ljudstvom je vzbudil silovito reakcijo med člani stranke predvsem pri tistih filostalinistične smeri. Priznati pa moramo, da obotajajo v stranki tudi sile, ki iskreno teže po večji demoKiatizaciji
nem področju v raznih karitativnih ustanovah. Na duhovništvo pa naj kar pozabijo, sicer bomo deležni še večje zmede. Zenske, v naravnem r^du je vaša prva dolžnost materinstvo in vzgoja otrok!
*
Nekaj nam pa ni jasno. Kako to, da so ta vatikanski komentar na zagrebško televizijsko prireditev, ki prinašale poleg hrvaške skoraj vse številne oddaje vatikansKtga radia v njihovem jeziku za razne narode, v slovenski oa ga ni bilo. Ali se je zdel ta odgovor malo pomemben za Slovence, ki glede tega vprašanja nosimo isto breme kot naši sosedje? Ne verjamemo, da bi vodstvo postaje kaj takega odredilo. Ali je temu kriva prevelika strahopetnost odgovornih slovenskih funkcio-'nost/Naš faran fr Jack zibert nar jev, xo vodijo slovensko oddajo, ali prevelika usluž- mecj mašo, ki bo ob pol dveh nost napram onim tam za mejo? Ali smo že tako daleč, da se vatikanski glasnik svobode mora ukloniti trenutnim domisiicam svojih podrejenih? Tako postopanje /zbuja pozornost v svobodnem svetu. Kakor je slovenju svobodni svet z grenkobo komentiral dejstvo, da slovenska oddaja vatikanskega radia ni imela besede za
umrlega pisatelja in velikega kristjana Karla Mauser-112. maja, počastila našo nebeško !•!, medtem, ko je istočasno preplavljal svet z novico o'Mater, Kraljico majnika, z ma-"•mrti človeka, ki je kot duhovnik bil v službi brebožne-ga Komunizma in ki je s svojim zgledom slovenski Cerkvi mnogo škodil.
Skrajni čas je, da slovenski demokratični svet v vobodi stori potrebne korake na merodajnem mestu, da se ta madež izbriše iz tako delikatne ustanove, ka-je vab.kanska radijska postaja.
S. S.
Pri Sv. Štefanu bomo imeli v nedeljo, 29. maja, lepo sloves-
popoldne, položil slovesne redovniške obljube. Diakonat bo pa sprejel pri Sv. Janezu Ev. v Milwaukeeju dne 18. junija.
m
Podružnica SŽZ je v četrtek,
šo ob pol 8. zvečer in s petjem slovenskih litanij.
me
na
Svoboda. — “Psa si kupil? Cernu pa ti bo?”
“To je edina možnost, da žena samega pusti iz hiše sprehod. ..”
*
Mrzlo je bilo, tudi slano smo imeli. Minili so trije ledeni svetniki: Pankracij, Servacij in Bonifacij. Tudi mokra Zofka je za nami. Sedaj bo lažje tistim, ki radi delajo na vrtu. Tudi meni.
Vse prav lepo pozdravlja
“Toti Štajerc”
mo ZVOKA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, lil. — Nič človeka leto, pa bomo imeli eno 90-letni-
Pntisk komunistov starega kova prisili vladne orga- j bolj ne zaboli kot, če vidi nesna- co več. Bog ji daj to dočakati! ne k določeni strogosti v pogledu Cerkve, medtem ko go in umazanijo pred hišo, za v Gornji Radgoni je umrl
vzroeali nezadovoljstva vernikov. Jasno je na primer, ke! Te so vedno najbolj izpo- kame v Mariboru m sedaj Stol-,na brsteče drevje m se v duhu
Majnik 045 - OTI
CLEVELAND, O. — Odha-
se nega dekana v Mariboru, Msgr. spraševali: bomo li tudi obirali,
*> * * trenutek Xažno imeli dobro ime j* svetovnem	Ca Franca Hrastelja.	želi in kosili sadove našega de-
*
kaj, ne pomaga nič. Komaj so Županske volitve se hitro bli-1upanjem, da bo o vsej zmedi.
Ja? Gledali smo v prihodnost z
lavnrm mnenju spričo bližnje konference v Beogradu, lastnik! garaž se taKo trucnjo, a< kjer bodo vsrediaiu pozornosti temeljne flovekove	s<
•	urejen* dobe — dobe
nisticnJt krog 1	' J . v> A,u .j	katerem ie [vijo napisi raznih barv, največ- landič, Hrvat po rodu, in repub- .miru. Odhajali smo v begunstvo
priročnik O ate’stičnem IZO . “ . ‘ J ’	'	' i krat oljnatih in najbolj umazane likanec Block. Že pri primarnih z upanjem, da se kmalu vrnemo
Oernev obtožena pon ati.eg e1 p-'1*	i vsebine. Ne samo na eni garaži, volitvah so se republikanci sla- .v osvobojeno domovino.
Katoliški tisk v Zagrebu je nucx javnosu V&e.jtno i pak pOVSO£j) kjer je še kaj bo odrezali. Njihov kandidat ni- | Res se je naša domovina osvo-tega priročnika 3 pripombo, da Z njun ue ue.cijt« c i u4(" |prostora za tovrstno “umetnost” ma zadostne finančne podpore, i vodila v komunističnem pome
Celo na naši rarni Je
ga, kot da ustvarjajo sovražnosti do Cerkve. Ves ko munistični odgovor na to je bil, da so v svojih časopisih objaviti v sto člankov in v njih podlo napadali Cerkev iji duhovnike, ne da bi prihranili svoje napadb ne na uapežu,, ne na Vatikan.
Potrebno je vedeti za vsa ta dejstva, da lahko točno ocenimo namene in vsebino televizijske oddaje, o kateri smo govorili v začetku. V tretjem delu oddaje so lahko posegli gledalci in telefonično stavljali vprašanja. Te vprašanja pa je nato izbrala posebna komisija: vendar so bila nekatera zelo zanimiva vprašanja, ki so udeležence včasih spravile v zadrego. Naj bo kakor koli, če izključimo, lepe besede, ki so bile vse prej kot obvezne, o svobodi in o pravicah vernikov, je iz vse oda je jasno izhajalo znova samo to, da je brezbožni marksizem uraona ideologija stranke, ki vlada, in ta mora biti uveden v vse javno življenje, predvsem pa v šole.
dani vladne komisije za verske zadeve ne m.orejc bitt »erniivi, kei je komisija državni organizem, samo po sebi je umljivo, da so državna službena mesta in naloge zaupana samo komunistom. Cerkvi je dovoljene samo to, da sme zadostiti individualnim potrebam dr žavijanov v verrki snovi, medtem ko vsako pobudo, ki stremi vnesti evangelijska načela v javno življenje, označujejo za politični klerikalizem. Kljub temu so jugoslovanski marksisti verjetno v zvezi s. posegom kardinah Koeniga, o čemer sp govorili, — v tej oddaji pripustili da je vera “neka ideološka nadstrpktura kot umetnost fiipzotija, kultura itd,, in m. zato ne sme uničiti, arapa/ samo spremeniti. Dokazali so, da dptro poznajo amer nice drugega vatikanskega koncila, so pa hkrati grami jugoslovansko kučoliško Cerkev, ki po njihovem ni do volj napredovala pa poti koncilskega posodabljali C Zanimivo jp, da komunisti često vztrajajo pri tem dej stvu, istočasno pa jim ne uspe skriti niihove želje, da b čipaprej mogoče prišlo do smrti katoliške vere.
