SLOTEHSEI LIST
.    I m H .1, .. • —"■> ^ V—      ■ warn wneua- ^JzrXfSMUMiit'VWt mWürWCT»
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1561
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
Dirección y Administración:	GRAL.
CESAR DiAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - AÑO (Leto) XII. Bs. Aires.
BUENOS AIRES, 18 DE JULIO (JULIJA) DE 1941
Núm. (Štev.) 25
NAROČNINA: Za Ameriko in sa celo leto $ arg. 6.—; k,a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Strahovita preganjanja v Sloveniji
2S2K52	S	ZSESSi^
NAšm KRAJIH
Šele sedaj smo dobili nekaj zanesljivih podatkov iz Slovenije, ki nam poročajo o trpljenju našega naroda pod fašističnim manganeiom in nacističnim kljukastim križem.
Razkosanje naše zemlje
Iz pisma, ki je po tajni poti priromalo v Buenos Aires, izvemo najprej, kako sta si Hitler in Mussolini razdelila našo zemljo. Razen Prekmurja, ki ga je prepustil Madžarom, je Hitler vzel vso Štajersko, Gorenjsko in obsavske dele Dolenjske, do-čim je Mussoliniju prepustil Ljubljano z Notranjsko in večino Dolenjske. Nemčija je torej vzela največji del naše zemlje in je v l jen jarem prišlo 850.000 Slovencev iz Jugoslavije, pod Italijo pa približno 330.000.
Lov na “sovražnike Italijanov”
Z italijansko vojsko .je prišla v po Italijanih zasedeni del Slovenije fašistična tajna policija “Ovra” in se je z veliko vnemo lotila dela. Kakor
Nacistični teror
Najhuje pa je našim ljudem na onem kosu naše prelepe slovenske zemlje, ki nam jo ,je začasno ugrabil Nemec. Nacisti z vprav sadistično naslado izvajajo nad zasužnjenim slovenskim ljudstvom strahovit teror. Vodilni član nacistične uprave na Štajerskem je brez prikrivanja povedal, da bodo Nemca, iztrebili vse, kar je slovenskega. Ker so imeli duhovniki velik vpliv med Slovenci, bodo deželo “očistili” in, če se bo kdo jokal po “farjih”, mu bodo poslali nemške duhovnike.
Nihče se ne bo smel smatrati več za Slovenca,
tako je dejal nacistični nasilnež, marveč se bodo morali vsi “naeio-nalsocializirati”, priznati Fuhrerja in njegovo ideologijo. Kdor se ne bo pokoril, bo iztrebljen.
Tako je govoril zastopnik nacistične oblasti, ki hoče osrečiti Evro-po z “novim redom”, in popolnoma v skladu z njegovimi besedami se vrši tiasilje nad našim narodom.
Nemška grozodejstva: Na nekem pokopališču na Hrvaškem obešeni kmetje. Obešenci imajo zvezane noge in roke.
znano, se je v Slovenijo zateklo pred italijanskim preganjanjem tekom zadnjih dveh desetletij mnogo Primorcev, predvsem inteligentov. Te je imela “Ovra” posebno zapisano ter je takoj začela lov nanje. Poleg mnogih drugih je bil na pr. v I .¡ubij ani aretiran tudi profesor .Filip Terčelj iz Gorice, ki je na ljubljanski gimnaziji podučeval verouk.
Po že iz Primorja znanih metodalv Italijani niso takoj v začetku pritisnili na naše ljudi z vso brezobzirnostjo, marveč stiskajo verige suženjstva le postopoma. Vkljub obljubam, da bodo spoštovali slovensko kulturo, slovenski jezik in slovenske običaje, so takoj razpustili vse naše organizacije razen nekaterih zgolj verskih katoliških društev, ki so jim za sedaj še prizanesli. Listom so ukazali izhajati v manjšem obsegu in le deloma v slovenskem jeziku; od listov namreč zahtevajo, da prinašajo vsak dan večje število sestavkov v italijanščini. Slovenski sestavki se morajo omejevati predvsem na tolmačenje naredb okupacijskih oblasti. Po želji Italijanov naj bi italijanščina polagoma docela izpodrinila slovensko tiskano besedo. Da je slovenski tisk zgubil s takšnimi odredbami vsak pomen, ni treba še posebej razlagati. Slovenski listi se smejo prodajati samo v sedaj po Italijanih zasedenem delu Slovenije. Ne smejo v oni del Slovenije, ki je pod Nemčijo; rm tudi ne na Primorsko, čeprav tudi tam živi
400.000	Slovencev.
Zapirajo vse izkraja: duhovnikov so odpeljali že 350, to je 65%, zavedno slovensko izobraženstvo, zlasti učitelje, so ponekod prav vse odstranili. Tudi popisujejo slovensko prebivalstvo in one, ki so se naselili po 1. 1913, bodo kar izgnali, kakor so z nekaterimi že storili.
