Poslanica šefa Prosvete ljubljanske oblasti dr, Dragotina Lončarja učiteljstvu.* Za duševno svobodo »čiieljstva. — Vzgojno delo in smernlce. — Izvenšolsko deio učiteljstva. — Polilika in učiteljstvo. — Zakonitost in red. — Notranji ustroj šolstva. — Sredisče vsega pouka. — Notranja smer pouka. — Učiteljska izobrazi»a — Znanosl in umetnost. — Izpopolnitev prosvetne uprave. — Uiiteljske organizacije. — Dvignimo šolstvo in prosveto. Ko Vas ob svoiem nasto>pu ipozdra\ljam. Vas obeneni nrosim sodelovania. Za duševno svobodo učitelistva. V prvi vrsti potrebujenio iniru. cia inoremo vršiti svoj ioose'1 nemoteno m zdržejna; zakaj vel ki slovanski uC-itelj Masaryk pravi. da se »nanost težko -prtdobiva in težko prebavlja. S podržavljenjem šolstva ie relativnio rešeno srospodarsko vprašanje učiteljstva. kol&or to dopuščajo povojne razinere. ki seveda še niso uravnane. Ni na še rsšena naša duševna svoboda. ki ie isto tako ipotrebna za ¦mirno delo pri vzgo.ji in ipouku kakoT gmotna neodvisnost. Učite-ljstvo moramo vrniti šoli ter Ka osvoboldiU oa pr tiska iia levj in desni, ker pripadamo kot vzgoiitelji vseimi narodu in vsem stanovom brez razlike strankarstva. "v ckv.ru zakonov in naredlb mastopajnio kot stan. k:*ne more in ne' sim-e-slutžiti posameznikom. Ako damo državi. kar le njenesa, ako Duščamo cerkvi. kolikor 1 upravičeno pripada a'ko slpoštujcmo. Kar tvori bistvo našega- naroda. potem smemo zahtevati. da ostaneino zvest: sann sebi: svoio duševno svobodo. svojo osebnost tnoramo braniti proti vsakomur: zakaj Cankarjevi »lilapci« nai bi b:li samo še žaiostcm dokuimant pretckilost'. ki nai bi se v narod/ni državi ne poiia^lial nikdar več. Vzgoino delo in smCrnice. Ceprav sino vzeojitelji vse^a naroda. vendar (noraimo upoštevati ipoitreroe njejfovih različnh plasti. zato se bomo po inestih ozirali na življenie mCščanstva, po 'kmetih na kinetstvo in po indlistrij- * Uradna akrožnca iz^dana od vetikesra župana P. br. 793 od 9. januarja 1926. — Podnaslovi so vstavljeni s strani uredništva. — Uredn. sk h kra.jih na delavstvo. Naše nrvo tn ela\rno delo jc v šoli kar ie maš življemski .poklic. Vzgojno delo za učečo se rniadino v šoli ki izven nje ie treba central zirati. ker ni smotrno da se trošita tienar ,n trud za razna diruštva im časmilke, če i-majo isti nainen Na.iti bo treba središče. kjer se nai združuje vse. kar nstvarja nov rod: boi proti alkoholu. nikotinu in razuzdanosti so uaivažnejSe točke našega nrizadevarSja, ker vsi ču-tlino. da moramo zlasti sredinješolsko rniadino iz niencga igračlkan.ia in vesel.iačenia vrniti zopet k delavnosti. rednosti *n tieznost;. Ne more nam biti vseeno. ka«šne so javne predstave. ki jih i>onuiata mladini gledafišče \n kinc. kakor je trcil>a tudi smotnio vaditi dijaške kniižnice. kier mora veliati načelo: mani čitainja. a tisto izbrano! Ako bi Lmel kdo morefoit' z LimetniškeKa stališča pomislcke proti tak'šnim smernicam te^a Oipozariam v tem poeledu na vzuoio mladine pri staiih (jrk h. kaikor nain jo ie, pokazal Aristoteles v »Politiki. In stari Otiki so biH umetn ški narod nrve vrste! Izvenšolsko delo uč^telistva Če povdarjam