K nec koncev §o v tej oddaji po eni strani razlagali pomembne omejitve v pogledu verske svobode in jih opravičevali z duhom komunistične pravovernosti, p> drugi eua.ii na nastopali istočasno s tonom popusti ji vosti m demokratizaeiie. Izredno velikemu številu tele viziiskih gledalcev je bila vsa odd,aja videti kot preše-netljiva propaganda v korist Cerkve in verskega tiska Tako se zdi, da so šli v prazno resnični nameni skrbnikov televizijskega programa. Številne nekatoliške ose be, predvsem mladi, ki niso. nikoli imeli nobenega »tika s katoliško Cerkvijo, so prvikrat slišali govpriti o važnosti m obsežnosti dejavnosti katoliške Cerkve v svetu in v JugoAavijb
Kar se tiče osebnosti, ki so se udeleževale oddaje, je Pilo opaziti razliko med vladnimi in strankinimi fyukeijonarii ter intelektualci. Prvi so bili videti nepo-pLAljivi in nepremakljivi ppi svo.^b marksističnih načelih, Četudi tu in tam niso mogli sk’ ifi precejšnje zadrege; drugi so, ohranili stališče tistega ki se posveča študiijij, včasih celo. z nekakim “sensus of humor”, s čutom za numor do pravovernosti politikov.
in Opolzkost. Celo na naši farni Je obsojen le na zastopnika re-|nu besede. Do zlagane osvobo-žoli in na stenah velike farne publikanske stranke pri volitvah ditve so ji pomagale višje sile. dvorane so razni napisi in 7. junija, nima pa nobenih iz-|proti katerim smo bili brez mo-puekarije, ki ne delajo čast oko- giedov. Guverner Thompson, ki jči. Med begom smo morali od-bci.	je Blocka privedel v to brezup-iložiti orožje in biti pokorni.
Kdo to dela? Pobi, ki še niso no situacijo, mu je dal sicer ne-1 Težko je bilo odlagati ojrožje, adrastli osnovni šoli, pa tudi kaj podpore, prav tako tudi,saj smo z njim do zadnjega bra-st-arejši. Le ne vem, od kod multimilijonar S topne; drugi re- ' jemljejo denar za 'barvo? Ali res pubbkanski rpagnatje mu niso ni nobene odpomoči? Ali je niti ficka mestna občina že kaj odločnega	^
ukrenila proti tej megalomaniji? 0 ta pošta! Radi bi zmanjšali Skrajni čas je, da vsi zdravo dostavljanje pošte na samo pet 'misleči dajo pobudo za odločno akoijo, da se-to neha. Za čast ...oseske gre, za lepoto okolja.
nili naše domove in družine pred partizanskimi napadi. Vedeli pa smo tudi, da nevarnosti še ni konec.
Razočaranje se je stopnjevalo Z Vetrinjskega polja, kamor
dni v tednu. Poštarji v Chicagu j smo se zatekli, se je začelo vra-so zbrali okrog 60,000 podpisov .Čanje naših domobrancev in čet-proti temu in pravijo, da bo pri nikov. Strašna bolečina nas j Kaj si, bo tujec mislil, ko bo vi- petdnevni dostavi še večji ne-j zadela, ko se je razširila nov>-
red. Neki prijatelj mi je kmalu j ca, da so bili odpeljani našemu po Božiču poslal pismo. Nisem sovražniku — komunistom v roga dobil. Pismo je prišlo nazaj z ke in to na zvijačen način. Ža-
ci tako. popackane stene z najtršimi rtapisi?
Starši morajo prvi dati pdbu-
Konec prosvetne sezone 1111 p°lc z deset vprašanjl-1
■	.	isanja se nanašajo na ame*
V lieW Torku	(predsednike. “Liga” je obl
la, da bo dala tistemu, ki b<>
NEW YORK, N.Y. — Kakor vsako leto tako smo tudi letos zaključili v New Yorku prosvetno sezono z materinsko proslavo. Poklonili smo se slovenskim materam — tistim, ki jih ni več med nami, tistim, ki so bile med nami, pa so že stare matere, in tistim mladim mamicam, našemu drugemu rodu, ki po zgledu svojih prehodnic vzgajajo svoj mladi rod, naše upanje in našo bodočnost, v tistem krščanskem duhu in tisti slovenski zavesti, kakor so to delale slovenske matere stoletja in stoletja.
Začel je pravzaprav že župnik Rogan v cerkvi, ko je pridigal o tem, kako sv. Duh vodi cerkev, kako lahko lajiki pomagajo v graditvi cerkve in fare in kako lahko lajiki to, kar je ibilo zgrajeno, porušijo. Govoril je o naših družinskih nedeljah in prosvetnih urah, ki privalbljajo, ohranjajo in vzpodbujajo farane v njihovi zvestobi do slovenske cerkve in slovenskih tradicij.
Tokrat je nastopil na uri predvsem mladi rod.
V dvorani nas je z odra pozdravila, slika Marije Pomagaj z Brezij. Na okusnem podstavku je bila vsa med rožami. Pred njo so stopile v narodnih nošah Anki Babnik, Lucija in Emica Jelsevar. Vsaka je deklamirala eno kitico iz pesmi “Tri deklice” in poklonila Mariji šopek cvetlic.
Tako smo počastili Marijo, na katero se ozirajo vse dobre matere sveta in iščejo njeno pomoč v dnevih stiske in trpljenja. Marija Pomagaj pa je slovenskega javetnica! Zato je prav, da smo najprej počastili njo, ki je edina rodila božjega Sina.
Nato je Anki Babnik deklamirala pesem “Mamica moja” Lucija Jelševar pesem “Moja nati” in Pucovi fantje Ceglar-jevo “Sladki napoj”.
Vsi so bili odlični.
vprašanja pravilno odgovorili septemibrski uri denarno grado.
Pozdravili smo v svoji g. prof. Nielsona. Ko smo mi prosvetno uro v maju, j* v Ljubljani. Rekel je, da f šo uro pogrešal, in obljubil nam bo govoril o vtisih na tembrski uri.
V imenu mladine sta n3® ročila Bernard in Gaber PUC tonu Babniku, ki skrbi za rano in kuhinjo, ter povez«'1 ur velik rdeč nagelj. 0^ bila darila res iz srca ves^ Tudi letos so sklenile 15 mamice, da so bodo sestal« troci v juniju, juliju in avl —ko ur ne ibo — vsako nedeljo v Mohansic parka Vsem pr os ve tar jem želi«1 poletje, mnogo zabave in ve v prirodi, in mladim vso pri reševanju vprašanj.
Na svidenje tretjo nedd septembru!
Dr. Zdravko I'
Ni šlo po načrtu
GILBERT, Minn. — V tek, 21. aprila, se je na Po1 Jugoslovanskega društva luthu začela tridnevna renca, ki se je zaključia v! to z banketom, muziko ^ som v prostorih Iron Rani? terpretive Centra v Chisl"' Na konferenco, ki je ime*! men razpravljati o delež« grantov iz Jugoslavije Pr' ditvi ZDA, je prišlo iz I1'; vije okrog 20 jugoslo',jl znanstvenikov, pesnikov i« teljev in se je je udeležil tamkajšnji Titov poslan^ ce Belowski, ki je na pdr( tudi govoril.
Zaradi prisotnosti jug0*!® skega uradnega predstafl žima je prireditev seve«*3
štv(
do!