Pustiti so morali vse
na posestvu in oditi praznih rok, na njihova mesta so prišle nemške poljedelske družine.
Najhujše grozote zadevajo duhovnike. K mariborskemu nadškofu so priši takoj prve dni zjutraj ob 3. uri in ga odpejali kdo ve kam na zasliševanje. Nato so ga pripeljali nazaj in živi sedaj v škofiji, kjer sicer sme sprejemati obiske, a je vsaka njegova beseda nadzirana. Zaprli so tri kanonike in dva tajnika škofije,, prost je ostal dr. Wraber. ki je bil prav tedaj v bolnici težko bolan. Kanonike so vrgli iz njihovih stanovanj. Dva, ki sta še prosta, živita v škofiji, ki je pa skoro vsa zasedena od vojaških oblasti, katere so se utaborile celo v škofijski kapeli. Redki duhovniki, katerih še ni-niso odstranili, hodijo 'sedaj v civilni obleki, da se izognejo javnemu zaničevanju in batinam nacistične policije.
Samostane so že vse zatrli. RcdoV-‘,; nikom so ukazali, da morajo izginiti v eni uri in vzeti s seboj samo, kar imajo na sebi. Frančiškanski samostan v Mariboru je sedaj sedež žen-i ske “Gestapo”. Prav tako so raz-
gnali frančiškane v Brežicah, pri Sv. Trojici, v Nazarji, v Kamniku in na Brezjah, kjer so zaprli znano romarsko cerkev in ji pustili za varira enega samega brata pod grozotnimi grožnjami za slučaj, da bi noga pustil v cerkev ali pa, da bi kaj iz n je izginilo. Pregnali so jezuite, kapucine, minorite, lazariste, križarje in salezijance.
Tako so svetni in redovih duhovniki zaprti in morajo vršiti
najbolj ponižujoča dela,
zato da jih smešijo pred ljudmi, ka noniki v Mariboru morajo pometati ceste, voziti vojaške kuhinje skozi mesto, snažiti okna v kasarnah, čistiti nemškim oficirjem obleko. .. da, videli so celo duhovnike, ki so .morali snažiti stranišča, koder stanujejo nemški vojaki... Frančiškani morajo pod udarci nacističnih bičev podirati pravoslavno cerkev v Mariboru. Pa ne le, da jim taka dela nalagajo; pri tem jih še mlečnozobi člani “Gestapa” gonijo kot živali in je že»mnogo njih omagalo. Celo Spletnega starčka jezuita so tako gn°.-li, da je padel v nezavest. Ko so K-j h udarci, s katerimi so ga hoten spraviti na noge, ostali brez uspeha, so ga dali odnesti v bolnico.
Ko je mariborski škof šel prosit, naj postopajo nekoliko bolj človeško z duhovniki, se je civilni ko misar nanj zadrl: “Kaj mislite, da je kanonik kaj več kot konjski hlapec?”
Nič bolj človeško ne ravnajo z redovnicami.
Razgnali so vse njihove samost a-, ne in pustili na svojih mestih samo tiste sestre, ki strežejo po bolnicam-
V	Škofji Loki imajo starodaven samostan uršulinke. Prišla sta 20-letna nacistična oficirja z arogantnim in zasmehljivim nastopom, ki
| sta se tako oblastno obnašala, kal,or to more samo naduti Nemec. Za njima je kmalu prišla še “Gestapo” in odredila, da bodo vse redovnice ponoči odpeljane. Ker se je ljudstvo nevarno razburilo, redovnic niso odpeljali, pač pa so morale revice zapustiti svoj samostan. Starejše, že opešane in bolehne, so vzeli na skrb dobri sosedje, mlajše so šle, kamor so upale in znale.
