Urbani izziv, strokovna izdaja, 2018 8 29. Sedlarjevo srečanje Pozdravni nagovor dr. Igorja Bizjaka, direktorja Urbanističnega inštituta Republike Slovenije Spoštovana predsednica, spoštovani podžupan, spoštovane kolegice in kolegi! Na spletni strani vlade je trajnostno upravljanje virov obravnavano kot eden ključnih vi- dikov varovanja okolja ob hkratnem povečevanju gospodarske učinkovitosti. Pod izpo- stavljenimi temami s področja trajnostnega upravljanja virov pa je prostor poudarjen kot vir in potencial. Za prostor pomeni vir rabo za določen namen (gozdarstvo, kmetijstvo, poselitev itd.), potencial je razpoložljivost za dejavnosti, ki med drugim omogočajo tudi razvoj. Potenciali pa se koncentrirajo v naseljih in mestih, kjer je eden od poudarkov razvoja tudi upravljanje prostora. Po kazalnikih okolja iz leta 2012, po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje, znaša dejanski obseg vseh pozidanih površin 5,4 % celotne površine Slovenije. Na prvi pogled malo, če pa upoštevamo, da je 61 % ozemlja Slovenije gozd in 18 % travnatih površin, potem 5 % v 21 % preostalih površin ni več tako malo. Če upoštevamo še razgibanost in Pozdravni nagovor profesorja Janeza Koželja, podžupana Mestne občine Ljubljana Spoštovane/-ni! Desetletje je minilo, odkar smo se lotili sistematičnega uresničevanja vizije dolgoročnega prostorskega razvoja Ljubljane, in to na pragmatičen način, razumevajoč trajnostni razvoj kot izrazito praktično dejavnost. Za rezultate trajnostnih projektov in ukrepov, ki smo jih dosegli v sorazmerno kratkem času, predvsem na področjih mestne prenove, prometne reforme in krožnega gospodarstva, smo dobili številna priznanja in postali znani v mednarodni javnosti kot mesto v tranziciji, ki uspešno uresničuje napredno urbanistično politiko. Pragmatični pristop k trajnostnemu preurejanju mesta je temeljil na prenašanju primerov dobre prakse predvsem iz Barcelone, Köbenhavna in Dunaja, kot tudi na preizkušanju svojih zamisli v živem, učnem laboratoriju mesta. Tako kot se mi učimo od naprednih evropskih mest, so se v zadnjem času začela od nas učiti tudi nekatera mesta v Srednji in Jugovzhodni Evropi. S temi izkušnjami se vse bolj uveljavlja tudi nova smer tako imenovanega aktivističnega oziroma taktičnega urbanizma. Ta temelji na neposredni akciji z izvajanjem posamičnih projektov in preizkušanjem poskusnih, prototipskih rešitev, ki sprožajo in poganjajo pro- cese dolgoročnega preobražanja mest. Je to morda nova priložnost, da postane naša stroka še učinkovitejša in bolj zaželena? Prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana E-pošta: janez.kozelj@ljubljana.si