.n pa lastniki hiš. Judi šola	address”. Na-Jošt'nas je povezovala. Vsi
ri T Trr nc r* 1 n 4 I w» Inz-Ji*-**-* « ▼ 1 1-4-1 r-t
mora vzgajati mladino v čuti soodgovornosti do skupnosti. Mes-
»““a “J “a stroge ukre- stfitonjT obvLtiioJL ie proti tistim, ki počenjajo ta
.iočinstva. Zločin je, če kdp de-'u škodo na tuji lastnini in vsak ločin mora biti kaznovan. Tre-je pa zločina ali zločince izslediti.
Mestna policija naj krepko po-ežc vmes! Ni dovolj, da se o lepo razsvetljenih ulicah, naj
smo
slov je bil pravilen. Koncem a- imeli ista Tplažnika, Jd sta nas priia sem dobil od pošte (Pilsen ! razumela, Boga in Marijo. Pri
so vrnili njiju sta iskala tolažbe mati in paket, naslovljen na moj naslov,! oče, ki sta izgubila sina, morda ker je bil “nedostavljlv”. Paket j dva ali več, žena, ki je izgubila je prišeL v Chicago v sredi ja- moža in ostala sama z nedoras-nuarja. Poštarji sedaj dostavlja- luni otroci. V tej stiski nas je jo tudi paketno pošto. Vprašal Je vera v Boga kropila, sem poštarja, ki dostavlja, in j Padli, so za najvišje i.dea-’ mu pokazal sporočilo.	|le. Dvaintrideset let že leže v
Malo je pomislil in rekel: množičnih grobovih njihova iz-
msveti tudi v*ozadje hiš^v tako- ‘‘Saj sem kJical’ pa ni bil° odzi- :mučc».a trupiA Tesno drug ob wane alley, zlasti v zgodnjih ve-	va-” Moz ve- da živim v	hiži 2a'	leže in čakajo dneva
'črnih urah tja do 11 u-e	V	dai na dvbrisč;u in me	klic ne	sodbe, edine pravične sodbe
em času so taki faloti, drugega doseže- Njegova dolžnost bi bila, Njega, ki bo sodi! naše padle in nena ne zaslužijo, na’ delu? In	Prinesti v hišo ali pa vsaj nas. Njih .sveča življenja je do-
v koga zasačijo, naj nosijo so- vc^’ v nabiralnik sporočilo, da gorela, dan so vse, kar so imeli idgvornost še starši. Najbolj- j® Paket za mene na P°šti. Tudi za Boga, narod in domovino. '<• zdravilo zoper tako “bolezen” teSa 3P°roči.la ni bilo. Nazadnje Naša sveča še gori. Po božji vo-e brezovka . . . Žal, da se je	v	-i® rekel: '‘Ah, morda sp	bile ka-	Iji smo ostali živi. Nosimo jo
v ni eri ki tako otepajo stariši.	S	k® hnjige. . .” Kdo naj	razume	skozi razne idejne viharje, ka-
ikupnimi močmi vseh: staršev, t^ko ravnanje!	Jerini smo izpostavljeni, in pro
Lastnikov hiš, soseske, šole, cerk-1	, r	*	simo Vsemogočnega, da nam pave, javne oblasti in varuhom po-i’	Tekavec je v Ameriški maga ohraniti plamen, dokler
Javo bo morda le prenehalo to Domovini dne 5. maja prav do- tudj n.aša sveča življenja ne do-' ivjaštvo. . . .	ibro povedal ženskam, ki, bi, ra- gori Ostanimo zvesti ngšim ju-
*	1 posfale dijiho.vnice, kar jim nakom in, širinio resnico, da ta
Ga. Marija Vavpptič, še sedaj'P° Slavici gre. Ženska domišlja- prevpije laž. marljiva misijonska sodelavka V05l: Sre mnogo predaleč. Če bij Zopet bomo v nedeljo, 29. main častna predsednica Misijon-'res P™®1® do tega, da bi ženske ja, poromali k Mariji na Char-skega krožka, je bila pred krat- Posta^e duhovnice, potem bi njt- 'don Rd. Vabimo Vas, da se nam kan v bolnišnici. Te dni sem jo j hoy n ča^phleppost še ne bila, na- pridružite. Mplitev naj nas zor srečal, ko je nakupovala v nasi-'s*aenf1, Radi hi postale dpležne pet poveže, v eno strnjeno dj-u-veleblagovnici, Pozdravil sem jo škofovske časti'in celo papeštva. žipo.
in jo vprašal, kako se počuti se-|2enf'l<:® hnajo v sedanji cerkvi J Sv. maša za padle bo ob lih
__	jo V sedanji cerkvi by. masa za
'daj. "Ah, kaj, saj veš, ko si star,(mnogo lepih priložnosti za sode- dopoldne ( pred votlino Lurške se ne moreš več dolbro popravi- Jovanje:	molitev, petje, smejo Matere božje. Popoldne ob 2h
Hrvaški katoliški tisk SC i.e omejil mirno in brez po-H*- Vendar je precej boljše. Si-.bj.at' berila, celp obhajati sme- pa bodo prav tam pete litanije, leniikc prikazati vsebino instil oddaie, pri čemer ie na- I p®* kopriva ne pozebe”, sejejo ponekod (kar jaz ne sma- Prosimo, da se tudi teh udele-vedel sanjo %0> da razen propagande ni prinesla ničesar . nasroejala jn šla. Ga. Vavpotiče- tram za primerno). Njihova na- žite V čim večjem številu., novega.”	va sedaj stara 89 let. Še eno loga naj bo predvsem na social-1 Odbor DSPB Cleveland
vai au wvu.xi.in.	kotiralo tamkajšnje Drus'
Med deklamacijami sta nam venskih protikomunistični!1, naša mlada virtuoza Gaber in ,cev- Poč pa je na priredij Miha Puc zaigrala na klavirju verzitetni prof. na wise011; /sak po eno skladbo.	niverzi podal Milan Rad0'^
S tem smo zaključili prvi del dal referat o kršenju čl°v* iporeda.	pravic v Titovi Jugof
Med odmorom simo podpisali medtem ko je pastor srbsk karto, s katero smo izrazili so-ža- voslavne cerkve Sv. ™ Ije Klesinovi družini, ki je izgu- Gary-New Duluth časfl^' dla mamo oziroma staro mamo. javno odpovedal svojo Klesini se še niso vrnili s pogrej- nost na prireditvi z izj3v(> ba v Clevelandu.	dal bi svojo preteklost, °e
Župnik je pozval prosvetarje, udeležil. Boril sem se pr<) la se udeležijo naslednjo soboto munizmu v Jugoslaviji• 'ar n ega, dne. V znak priznanja po koncu vojne pomoril' istim, ki delajo pri jjrosvetnih Srbov, 15,000 Slovencev lf trah, je podaril dve plaketi s ko Hrvatov, kar vse jc ' liko in molitvijo sv. Cirila in Tito.”