V	Mekinjah pri Kamniku so tudi sirotice vse storile, da bi ne dale povoda za kako nasilje. Toda nič ni izdalo. Neko noč so jih
pregnali s postelj, naložili na kamijone,
odpeljali 70 km daleč in jih odložili blizu Stične. Otroci so prišli zjutraj v šolo, pa niso več našli učiteljic, pač pa na dovorišču grmado, na katero so nasilniki zmetali vse križe, svete podobe in knjige in vse zažgali.
Prav tako so storili tudi s šolskimi sestrami v Kranju.
V	Mariboru so zaprli veliko in malo semenišče in vse profesorje. Tudi v Šent Vidu nad Ljubljano, kjer je škofova gimnazija, ki je bila prva popolna slovenska gimnazija, je bila Nemcem trn v peti.
Prišel je pozno zvečer oblasten mlečnozobec in sklical ves zbor profesorjev in vzgojiteljev in odredil, da morajo v eni uri vsi zapustiti zavod. Šele na dolgo prigovarjanje so od tega nacističnega fantalina dosegli, da je milostno dovolil, da smejo taki gojenci, ki se niso mogli ni-
kamor odpeljati, ostati v hiši do naslednjega jutra. Toda kljub temu, da ni prišel noben Nemec stanovat v zavod in so bili vsi prostori prazni, so morali mali študentčki spati na šolskih klopeh.
Vsi duhovniki so morali takoj iz semenišča. Ostal je sam.) ekonom, kateri mora skrbeti za hrano peščici Nemcev, ki so se vselili v hišo.
Nihče ni za to postopanje dal najmanjšega povoda in je vzrok samo ta, da je zavod slovenski in povrh tega še katoliški.
To, kar vodi Nemce, je
narodno sovraštvo.
Zatrli bi radi vsako sled slovenske narodne zavesti. Za Štajersko imajo že pripravljenih 300 učiteljev iz Nemčije. Na šolah je že sedaj povsod nemški napis. V vseh zasedenih krajih so takoj razbili slovenska imena krajev in ulic in nataknili nemška, ki so jih že s seboj pripeljali. Slovenske delavce nameravajo odpeljati na Nemško in v slovenske tovarne poslati delavce jz Nemčije.
in brez vsakega vprašanja zaplenijo vozilo in si ga prilaste, lastnika pa puste na sredi ceste. Takih primerov je na kupe.
Iz teh bridkih prizorov pač lahko vidimo, kakšen je novi red, ki ga ustvarjata Hitler in Mussolini.
Nič pa ne moremo vedeti, kaj naj bi storili v
pomoč nesrečnim žrtvam.
To kar vemo je, da je nešteto slovenskih mož, posebno inteligentov vseh strok, v najskrajnejši stiski. Sivolasi starčki, ki so vsesvoje sile in imetje žrtvovali za dušni m telesni blagor slovenskega naroda, so pahnjeni v najhujšo beda in nujno potrebni pomoči.
Zato je poterbno, da se naša narodna obrana pozanima tudi za to poglavje in poskrbi za načni, po katerem bi mogli tudi mi Slovenci kaj storiti v pomoč našim pr ijateljem v skrajni bedi in stiski.
meaa»
Obešenci v nekem gozdu. Med obešenci je tudi ena ženska (x)
Zbirajo fante in dekleta, ki jih kodo odpeljali v Nemčijo ia tam
vzgajali za “janičarje”
brez Boga in brez “matere”. Jeseni napovedujejo ustanovitev 7 nemških kmetijskih šol. Ponekod izganjajo slovensko prebivalstvo iz celih vasi in naseljujejo nemško.
Prav tako divje kot proti narodnosti nastopajo proti veri. Duhovnike love ponči in jim niti toliko odloga ne dajo, da bi mogli spraviti Najsvetejše. Tako so zaklenili cerkve z Najsvetejšim in odpeljali duhovnike v Zagorju, na Lokah, v Brežicah, na Brezjah in drugod.
V Gornjem gradu, kjer so zaplenili vsa škofijska posestva in zaprli cerkev z očitkom, “da so našli orožje” (kogar hočejo spraviti s pota, ga kar obdolže, da je skrival orožje), je rekel neki oficir v razgovoru, da “Nemci ne potrebujejo nobenega Boga, Njihov
bog je Hitler.
On misli, 80 milijonov Nemcev pa posluša in dela, kakor on hoče.”
Organi nemške oblasti so sami mladi ljudje, ki niti 20 let ie vsi nimajo. Vzgojeni so v strupenem sovraštvu do vsega, kar ni nemško, in v preziranju do vsega, kar je katoliško. Zato, seveda ni čudno, če postopajo z ljudmi kot razbojniki, ki ne poznajo nobenih pravic, drugih ljudi.