temelfni poklic učitelistva. nečeni i>rezirati vnliva. ki s:a more -111611' učitelj-vzgojitelj na. Ijudstvo izven šole. in s cer v eospodarskem !n kulturnem pogledii. Kdor se čuti telesno in duševino sposobnejra za ta inosel. nai ea opravlja. kjerkoli se mu nudi prilika in — kolikor moKoče — ne srlede na strankarsko oripadn-ost. Naj pomaga l.iudstvu s svetotn in z deianji. a tako. cia "e trni pri teim škode šola: posebno naj bodo moški delavni pri povzdtei kmečkeea ffosoodarstva a ženske nai bodo svetovalke in iičiteliice pri kmečko-delavskem gospodinjstvu Kolikar ie pri nas še treba boia proti analfabetstvu. ga vr- šimo zlasti pri starejših in pri oni mladini bolj oddalieiiih kra.iev. kjcr ie reden nnirk otežkočen. Politika in učiteljstvo. Nekai dru.tre^a ie pol-tično udojstvovanje učiteljstva. Ne da bi liotel kratitt niegove političnp pravice misl in. da 'bodi tudi to delovanie v sMadu z značajem vzffojitelja. ki mora 'b t: coniiriuioč živeli med razburkaiiimi strastmi. a ne njili |;odž'Ka!ec. Lastna korist uč teiljstva zaiiteva da uveiiavlia svoie ipolitično prcpričanie v dutni kulturnosti, da se ne onernoifočuic mcd nasprotniki. k i:m na sme vsiljevati svo.iesa mišljenija: za)ka.r sovražnost. ki io goji.-se ne maišču-je -naa pol't ki po poiklicu ampak nad i'čiteMstvom in njesroviini družinaimi škodo pir trpi tudi šola. Dejstva polpretekle dobe so dokaz za to. Zakonitost in red. Opozarjaim na imedsebojno tovanško sodelovanje brez škodožel>nib riasaiivosti; posebno naelašam. nai posvetni učiteli priznava cerkvi, kar j, gre, a tudi učitelj-duhovnik mora dati državi. Kar ji /PTipada. Šola potrebuie reda in discioline na eni. a pravične obzirnosti na drugi strani. Prosvetna uiprava ne smie ubijati. a se tudi ne sme dat. ub.jati. b teira stališča zavračam izrabljanie prosvetne uprave kakor tudi posameiznikov iio ncutemeljeTiih dopustih, številaih naclmah ter kopičeniu postran-sikih služ'b. kar ojrroža šolski pouk in ustvarja krivice, da ima edp.n vse ali -mnoffo, drujri oa ničcsar ali malo. Potrebna 'e tudi revizi.ia učnejra osebia po pisamah. Pri podelievaniu učiteljskih služb veljai splošno načelo. da spadajo mlajše in sainske učne osebe v boli oddaliene kraie a starefSe in oženjene ter takšne, ki moraio skrbctl z;i svoice. naj wridejo v bliž:no mcst m železn'ce. Uradtiiški zakon (§ 62.) cfoioča fiflede podeljevanja služb, da se na.1urei upošteva usposobljeinost. stroikovna ir življenska izkušenost. značaj I<n vose'bna izobrazba potem pa ob emakosti teli poKojev službena doba Več stanovske solidarnosti in sočialne »videvnosti bi Dovzdienilo in osamosvojilo učitelistvo vsakeea pritiska. Ni dovolj ako skuša urosvetna uprava vršiti svojo na\ozo v tei smeri: osainosvoiitev učiteljstva ie navprei orivisna od njeea samega! ^talncst si izvojujete sami s svoio stanovsko zavednostjo! Pri tei nir-likj omcniam da vsak ki si želi premestitve s ^voie dosedanie službe. vloži prošniki in. da oni ki se ie pritožil na Državnj svet. čaka njegove razsodbe. Notranii ustroi šolstva. Ne da bi se liotel dotkati podroibno iiotran.jc«fa i^stroja šolstva. h\ vendar omenil