Metoda, Obldarovanca sta se zah-; Srbska 2veza za tigk in alila za plaketo in izjavila, da je poslala jug^ovanskeJ* o sprejemata ne samo zase am- slaniku Belowskemu Pr‘ vaz za vse prosvetarje ki nasto- b )avko zaradi krienj, .a;o. kakor tud, za ttste, k, te kovih pravic v Jugosls<' nastope v svojo navzočnostjo ra osIala zadevno orot'
rTf"10'	di ameriškemu tisku v '
\ drugem delu sta nam Zu- so^
iancičeva in Sturmova, zapeli v :ctu pesmi “Mamica moja” in
Društvo protikom.
bofc(
j‘u %* *
o organist F. Kostanjški. Ob 1,1 •**>• "““'1 ““hSl dlic-ni spremljavi je bilo tudi	NA Sej. so » ,
Jetje zelo c)obro. 1	\ PleJsnB dan ^
vanskega komunistične^
med jugoslovanski111 ?■
Unije dolse Pos upravo “samoA'0
WASHINGTON, D.C- x
niki šestih unij poštn'11
Mala Marilyn Gril je deklami- ^onl(>renco J u g o s 1 o ala pesem “Uspavanka” in go- drustva in ukrepali on* pa Marjanca Burger recitirala nastapih Protl Mešlcovo črtico “Mater je lj’> bil”. Marjanca ima lep glas in recitira jasno, dovolj glasno in (1;ienci v Minne^tL z občutkom.
, Za zaključek nam je zaigral na klavir tretji Pucov virtuoz mali Bernard ne ravno lahko sjjdndbo, a-jo je podal dovršeno.
Na koncu simo povedali našim .mladim, ki bodo poleti prebili.
-mnogo časa cib njprju, kako vazna ytegne biti steklenica, ki jo bedo našli v pesku. 'Svetovali smo jim, naj jo dobro pogledajo,
.predno jo zavržejo. Mnogi so i-njeli s steklenicami, ki so jih našli ob morju, nepričakovane izkušnje. O tem. so slišali poseben se-fdvek. Ker bo ta sestavek morda zanimal tudi druge mlar de Slovence, smo ga dali uredniku, ida ga objavi, ko bo imel zanj prostor.
fv vp-’d učence srednjih šol in ■ študente na kolegijih smo razde-
li1
bencev so obdolžili ^ Poštne uprave ZDA ^ izpodkojavanja poštne * | namero, da to uničijo, ^ naj pjene naloge presic privatnikov.
Sen. John H. Glenn, Senatovega pododbora, P ^ terim so zastopniki nn^ svojo obdolžitve, je te z L njem poslušal in vpra-’0 | to resno mislijo. Štirj0 ^ trdil i, zastopnika j unij pa sta obtožbo o0 lila.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
nu fo odprli (uradno!) v nede-di, da se je ta nesrečni rak na
Ijo, 15. maja. V poletni sezoni bo na letovišču sv. maša vsako nedeljo ob 11.30.
*
Telovska procesija bo letos 12. junija in sicer po zemljišču Slovenskega letovišča.
m
Slovenski fari bosta pripravili “Katoliški dan”, posvečen sv. bogoslužju, prvo nedeljo meseca julija.
m
Za Baragov dan, ki bo v Le-montu 3. in 4. septembra letos, organizirata romanje g. Janez Muhič iz Toronta in rev. Karel Ceglar iz Hamiltona. Za romanje v Lemont — skupno namreč — se je treba priglasiti čim prej.
Por.
Gogoljeva “Ženitev”
Že drugič v letošnji sezoni nam je Slovensko gledališče v Torontu predstavilo igro. Sedaj so igrali Gogoljevo veseloigro “Ženitev”. Čeprav so skoraj vsi
den” za težko zasluženi pokoj. Pa ga je bolpzen prehitela. V januarju se je moral podvreči Slovenski dan — več koti Slovensko letovišče pri Bolto-[operaciji. Zdravniki so ugotovi-
praznik
Z veseljem in zadovoljstvom sem prebral novico, da se tradicija slovenskih dni v Kanadi ne bo pretrgala in da so priprave za 18. SLOVENSKI DAN že v teku. Tudi odločitev odbora Društva Slovencev Baraga, da bo dan posvečen pokojnemu ji-satelju Karlu Mauserju, se mi zdi nad vse primerna.
Iz leta v leto poudarjamo, da so slovenski dnevi slovenski narodni prazniki, prazniki narodne zavesti, prazniki obujanja zvestobe materini besedi in narodni tradiciji. V veliki množici, ob spominu na narodne dogodke v zgodovini in na velik« kovače narodove usode raste v posameznikih in v skupnosti ponos pripadnosti in iz tega ponosa vzkipi obljuba nadaljne zvestobe.
Pa je Slovenski dan več kot samo praznovanje v navdušenju enega dne. Za Slovence, ki so izbrali pot tja, “kjer si prosto vol’jo vero in postave”, so slovenski dnevi mejniki, ob katerih se vsako leto njihovo vsakdanje življenje ustavi. Ob tem mejniku se odpočijejo, pogledajo v oči neki slovenski realnosti, ki jim da moči in luči, da bodo mogli naslednje leto zopet živeti vsakdanje borbe življenja kot
Sv. birma pri fari sv. Vladimirja v Montrealu
MONTREAL, Que. — Poleg noše prišle k nam.
pljučih že preveč razlil in da ni pomoči. Tako je moral Jože Pečjak 3. maja 1977 umreti.
Bil je nadvse dober delavec, kakor so vsi fantje z naših kmetij. Živel je skrito, samsko življenje, zato ni bil dosti poznan med nami. Zgledno je tudi, da si je v testamentu vse lepo preskrbel in imel lep krščanski pogreb dne 6. maja.
Njegov bratranec, brat Ciril Hribar, se vsem, ki so pokojniku tekom težke bolezni in ob njegovi smrti kaj dobrega storili, prav lepo zahvaljuje, posebno za mašne darove in za lepo cvetje ob krsti. Prisrčni Bog povrni tudi č. g. B. Dragičeviču za molitve v pogrebnem zavodu, za daritev pogrebne maše in za molitve ob grobu,
Vid Rovanšek
Mladi rod se oglaša
THUNDER BAY “P”, Ont. --Spoštovani urednik! Prvič ce Vam oglašam in upam, da ne zadnjič. Sem mlada Slovenka,
Slovenci, ki so koristni družbi, j^a ozkosrčnost mu dajeta ne v kateri se gibljejo in koristni samo neodločnost, ampak celo slovenstvu, čigar pristni amba- strah pred ženitvijo, katere se sadorji so.	.ogiblje, kakor se je le more. Za
igralci mladi Kanadčani, so vlo-j rojena v Thunder Bayju. Ame-ge zelo duhovito igrali. V dvo- riško Domovino redno prebiram je bil tak smeh, da igre ni ram To je zasluga moje mame bilo mogoče nadaljevati.	in mojegs, žal prezgodaj umrle-
Jože Mihevc je brez težave Sa očeta, ki sta me naučila go-pokazal lik lenega samca, ki se |v°riti, pisati in brati slovenski štej p med izobražence. Ta leno- jezik.
Povedati Vam moram, da smo se mladi Slovenci v začetku ie-
drugih novic nam je naš župnik !>g. Janez Jeretina v velikonočnem pismu sporočil važen cerkveni in farni dogodek. Obvestil nas je, da bo v soboto( 23. aprila ob treh popoldne v naši cerkvi sv. birma. Za birmovanje je naprosil in povabil našega novega slovenskega škofa dr. Alojzija Ambrožiča iz Toronta. Razveselilo nas je, da se je naš škof dr. Ambrožič kljub temu, da ima oomerjen čas, odzval tej prošnji našega župnika in svojih rojakov.
Zadnja sveta birma je bila v naši fari pred 5 leti, aprila 1972. Za letošnjo sv. birmo so se naši otroci začeli pripravljati že pred dvema letoma. Tako naročajo predpisi, ki veljajo v naši škofiji. Prvo leto jih je učil naš prejšnji župnik g. Ivan Jan. Po njegovi premestitvi nazaj v Toronto, je pripravo naših otrok na prejem tega zakramenta nadaljeval in dokončal sedanji naš župnik g. Jeretina. Bilo je skupaj 47 fantkov in deklic.