Če ti pobalini dobe koga na cesti s kolesom, ga kratkomalo ustavijo
Jugoslavija in Rusija
Znano je, da je Rusija kmalu po zlomu organiziranega vojaškega odpora Jugoslavije sporočila našemu poslaništvu v Moskvi, da Jugoslavije ne priznava več. Poznejši dogodki so dokazali, da je ruska vlada s tem hotela vstreči Berlinu z namenom, da bi zavlekla izbruh sovražnosti med Nemčijo in Rusijo in pridobila čas, da se bolje pripravi na spopad, o katerem je vedela, da je neizogiben, čeprav so tako Nemci kakor Rusi v uradnih izjavah zmerom zatrjevali, da so odnošaji med njimi zelo presrčni.
Sedaj, ko so Nemci vkljub temu napadli, nima takšna zvijačna hinavščina seveda nobenega pomena več. Jugoslovanska vlada je že izjavila, da se v vsem strinja z angleškimi izjavami glede Rusije. Rusijo smatra torej za zaveznico v skupnem boju proti totalitarcem. Diplomatič-ni odnošaji med moskovsko in našo vlado se bodo obnovili in poslanik Dr. Milan Gavrilovič se bo te dni, kakor poročajo iz Ankare, vrnil v Moskvo.
Boji v Jugoslaviji
Vkljub barbarskim metodam, katerimi hočejo okupacijske oblast zatreti vsak odpor našega naroda se boji proti sovražniku nadaljuje jo v mngih krajih Jugolavije/ P nemških poročilih so prebivalci Jagodini napadli nemške čete in po
streljali mnogo vojakov. Moskov- 1 lika ojačenja, so se četniki unrn.kni-ska radio postaja javlja, da četniki j li v gore. Ista oddajna postaja je (komiti) posebno v goratih krajih tudi izvedela, da so ono strahovito stalno ogražajo sovražnika. Pri Mit- eksplozijo v Smederevu, kjer je
Kosovska Mitroviča, kjer se je te dni prebivalstvo uprlo Nemcem ter je bil grozen pokolj.
niči v Drinski banovini, jč prišlo do pravcate bitke. Naši komiti so celih 18 ur hrabro odbijali napade nemških čet in jim prizadejale težke izgube; šele ko je sovražnik dobil ve-
skladišče municije zletelo v zrak, povzročili četniki in da je bilo ob tej priliki ubitih več mož nemške posadke, ki je štela 2.000 mož .
Pomoč vojnim ujetnikom
Tukajšnje Kr. poslaništvo j&; prejelo od Mednarodnega rdečega križa v Ženevi, da potrebujejo jugoslovanski vojni ujetniki v Italiji in Nemčiji, katerih je kakih 90.000 hitre pomoči.
Radi tega se apelira na vse naše organizacije in poedince, da nemudoma pošljejo svoje prispevke.
Prispevke se zamore oddati v naj-bližjem Pododboru Nar. Obrane, v naj bližjem nacionalnem društvu ali udruženju, ali pa Kr. poslaništvu.
Darove se bo nato odposlalo, na naslov: American Red Cross, Washington D. C..
Ker ujetnik želi vedeti ime daroval ca, naj vak darovatelj označi natančno svoj priimek in ime z opazko, da je dar za jugoslovanskega ujetnika.
Pošilja se tem ujetnikom zavoje, katerih vsak stane 2 dolarja in pol, t. j. 11 argentinskih pesovc. V paketu so raznovrstna konservirana zdrava in močna jedila.
Rojaki, rojakinje! Pomagajte takoj našim bratom!
Tolstojev nečak o Angležih
“Novi red” je privlačen samo od daleč
Aleksi.j Tolstoj, nečak Leva Tolstega in uvaževan sovjetski pisatelj, je objavil v moskovski “Pravdi” sledeče:
“Zveza med Veliko Britanijo in Sovjetsko unijo pomeni, da bo Hitler in njegov nacionalni socializem uničen in se bo pogreznil v temo zgodovine. Nacistična Nemčija je začela “bliskovito vojno”, toda ta “bliskovita vojna” se bo končala z “bliskovito polomijo”. Ob vsaki bombi, ki pade na London in na druga prelepa angleška mesta, se nam stisne srce. Fašisti so pohabili veliko civilizacijo. Obenem s poslopji so se uničile najlepše ustvaritve človeštva in mnogo nedolžnih je bilo ubitih: ženske in otroci. Sovjetska unija je sprejela 22. junija kot dan, ki je neizogibno moral priti v imenu svobode in elovečanstva, kot dan, ki naznanja zmago. Vztrajna, junaška Velika Britanija, zibelka znanosti, umetnosti in velike kulture, ni klonila pred blaznim in barbarskim hitlerističnim napadom. Odslej smo zavezniki. To je dobra novica”.