troje načelnosti. Pred' vsem povdarjam. da ipotrebujemo več življenske praktičnosti in man* kni žne učenosti. več sodelovania učencev in manš mehaničnosti. Ako ie sedan.i: prosvetni rninlster Stjepan Radič srovoril o uvedbi ročnega dela v srcdiiiji šoli. ie izrdkcl s tem važno besedo. Ne jrre za to. da napraviimo iz sredaiešolca rokoddca. ampak za to sre, da se mladi šolani človek. zlasti mestni otro'k. zave pomena roone^a dcla za današnjo družbo kakor irj'e tudi za t0 da s: i>ridobi nckoliko disipO'Z:ci;e za ročino delo. ki io pozneje v živl.ien.vu labko ra'zviia praktično bodisi kot razvcdrilo in krepilo vo ditiLŠevneiin naporu bodisi kot poklic. ako .ie moral opust:ti učenje; mlad šolani človek se mora zavedati vzajemnosti datševnega in roeneffa dela ter se otresti meutemeljeneKa preziiranja prodiukti^nih istanov. zlasli kmečkega in delavskega. Pouik realtii.Ii prddmetov. ka'kor ffeike \n kemiije. bi moral biti v i>rvi vrsti pridasoditev teoretične znanosti v praktKne namene. kier bi se učenec izkustveno seznamial s tehničnim delorn. Središče vsega pouka I)ruro načelo, )k!i bi' .ea rad oizinafiii, je to. da mora biti polee strokovnih 'predmetov središiče vsejja pouka domači iezik. domača zgodovina in zemliepis. ker brcz njili znan.ia ni omikaneKa Slovenca iri Jugoslovena. Pri pouku sloveniščne, kjer se ie treba ozrati na č"istost in pravilnost jeizika. nai 'bi se v vseh višie orLraniziran:'h šolah vršil Drimerjajoče in praktiono tudi nou'k snbo-hrvatskeg:a .iezika. a to ne tako ikalkor danes. kot nekak čisto tui iez k amipaik kot najsoraanefši iezr'k. To načelo je izrekel naš siavist Murko in bilo bi prav. ako bi se upoštevalo. Prj domači -z.g6dov?ni 'n zemlieipisu ¦na.i b! se tzocibali balasta Ietnic':in imen brez pravega Uiinevania. Tu ie dana i>ril ka. da dobiva mladi človekpogled v gospodarsko. ikulturno. poltično in soc-almo udeistvovanie svoie«-a naroda in svofih iužnoslovanskih bratov v okv'.ru velikih efibiiih ide.i človeštva. Zrodovinsko-zerniljepisiii i>ou'k bodi :-ntenziven: mani prazne bcsednosti. a več splošncKa preffleda in lastnega opazovanja! Tu se naj eoii liubczein do naroda m države. 'ki se opiraj na poznavanje dejstev; zalkai no lepih besedah ruSKega slavista Sirotinina moramo žrtvova.tt domovini vse razen resnice ker prava damovjTSlka ljubezen ni -v oboževaimju ampak v očiščevanju saine^a sebe od nedostatkov. S tega stališča bomo l.iiib 1' svoie a spoštovali tuje. kar ie noseri>no važno za medsebojno razmerje Slovencev. Hrvatov in Srbov. a končno tudi za vza.jeinnost vseh nafodov. Notrania sraer pouka Angleski m'sl€c Spencer ie zalitevai v »Tcmeljih filozofje« za pravilni razvo.j človeške družbe svobodo i za konservativno i za napredno mišlienjei in deiovanie. Ako naj talkišno naziranje velja tudii za vzffojo m pouk, potem bi to tretie načelo glede notranjega ustroja šolstva določil tako-le: vsebinsko bodimo konservativni. metodično Pa boli napnedni! Ne inoremo nainreč popoln.oma prezirati dosedan.iega razvoja v svojam Soistvu in svoii prosveti obče potrebuiemo zveze z dediščino pretelklosti, ki ni brta vsa in čisto napačna amipa'k