Cerkveni odbor, s požrtvovalnim predsednikom Jožetom Časarjem na čelu, je takoj pričel s pripravami. Zbral
V tem pripravljanju smo čakali le še sobotnega dine 23. aprila. Prosili smo Boga, da bi nam ta dan ohranil “suh” in brez dežja.
G. škof je pristal na Montrealskem letališču v Dorvalu nekako ob devetih zvečer v petek. Pričakovalo ga je nekaj ožnih prijateljev; med njimi adv. Matija Kozina z go. Renato, ožjo rojakinjo škofovo, Tone Natlačen, Jože Časar, ččgg. Jeretina in Jan in družina Staričeva. Ga. Staričeva, ki je škofovo sorodnica, je vse povabila na svoj dom nedaleč od letališča, na okrepčilo. V prijetnem kramljanju je hitro minila ura in škof se je z obema
k počitku.
V soboto dopoldne so se birmanci. z botri zbrali v cerkvi, kjer jih je škof povprašal, koliko poznajo katekizemski nauk o zakramentu, ki ga bodo prejeli; nato so imeli priliko iti k spovedi, ako kdo še ni bil spovedan.
Birmanska sv. maša je bila napovedano za tretjo uro popoldne. Ljudje so se začeli zbirati v dvorani in okoli cerkve že o-koli ene. Vreme je bilo sicer hla-
je skupino .
požrtvovalnih prostovoljcev, ki ^no ,in 0'Wa^no> a ni bilo nevar-so temeljito počistili vse kotičke nasj' za dež. Pol ure pred sv. cerkve kakor tudi dvorano.	mas0 s0	ze «aP°lnili cerk-
vene prostore. Prišli so birmanci
tošnjega leta organizirali v Slovenski mladinski klub. Prvi sad
Letos bo ob tem mejniku sta- |nekaj trenutkov, ko spozna moč .riašega delovanja jo bila prosla-
J ljubezni, le vidimo oživljenega človeka, kakor rožo v toploti sonca.
Brez dvoma je največ smeha povzročil Andrej Stražar ali Že-vakin, p o m o r š č ak, katerega glavna poteza je bila prav to, da ni ne govoril, ne hodil, ne zgle-dal kakor moški, ampak kot kaka ženica, včasih pa še bolj kot kaka razburjena kokoš. Najbolj smešno je bilo, da se tega dejstva sploh ni zavedal. Bil je prepričan, da je imeniten človek moške postave.
Gogolj v veseloigri pokaže s satiričnim prstom na tiste, ki so ozki v mišljenju in razgledanosti — posledici sebičnega inte resa, ki ne vidi čez svoj nos. Gogolj vidi in hoče, da tudi mi vidimo, da se s tem omeji tudi osebna sreča.
la vsa živa in pristna podoba velikega Slovenca, idealista in pisatelja Karla Mauser j a. Njegova dediščina, ki nam jo je zapustil, ko je razdajal svojega velikega duha, prežetega s slovenstvom in krščanskim prepričanjem, je tako velika, da nam bo pot v bodočnost z njegovo dediščino lažja, lepša in bogatejša. Le ustaviti se je treba ob njej od časa do časa in zato so tukaj slovenski dnevi.
Bral sem, da so tam v daljni Argentini v mestu Mendoza pripravili čisto preprost “bralni večer”, na katerem so mladi, v Argentini rojeni Slovenci brali odstavke iz vesele zakladnice Frana Milčinskega. Dosegli so s tem tak uspeh, da so sklenili, da bodo taki bralni večeri vsak mesec. Tako se bodo mladi in stari Slovenci proč od rodne grude hranili in napajali s slovensko besedo, z izrazom slo venskega duha in bodo uživali ob opisu krajev, dogodkov in ljudi, kakor jih je dojel in videl živi pisatelj. Tako pisateljeva dediščina veže preteklost s sedanjosto in vodi v bodočnost.
Ta dediščina je tudi most čez o- venska skupnost je zopet izgu-ccane, most med Triglavom in bila enega rojaka, Jožeta Pečja-Andi.	ka.
Tako bo tudi nam letos na 18. ] Doma je bil iz vasi Gradenc slovenskem dnevu Mauser jev pri Žužemberku, kjer zapušča lik in njegova beseda vez med sestre Marijo Škufca, Francko rodovi, most čez Atlantik, po- Novak, Ivanko Pečjak, Pepco dalj .-'ek pristne slovenske tradi- Kerin in brata Toneta. V Ka-cije, ki varno vodi svobodne slo- nadi zapušča pokojnik bpatrah-venske rodove v bodočnost. Kar ca, brata Cirila Hribarja C.M. rel Mauser je bil SVOBOD-'pri župniji Marije Pomagaj v N JAK, SLOVENEC iN KRIST- [ Torontu, ter nečakinjo Mimi JAN in to v vsej pristnosti in , Novak, v Prince George, B.C. doslednosti. V teh besedah pa | Ker pokojni Jože s sorodniki je zapopadena vsebina sloven-.ni imel nobenih stikov, sem jaz
va Materinskega dne, ki je lepo uspela. Poleg recitacij in govorov smo na tej proslavi prikazali tudi slovenski film “Cvetje v jeseni’V katerega so naši ljudje nad vse lepo sprejeli. Za v bodoče imamo v načrtu še veliko takih in podobnih prireditev, ki so tako potrebne za utrjevanje slovenske besede.
Na Materinski proslavi so bile v počast slovenskim materam izrečene naslednje lepe besede.;
“Drage slovenske matere! Danes praznujemo Materinski dan, najlepši dan v letu, god vseh mater na tem svetu. Rada bi Vam spregovorila nekaj besed. Kliče me dolžnost mojega srca, da spregovorim o našem življenju in o Vaši neizmerni ljubezni, ljubljene, drage matere. Danes bi Vam radi razkrili našo
cerkve kakor tudi dvorano.
Vsa dekorativna dela je prevzel naš neutruldijivi in iznajdljivi rezbarski mojster g. Vinko Petkovšek. Kot umetnik v rez-barstvu je izdelal iz lipovega lesa krasen škofovski grb, ki je bil potem podarjen škofu.
Za petje na koru sta pridno vadila naš zbor pevovodja Janez Rabzelj in organistinja s. Miranda.
Nekaj deklet si je za to priliko naročilo nove narodne noše iz Clevelanda. Naša rojakinja ga. Marija Zupančičeva se je potrudila, da jih je o pravem času sešite. Po zaslugi g. Florjana Slaka iz St. Catherines in g. Ivana Jana iz Toronta so te narodne
Vsem igralcem hvala lepa za	11 kožen do Vas.
zabavo, ki ste jo nam nudili. U-1	^0v sn}° se komaj rodili, ste
pam, da ne bo dolgo, preden bo- !nas ze' ze^e v’deti. In ko ste ste spet kaj dobrega pokazali. nasv za^ec*ave’ s*e nas takoj po-
Carmen M. M.
križate na čelu. Ta Vaš križ nam je bil kot simbol našega Jezusa Kristusa, znak za zveličanje naše duše in postali smo
Odšel je k Bogu
SUDBURY, Ont. — Naša slo- od tega trenutka Vaši kristjani.
Negovale ste nas z vso ljubez-
lepo oblekle in vodile, k sv. birmi, drage matere.