Tako piše sovjetski pisatelj v sovjetskem dnevniku. Našemu listu je pa neki ljubeznivi bralec prijatelj sovjetske Rusije, pred nedavnim očital, da “smrdi po funtih šterlin-gih”, ko smo Angleže hvalili še z manjšim navdušenjem nego Aleksij Tolstoj.
Generalni konzul vichyske vlade v Bukareštu, Ludovic Chancel, je podal ostavko na svoje mesto Izjavi je, da se nestrinja s politiko vi-chyske vlade, odpotoval je na Bližnji Vzhod in se priključil De Gau-lleovemu gibanju. Zanimivo je, da je njegov prednik, prejšnji viehvski generalni konzul v Bukaveštu, 'storil isto. Tudi on se ni strinjal vi-chysko politiko in je prestopil k “svobodnim Francozom”. Vzr^k tega dezertiranja vichyskih diplomatskih zastopnikov je v tem, da so Nemci uvedli na Romunskem “m.vi red”. V Viehyju so mnogi Francozi za “novi red” navdušeni, ker ga vidijo od daleč. Ko pa pridejo % njim v neposredne stike, se jim tako zagnusi, da beže k tistim, ki se proti “novemu redu” borijo. To je najbolj zgovorno izpričevalo o vrlinah totalitarnega “novega miri’.
Kaj pravijo “beli” Rusi
Hitler j e računal, da s t bodo ta-kozvani “beli” Rusi takoj postavili ; lla njegovo stran, ko bo izvršil ro-| parski napad na Rusijo. Pa se je ; vštel. “Beli” Rusi so postali... rdeči od ogorčenja nad Hitlerjem in ponujajo vso svojo pomoč ogroženi domovini. Bivši carski diplomat Stablin, ki je carsko Rusijo sr.*>-
Jugoslovanske dobrodelne delavnice
2.	MESEČNO POROČILO
I.	Delavnica ge. Nelly Mihanovich de O’Farrell: nadaljuje z delom za bodočo “kermeso”.
II.	Delavnica Dock Sud: Izgotovile so v preteklem mesecu (kratica “p ’ pomeni pulover, “r” rokavice, “k” kape, “o” otroške obleke, “n” nogavice):
Resic Košana 1 p, Besi ó N. 1 p, Blazina Marija 1 vezeno l>luzo»Bla-žina Matejka 1 p, Divanovic Olga 9 k, Domazetovič Natalija 1 p, Tlic Marija 1 p in 1 r, Klaič Milka 1 r, Klaič Slavka 1 p, Kosamč Leposa-va 2 p, Kristic Stane 9 k, Milutiuo-
Totalitarci so si oddahnili
Na ruski fronti se stvari no razvijajo tako, kakor je Hitler računal. To je zaskrbelo Nemce in Italijane, toda Samo za hip. Sedaj so si oddahnili, ker so izvedeli, da je Črna Gora proglasila svojo “scamostojnost' ’ in sklenila vstopiti v totalitarni tabor. Tako je odredil črnogorski “Quisling” Ivanovič, ki je obenem zaprosil pritlikavega italijanskega kralja, naj visokim Črnogorcem imenuje regenta, ker hoče Črna gora živeti pod protektoratom Italije.
Angleži vračajo z obrestmi
Tekom zadnjih tednov, odkar so Angleži začeli letalsko ofenzivo proti Nemčiji, so sputsili na nemška tla približno polovico toliko bomb, kolikor so jih Nemci vrgli na Anglijo od začetka vojne dalje. In Angleži pravijo, da je to samo za začetek, ker bodo čez par mesecev razpolagali s tolikšnim številom velikih bombnikov, katere deloma sami izdelujejo, deloma pa jih prejemajo iz Sdvernc Amerike, da bo ono, kar je moral zaradi nemških'1 ‘¡Trombardh ranj prestati London, prava igrača v primeri z razdejanjem, ki ga bodo mogla angleška letalu povzročiti Berlinu. Angleži vračajo z obrestmi.
zasiopču v ijonaonu, je izmvil: “Hitler se ne bori proti Rusiji zato, ker je komunistična država, marveč zato, ker postaja polagoma nacionalna država in hoče spet obnoviti svojo slavno nacionalno prošlost”.