io mararno le ,prilaffoditi novim razmerain. ostajaioč na realnem temelju Glcde načaia pouka Pa puščajmo utcrtelju kar naiveč svobodc v okviru zakonitih predpisov. čeprav uvaia novosti; vsaik nai si naiae po svojih z,inožnost:ih in danih prilikah pnmerno ipot za dosejro učneiga stnotra. Ne s!l'mo sra k šablonskeiiiu delu, ampak dovolniimo mu da izbira tehta. ipoiztaša; vendar se ne sme to eroditi na štodo duševneinu in telesnemu zdravfu gojencev in eoieiik ličiteljska izobrazba. Stara in utemeljena ie zahteva učitelistva po višii teoretični in praktični izobrazbi. ker ono vodi v osnovurii šolah vzgojo in pouk vettke večine -naroda; zato inora posebno skrbetji prosvetna uprava za u6teliišča in jih priimenno nreosnovati. Poleg osnovnih šol so važne zlasti za delavsko mladi<no v ndiustrljskih krajili meščanske in strokovne šole. ki na.i bj razbremenjevalp. srednje šoie. zakai srednie šole niso <vo »vojean bistvu prtiežališče in poskuševaliišče za vsakoear. amipak deloma namen splošne izobrazbe, deloma pa so teoretičnonpraktična priprava za v^soke šole S stalilšča zdrave prili-odniosti naše učeče se mladine bo treba po srednjih šolah primernp i!zbere n večie strogosti. Znanost in umetnost. Prosvetna uprava se dal.ie zaveda važnosti. ki io imata znanost in umetnost za narod in državo. zato hoče poidlpirati vsako resno prizadevanie v tei smeri. Na drugi strani ,pa se mora ustavljati vsaki zlorabi. ako bi se hotcla ujjanjati na škodo resnične znanosti in nmetnosti, ki ne stneta z državno .pomočjo ali- celo na n.jene stroške silužiti v zabavo al" šport le nekaterim. arapak nai bi b'li dušna hrana naroda kakor vsakdanj" kruli. Izpopolnitev prosvetne uprave. Prosvetna uprava hoče stopnjema. kolikor jp odvsno od n.ie. reševati tuc.it druga vprašania 'k; so potrebna preuredbe. n pr. glede državne zaloge šolskih kniig in učil. glede biirokratizrna v šolskam ¦poslovan.ju. srlede nepraktičnosf besedila pri šolskih tiskovViah itd. Učiteljske oraanizaciie." Prosvetna uprava novdaria ko/iično. da bi morale b»ti organizaciie učiteljstva vseh stopeni strokovne; zlasti rie uvidi s stroikovneea stalisča potrebe dvoinc organizaciie učitel.istva osnovn:^ šol. ki se borita tned seboi na živtiienip a\ smrt. kcr kulturno-politična vpraišan.ia so po- davje zase ki nai bi bilo izkljueeno pr' stanovskih organizacijah. Dvignrmo šolstvo in prosveto. Ne rnislim vračati. kakor se je poso- ialo. vendar si bom štel v dolžnost. da se ustavl.iam vsaki osebni in stvarm šlkods ki bi pretila našemu šolstvu in naši :prosvet. Ako zahteva orosvetna uprava ofl učitel-stva delo in red. sme učiteljstvo zahtevati od nie zakonitost. Držiuno se vsak s svoie strani te vzajerrmosti! Zavedaimo se. da se vseim '.n vsele.i ne da ustreči a prizadevaiinio si. da dvignemo svo.ie šolstvo in svo.io iprosveto na kol'kor mofifoče visoko stopnjo V tem duhu žeMm da se lotimo svoiejra dela v <novein letu ki sa začenjamo. kar bo po mo.iem prepričanju koristilo učiteljstvu in niegoviim. družinam kakor tudi našemu šolstvu in naši .prosveti. In to je končni ¦namen nas vseh. Prosvetni inspektor: Dr. Dragotin Lončar s r.