Ko danes premišljujemo, se spominjamo preteklosti našega življenja, koliko ste ve, drage matere, delale in trpele ob pomanjkanju hrane. Večkrat ste šle spat brez jedi, samo da ste nas nasitile. In koliko noči ste prečule poleg nas, ko smo bili otroško bolni. Spominjamo se tudi na Vaše pretepe pesmice-uspavanke, ki ste nam jih pred spanjem prepevate. Teh ne bo [mogoče nikoli pozabiti, ljube naše matere!
I Spominjamo se tudi tega, k,a-ko zmučene ste bite od dete in trpljenja. To Vas je zlomilo. Prenekatero slovensko mater so morali odpeljati v bolnico. Ko
skih dni.
18. SLOVENSKI DAN BO V NEDELJO, 31. JULIJA 1977.
Por.
sporočil č. bratu Cirilu o njegovi bolezni in smrti. Tako sta vsaj dva njegova sorodnika pri-
nijo, ki jo premore srce ljubeče matere.
Ko smo spregovorili prve o-troške besede, ste nas takoj začele učiti materinskega jezika. Uporno in z vso ljubeznijo ste nas učite. Sedaj, ko čitamo in pišemo slovenski jezik, vidimo, da ste nam. s tem naredile veliko dobroto. Darovale ste nam dar najte.pšega jezika in to nam je v velik ponos.
Ko smo malo odrasli, ste nas peljale v cerkev in nas učite moliti. Pokazale ste nam križ in razložile trpljenje našega Od-[rešenika, pokazale Mater božjo,
ste \e odšle od nas, se nam je
„„„„„ .	„,-1 TT.v	. j U<= in umjrt liaun, ivi so žaram
sonce stemnilo. Hi.se so postale	± r
H ; svoje vere pretrpeli vso grozo
s svojimi botri in botrami in do mačimi, tako je bilo vse živo o-koli cerkve.
Nekaj minut pred tretjo so se uvrstili v sprevod, ki so je počasi iz dvorane skozi glavna vrata pomikal v cerkev. Za križem, ki ga je nesel ministrant, je šla najprej močna skupina narodnih noš, sledile so birmanske z botrami, birmanci z botri, nato pa ministrant je, gg. Jan in Jeretina ter naš novi škof dr. Alojzij Ambrožič.
Ob dovršenem petju pevskega zbora se je sprevod pomikal proti glavnemu oltarju. Tu so se narodne noše razdvojile na levo in desno stran oltarja. Pri glavnem oltai ju je škofa pozdravite in mu izročila šopek rdečih nageljnov birmanka Silvija Štuhec. Lep je bil pogled proti oltarju, ko je bilo vse pripravljeno, da začne sveta daritev. Poseben vtis so delali še venci, ki so viseli na stranskih stebrih in obkrožali pet cerkvenih znamenj, ki jih je za to priliko mojstrsko upodobil g. Petkovšek: sv. hostija, golob, jagnje, mitra in lilija.
Začela se je sv. maša, ki jo je daroval g. škof, somaševala sta oba duhovnika. Naš cerkveni pevski zbor je izredno lepo spolnil svojo nalogo in Idivigal duha tej verski slovesnosti.
Pri pridigi je škof razlagal pomen sv. birma za življenje kristjana danes, ko je naša vera polna trdih preizkušenj. Navajal ije primere tistih, ki so zaradi
je prišel škof v dvorano, ga je literarnega kritika Josipa Vidna] prej pogumno in z močnim'marja. Da pa je poklic duhov-glasom pozdravite najmanjša iz- nika in literata lepo združljiv, med narodnih noš sedemletna nam dovolj zgovorno priča do-
Lili Tibautova. Za njo je v lepi slovenščini izrazila dobrodošlico gdč. Marija Rupnikova. Nato je pozdravil škofa in se mu zahvalil, da je prišel med nas, predsednik cerkvenega odbora g. Jože Časar. Kot zadnji je stopil pred mikrofon naš šupnik g. Jeretina, se tudi zahvalil škofu za vse ter mu ob tej priliki v imenu župljanov poklonil lepo izrezljan škofovski grb. Ob ploskanju navzočih je prevzel besedo sam g. škof. Omenil je, kako je nad vsem presenečen, ter se zahvalil vsem za gostoljubnost med nami. Osebno se je še g. Petkovšku zahvalil za tako lepo izdelan grb. Skupaj sta se fotografirala in je dodal, da že ve, kam bo obesil ta grb, ko se vrne v Toronto.
Birmancem in ostalim gostom je bite po mizah na razpolago brezalkoholna pijača in domače pecivo.
Po končanih govorih je bil g.
duhovnikoma podal z župnišče škof zaposlen s fotografiran-
For Rent
Clean, 5 rooms up. $85 month. References. Call after 1 p.m. 361-6885
-(82)
jem, najprej skupinsko z birmanci, potem pa še posamezniki, ki so ga prosili; vsem je rad ustregel.
Tudi jaz sam sem doživel prijeten dogodek s g. škofom. Ko pride z odra, se ustavi poleg mene. Pozdravil ga in se predstavim, da sem doma “s Polja”. Vpraša me, ali poznam g. Raka ter Cerarjevo družino. Veliko jih poznam, ki živijo v Torontu, tako g. Lamovška, Riglerja in druge. Potem me vpraša, ali poznam pridigo Lojzeta Riglerja? Seveda, sem ©dogovoril. Poslušal sem jo že v Špitalskem Mgerju, ko sva z Lojzetom delala skupaj v kuhinji. Vidiš, mi je dejal g. Škof, tale križ pa je izdelala g. Rak. Imel sem priliko ter si od blizu ogledal to dragoceno umetnino.
Stopili so okoli njega še potem Rupnik, Frank Horvat, Starič, J. Kukoviča. Nato smo se še skupaj slikali. Kako domač in vsakemu dostopen je naš novi škof. Zlepa ne bomo pozabili dneva, kot je bil letošnji dan sv. birme v Montrealu.
Le prehitro je prišel čas, ko se je moral od nas vseh posloviti za odhod v Toronto. Ob sedmih zvečer je moral že oditi, da odleti z letalom nazaj v Toronto.
Z željo, (da se kmalu zopet vidimo, smo mu segali v roke ter se po tako kratkem srečanju poslavljati od našega predragega gosta škofa Amrožiča.
Vsem pa bo ta prekrasni dan sv. birme vhiaši cerkvi ostal še dolgo v lepem spominu.
T. Koritnik
Sobo išče
Sobo in kuhinjo po možnosti zgoraj v okolici E. 185 St. ali Miller Ave. išče slovenska upokojenka. Kličite tel. 881-9296.
(20,24’ maj)
For Rent
Double home on Westropp Ave. (Collinwood), 2 bedroom apts. unfurnished, garage, cellar, attic. $140 per month. Call after May 26 — 1-354-6082.
(83)
prazne in temne, kamor smo se [ konJccntraci^kih ^borišč. Cerk-o.mni.i. -.aje a nas je praznina, Veno nabirko so pri darovanju o
srca
.,	.	...	lldUWiw su pil
^ . ,1'a pn IVas’ utihniii pravili štirje možje v narodnih
"in°i , l'1 u	drage matere> nošah, kar je napravilo lep vtis.