Brez navdušenja
Hitlerjeva marijonetska slovaška vlada je dobila ukaz, da napove vojno Rusiji in je seveda tako tudi storila. Slovaško vojsko so poslali na fronto, kjer se bije po sili in brez navdušenja. Vrhovni poveljnik sior vaške vojske si prizadeva, da bi Slovakom vlil nekoliko navdušenja za to novo Hitlerjevo klanje, pa je zato oznanil, da bodo ruski vjetniki morali delati v tistih okrajih, iz km terih so polki, kijih bodo zajeli. Pozval je s tem Slovake, naj love Ruse za to, da jim bodo doma za sužnje.
Tudi Bolgarija bo morala iti
Nejucern mora res huda presti na ruski fronti. Že pred dvema tednoma so javili; da so Stalinovo črto razbili “na vseh odločilnih mestih pa se še sedaj ne morejo izmotati iz njenih mrež. Izgube nemške vojske so strahovite in zato bo morala »M boj proti Rusom tudi Bolgarija, ki so jo Nemci sprva nameravali spremeniti v pred ruskimi bombami varno nevtralno skladišče nemške municije in petroleja.
Na Dock Sudu je tudi naše rodoljubno ženstvo izdelalo razne zimske stvari za naše vojake, kakor nam prikazuje ta slika
vic Marija 1 k, Mudreša Jovimka 2k, Pavicevic Tereza 1 p, Paunovič Mara 2 k, Radie Kristina 6 k, šaba-novič Zorka 1 p.
Sestanke ima ta delavnica vsak prvi četrtek v mesecu, ob 3. popoldne, v hiši ge. Marije Ilič, Restau-rant “Internacional”, Frente Frigorífico Anglo, Isla Maciel.
III.	Delavnica La Paternal:
Izgotovile so: Bizjak Polda 1 o,
Lina Tolič 4 p, Jelše Irena 1 p, dek-še Kati 3 p, Kalner Fani 7 o, Kerše-van Fani 1 p, Kjuder Mara 2 p, Melinc M. 2 n, Paškulin Erna 3 o, Poščič Nadica 3 o, Škof Marija 7 r’ Valenčič Gilda 2 p, Valenčič Ksenija 1 p. — Vezenine izdelujejo: Jek-še Irena,Kalner Ana, Kalner Fani, Kjuder Vida, Koradin Marica, Ko-radin Ludovika, Škrbec Pepca in Sulič Zofka. — Rojc Pavia je darovala 20 štren volne.
IV.	Prispevki: Ga. Elza Vidrova je izročila 460,— pesov, čisti dobiček svojega hišnega koncerta, ki se je vršil 26. junija. Obračun o uporabi tega denarja se bo poslal se. Vidrovi.
‘ i
GIBANJE PARNIKOV^ ||l
“Highland Princess”.
Parnik pelje na Angleško živež, predvsem meso. Je pa na krovu tudi nekaj potnikov.
Dne 16. t. m. je priplul španski parnik “Cabo de Buena Esperanza“.	raznovrstnega
blaga, je pripeljal Okrog 80g jjotni-, kov. Lakih 400 teh potnikov jč beguncev, ]d so se hoteli rešiti grozot vojne.
Med temi je tudi precej znamenitih mož, kakor n. pr. bivši profesor na dunajski univerzi Herman Gllickmaim in drugi.
Drugi španski parnik pa ilna dospeti prihodnji teden.
VIHAR POVGROČIL HUDO NESREČO
Koncem prejšnjega tedna je bilo izredno toplo in vlažno vreme, radi česar je bilo gotovo, da se bo vreme ' spremenilo. Še prav posebno pa je bilo za te čase toplo v petek na soboto. Ta dan proti večeru so se že opaziti še nič posebnega. Ponoči se začeli zbirati oblaki, toda ni bilo je začel silen vihar, ki ni bil brez posledic. Ladja, ki čisti pesek V Rio je vsled silnega vetra prekucnila, de la Plata, z 13 možmi posadke, se ter je pri tern 11 mož izgubilo življenje. Rešila sta se samo kapitan in en mornar.