J1 h i 'i7h /V1? ^me na-| Pri rokovanju pred sv. obhaji-teh boi niških posteljah. Ne lju- lom je Skof §el med vernike 'po
.e matere. ^ asa srca so bila z 'cerkvi K sv. obhajilu so pristo Vaml m n8Se S0lzne od’ a ni pili skoraj vsi navzoči
Drobne novice
šla na pogreb, to je brat Ciril in (kraljico Slovencev, in nas z ve-jMimičin mož Metod iz daljne likim zaupanjem priporočale [Britske Kolumbije.	.Njenemu varstvu,
j Rajnki Jože Pečjak je živel v j Čas je med tem bežal. Dorastli Slovenska šola je za letos že ‘ Sudburyju, odkar smo prišli v smo za šolo. Tudi tam ste nas zaključite svoje delo. Tri. nede- .Kanado, to je bilo leta 1948, na vodile, Ve in Vaša neizmerna Ije v maju so učitelji vpisovali enoletni kontrast na železnici ljubezen.
učence že za naslednje šolsko , C.P.P. Od leta 1949 je bi Jože* Prišel je čas prvega sv. obha-teto Na starših in na slovenski zaposlen v Nickel rudniku tu v jila, Ve ste bile tiste, ki ste nas soli je, da otroci ohranijo mate-1 Sudburvju-Creightonu, kjer je popeljale do obhajilne mize. In rinski jezik in narodno zavesit, [delal 28 let. V preteklem aprilu ko smo bili zreli /a sv. birmo, *	je dopolnil 65 let in postal “go- za'sv. Duha, ste nas zopet prav
Vam bilo dano, da jih vidite. Ko ste prišle domov, je tudi nam sonce ž°pet zasijalo, ko smo 'Vas zagledali, Vaše pretepe oči, polne ljubezni.
Drage matere, kaj naj Vam darujemo za Vašo neizmerno ljubezen? Vse je preskromno za Vaše prestane bolečine in neprecenljivo ljubezen. Vemo tur di, da smo Vas dostikrat po ne-jvedrosti razžalili, zato Vas prav ponižno prosimo odpuščanja.
Da je bi verski obred birmanja bolj urejen in zbran, je imel samo en poklicen fotograf dovoljenje, da posname med sa mim birmanjem škofa in birmanca. — S pesmijo “Ko pade mrak v dolino” se je končate slovesnost v cerkvi. Skupinb narodnih noš, birmancev z botri in duhovščina so se spet v sprevodu vrnili v dvorano.
Stene dvorane so bile vse o-
Yesti iz Slovenije
Iz intervjuja z ljubljanskim nadškofom
Kakšni problemi nas tarejo? Omenim le ‘ nekatere. Želimo npr., da bi bile oblasti bolj širokosrčne pri izdaji dovoljenj za gradnjo kultnih objektov in da bi fade ustregle splošni želji občanov določenega kraja. Razumete, da nas škofe zelo skrbi in boli ateizacija šole in tako široko dovoljevanje splava. Vera vsak splav prepoveduje. Da nižji forumi versko življenje često ovirajo, ne boste menda oporekali. In še marsikaj drugega bi mogel potožiti.
Kako koristno bi bilo za našo skupnost, če bi tudi neverni člani naše družbe uvideli, kako vernost in moralnost, ki jo mi učimo, pozitivno vpliva na javno in zasebnp bi^ginj^.
Pravično je, da je glede obdavčitve ter glede zdravstvenega' in pokojninskega zavarovanja med duhovniki, ki sp člani duhovniškega društva, in nečlani zginilo r.; izločevanj e, čeprav glede ^Varovanja ne popoino.-ma\	, v.
Skromno zbirko Fermi iz. m ri-
mača in tuja literarna zgodovina.
VIŠJE POKOJNINE
Ker so se po uradnih statističnih podatkih povprečni osebni dohodki v lanskem letu v primerjavi z letom poprej povečali za 15,5%, se morajo skladno s tem povečati tudi pokojnine; prvega januarja letos so bile povečane za 12%. Po sklepu skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bodo dokončno povečane še za preostalih 3,5%.
CLEVELANDTo:
MALI OGLASI
TV naprodaj
23”. Kličite 361-3194
(-81)
V najem
Tri-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico se odda odraslim na 71. cesti od St. Clair Avenue. Garaža po želji. Kličite 361-0989 po 5. popoldne.
(83)
WESTBROOK — Severno od Blvd.
Kolonial hiša s 3 spalnicami, aluminijastim opažem, kaminom, kletjo in garažo za 2 avta naprodaj.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
(83)
Dvostanovanjska hiša v okolici Sv. Vida naprodaj Dvostanovanjska hiša 6-5, nove peči za ogrev. Kličite Florence Rome Realty 531-0606 Slovenski zastopnik. Odprto za ponudbo!
(83)
REPAIRING
Of all kitchen appliances, kitchen helpers or industrial machines. — 268-0100.
(x)
Home for Sale — Euclid
3 bedroom, 1% bath, all alum, bungalow and 2 car garage, fuh basement, generous storage cupboards, electric door opener, fully carpeted. Low 40’s.
Call 531-1591
(84)
Help wanted Male or Female DELO DOBI
Čistilko v okolici St. Cl^r Avenue iščejo za 2 do 4 dni v tednu. Kličite 361-5115 med dop. in 3. pop.	^
CLEANING WOMAN WANTED
For medium sized East si c office. Monday thru Friday, pm till 10 pm. $3 per hour. Please call 486-1313 Ext. - • ^
-	. •	.krašene s. slikami iz naši lepih	...	..-
Dajte, da /as na današnji M,a-! slovenskih krajev. Na steni oira dih let. um izdal tudi. Z namo-terinski dan objamemo in polju-j pa so viseli grbi slovenskih mest. nom. da dokažem nevzdržnost bitno kot našo najdražjo stvar. Za to okrasitev je tudi poskrbel trditve o “črnem, kruhu”, češ da na svetu in da nikoli ne pozabi- g. Petkovšek.	(Veren člcvek ne more svobodno
mo na Vas, naše ljube matere! j Birmanci so se skupaj z naro- r le'n ške u tvarja i. To je bilo, Jelka Kovačič dnimi nošami zbrali na odru. Ko kolikor se spominjam, mišljenje
General house cleaning
One day a week, Thursday or
Friday. References. Call 3» -8603 after 6 p.m.	(g3)
NURSE R.N.
Needed immediately for m-home private duty assignme 11-7 shift.
KELLY HOME CARE I2C25 Shaker Rlvd. 231-1 .
Avgust Šenoc.
ZLATARJEVO ZLATO

“Morda je tam,” je pokazal dil zaman. Nai se mi vse sprevr-
haramija z glavo na drugo stran globeli, kjer je poganjalo visoko drevje. Mesec je jasno svetil in njegova svetloba je padala na hrastje ob poti.
“Ha! Glej ga, hudiča!” je vzkliknil haramija, ko je opazil na hrastu človeka. “Si to ti, ti?” se je čudil. “Mar te je zemlja izbruhnila, da si bom s tvojo krvjo ohladil pekoče rane? Jerko, Jerko! Tamle, glej, ali ga vidiš? Tu je najin plen! Ali veš, kdo je ta zver?”
“Kdo?”
“To je tisti vrag, ki mi je ubil ženo, ki mi je ugrabil sina, ki mi je uničil življenje in srečo!” “Grga Cokolin — poturica, ta padar?” je vprašal Jerko.
“Prav on! Pusti me, pusti me, da ga ulovim, da mu bom kos za kosom trgal od telesa, da mu bom izpraskal srce.’”
“Ne maži si rok z umazano krvjo! Ubij ga!”
“Kje je moj sin, satan!” je haramija izbruhnil. “Kje je moj edini sin? Govori, hudič!”
“Ne vem,” se je odzval glas na hrastu, “pi-odal sem ga v Carigradu kot sužnja.”
“Kristus nebeški!” je zavpil stari vojak, a se je takoj zopet zbral. “Čakaj me, spaka, dobro me poslušaj! Ubil si mi ženo, ugrabil sina in zažgal hišo. Ko sem stal poleg svoje mrtve Mare, ko šerp gledal, kako ji iz srca vre kri, sena se pri Bogu in svoji mrtvi ženi zaklel, da ne bom miroval in počival prej in da ne bom okusil zemeljskih dobrot, dokler ne bom maščeval žene. Zaklel sem se, da ne bom miroval, dokler bo imel njen ubijalec živo glavo med rameni. In če bi tega ne storil, naj mi takoj preneha biti srce, naj nimam ne prijatelja rte botra in, za kar bi se trudil, naj bi se tru-
že in naj me končno požre peklensko brezno, kjer bodo vragi na veke mučili mojo dušo! — Slišiš, nemarnež, tako sem se zaklel. Od tistega dne sem hodil po svetu ter iskal tega hudiča. V tem iskan ju sem tudi osivel. Nisem imel boljšega človeka, kot je bil moj gospodar. Ta gospodar je imel dekle in to dekle in to dekle si ubil ti! In zopet sem prisegel, da jo bom maščeval. Tu sem te zdaj našel, ti strupeni podlež, sem našel vse, kar sem iskal, zdaj mi je dobro, zdaj...”
Človek na hrastu se je pričel silno tresti, lice mu je poble-delo, kakor bi bilo posuto s pepelom, in posinjele ustnice so mu trepetale. Objel je vejo, pritisnil glavo k deblu in se žvil kakor divji maček.
“. . .zdaj,” je kriknil haramija, “zdaj je čas!” Počil je samokres in veje so se stresle. Človek na hrastu se je zdrznil, se stegnil in padel kot kamen v sneg. Zrno mu je prebilo lobanjo.
“Pojdiva!” je dejal haramija, potem ko je brivcu odsekal glavo. “Zdaj mi je življenja dovolj. Maščeval sem Maro in svojega gospodarja.”
“Pojdiva, Miloš! Bog se naj usmili grešne duše!” je prestrašeno dodal Jerko in krenila sta proti Zagrebu.
Bil je božič. V nočnem mitu so zazvonili šestinski zvonovi in vabili vernike k polnočnici. Zagrmele so orgle in ljudstvo je zapelo:	“Rodil se je nebeški
kralj!”
Nekje v gorski globeli pa je okoli trupla mrtvega brivca tulilo krdelo lačnih volkov.
XXIV.
Čeprav je bila hrvatska gospoda zaradi očitnega upora jez-

f
Ženini in neveste!
nIaša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
*117 St. Clair Avenue	431-0*28
— WORK & LIVE IN CANADA—IMMEDIATE OPENINGS!
MclNNiS EQUIPMENT LTD.
WINDSOR, ONTARIO, CANADA
WE NEED YOU!
| Due to large expansion, we require immediately full time, year around personnel.
50 LAYOUT WELDERS
(Experience in blueprint reading a must)
• We Offer: •
• GOOD WAGES PLUS COLA • SHIRT PREMIUM * OHIP <* GREEN SHIELD • LIFE INSURANCE Plus Scheduled Overtime To arrange personal interview call collect:
5 MIS PERSONNEL & EMPLOMENT AGENCY X (519) 252-3415
w.A. r* ^	'	'Ad.iU
na na zagrebške meščane in na njihovega pogumnega vodjo Jakopoviča, je vendar pričela razmišljati, da banova sila in podbanova nasilja daleč presegajo zakonske predpise. Kakor je hotel ban s svojo vojsko uničiti Zagrebčane, tako bi lahko storil tudi z njimi, če ne bi bili popolnoma pokorni njemu ali, bolje povedano, nadvojvodi Ernestu. Gregorijanca so pričeli vsi zaničevati, ker je bil zaradi domačega razdora popolnoma ponorel ter ni prizadejal hudega samo meščanstvu, temveč tudi hrvatski gospodi, ki jo je večkrat osramotil. Zaradi tega so se med velikaši začeli oglašati proti banu glasovi, največ pa proti podbanu. Med temi nezadovoljneži je bil najvidnejši Gašo Alapič. Sprva je bil ta odpor zelo slab. Leta 1580 ni sabor zboroval v Zagrebu, temveč v Varaždinu. Istega leta je nadvojvoda Ernest s silo razgnal po-žunski sabor. Nadvojvoda namreč ni hotel Ogrski vrniti popolne svobode in ni maral vzeti tujcem visokih dostojanstev. Ko pa se je ves narod hudo razburil, je moral Ernest skrivaj zbežati na Dunaj. Tedaj se je dvighila tudi hrvatska gospoda in Ung-nadova moč se je začela krhati. Jakopovič je bil osebno pri kralju in dan za dnem so prihajala pisma o Gregorijančevih nasiljih. Čeprav jje gospod Krsto hvalil Stjepka kot najmočnejši steber dvora, opisoval Zagrebčane kot lažnike in hudodelce, je mera vendarle postala prepolna. In da bi ne bilo še večjega prepada med postavo in narodom, je kralj ukazal, naj se prouče pravice mesta Zagreba, ter je prepustil sodišču, da izreče poslednjo besedo o pod-banovem razmerju do Zagrebčanov.
nikogar! Vsi prijatelji so se obrnili od njega, vsi so ga zapustili.
Iz teh misli ga je zbudil vra-tai-jev rog. V sobo je stopil sluga.
“Kdo je?” je Stjepko nejevolj-
no vprašal.
“Njegova milost — ban,” je pojasnil sluga.
“Ban?” se je Stjepko začudil.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
POŽIVILO NI POTREBNO — Načelnik Federal Reserve Boar da Arthur Burns je prepričan, da našemu gospodarstvu v sedanjem trenutku ni potrebno nobeno poživilo za rast, ker je La že kar dovolj živa, zato nasprotuje predlogom, ki jih je v ta namen poslal Kongresu v uzakonitev predsednik Jimmy Carter.
— ^ NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 19. junija 1977 Naročite telefonično: 431-0G2S
Naročite pismeno:
Nem in zamišljen je sedel Stjepko na Medvedgradu. Dolgo, dolgo ,|e gledal predse. V njegovi duši, v njegovi glavi so vrele silne strasti in čudne misli. Nekakšen nemir mu je plal po licih in neka tajna slutnja mu je morila dušo. Vse njegove sanje so se zmaličile. Njegov sin Niko ni imel moškega nasledstva, za Pavla pa je bil slišal, da je po Dorini smrti zapustil Zagreb in da se sedaj bije s Turki. Tako mu bo propadel rod. To je velika, huda rana, ki se ne bo nikdar več zacelila. Toda če bi ga vsaj kdo tolažil v tej puščavi! A hikogar ni, prav!
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
$28.00 na leto $14.00 za po leta
Za to darilo pošiljam znesek $...........
Moje ime in naslov: ...................................
NO VICE- i vsega svela
NOVICE- W jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne
. •'*

NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaža v hite
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki te ni naročen nanjo

AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti m pojasnila siopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (aii pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago SC, Joliet, 111. 60431).
RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201
847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, 111. 60091
PA^L H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235
r
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 4410?
Moi stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
GRDIN0VA P0GREBKA ZAVODA
1053 East 62 SL 17010 Lake Shsr® Blvd.
431-208«
531-630G
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235