Pomorska oblast je takoj, ko je zaznala za nesrečo poslala na kraj nezgfode reševalce.
Do sedaj so potegnili iz vode 3 mrtvece. Z iskanjem še drugih ponesrečencev pa se nadaljnje z vso vnemo.
SKRAJNA PREDRZNOST IN NESRAMNOST NEMCEV
V l ordobi živi, kakor je znano, jarecej bivših mornarjev nemške vojne ladje “Graf von Spee”. Ti bivši mornarji vživajo popolno svobodo, žal pa to svobodo Aygentin-ceni slabo vračajo in žalijo njih patri jotičen čut.
Za narodni praznik 9. de Julio je prebivalstvo tudi v Cordobi razobesilo zastave. Pa so se našli trije nemški bivši mornarji ter trgali in sežigali argentinske zastave. Pač skrajna predrznost. Kaj bi bilo, če bi kdo strgal ali zažgal nemško zastavo v
bi.šla giava yroč-
Nemec hoče pač biti povsod s
svojo nasilnostjo gospodar.
Policija je vse tri naduteže aretirala.
NEMŠKI VOHUN PRIJET
Nemci imajo povsod razpostavlje-ne vohune. Celo na ladjah drugih držav jih imajo. En tak se je nahajal tudi na severnoameriškem parniku “Argentina”. Je to kuhar na parniku in se imenuje Heinrich Glausing. Aretiran je bil takoj, ko je parnik priplul v newyorsko pristanišče, vračajoč se iz Buenos Airesa.
Parnik Argentina vzdržuje redno | vožnjo med New Yorkom in Bue- i nos Airesom.
PREISKAVA O PROTIARGEN-DELOVANJU
Komisija, ki ima nalog zbirati gradivo o protiargentinskem delovanju v deželi, prejema dnevno ovadbe o rovarenju in delovanju, ki ni v skladu z argentinsko ustavo.
Z zadevo se peča tudi izvršna oblast,
RAZSTAVA ZA JUGOSLOVANSKO NARODNO OBRANO
Naš rojak Franc Kambič pripravlja za mesec februar razstavo jugo-
POZIV
JUGOSLOVANSKIM VOJNIM OBVEZNIKOM
Poslaništvo Kraljevine Jugoslavije poziva vse Jugoslovane vojne obveznike od 18 do 40 let starosti, torej vse, ki so se rodili med 1901 in 1923, da se takoj javijo Kraljevskemu poslaništvu, bodisi osebno ali pismeno, in da sporoče svoj sedanji naslov.
Buenos Aires, 14. julija 1941.
Kralj, poslanik: CANKAR, 1. r.
slovanskih umetniških del za Jugoslovansko narodno obrano.
Ka tej razstavi bo naš umetnik razstavil kakih petnajst svojih del.
Kambič vedno bolj stopa v ospredje ter je znan ne le med nami kot umetnik, ampak si je utrl pot rudi v argentinske kroge. Izdelal je že več umetnih del, katera krasijo ’vladne hiše.
Njegovo delo — “Chaco”, ki je bilo na razstavi v Buenos Airesu pred dobrim pol letom jo kupila argentinska vlada. “Zasužnjena Jugoslavija”, kateri umotvor je bil razstavljen ta mesec na Jugoslovanski razstavi v našem mestu, pa diči steno “Jugoslovanskega doma” na Dock Sudu.
Nadejamo se,da bo tudi na razstavi, ki j0 pripravlja, pokazal svojo zmožnost in nam izložil lepa dela.
1 ovarišu Kambiču v njegovem stremljenju želimo mnogo uspeha, v čast nam in domovini.
Anton Hočevar umrl
Anton Hočevar, bivši ravnatelj Hrt atske štedionice, po rodu Slovenec, seprog Milice Hočevar, javne prevajalke, ter znan tudi med nami, je začetkom maja v Beogradu umrl. j Bil je žrtev nemškega zračnega napada.
Anton Hočevar je več let živel v Buens Airesu, nakar se je pred leti vrnil v Jugoslavijo. Ostavil je tu gospo Milico, požrtvovalno delavko v jugoslovanski koloniji in hčerko Kapiner o, di j akinj o-odličn j akin j o.
V bitki pri Kumanovem je padel tudi nečak Ferdo Gradišnik, polkovnik letalstva.
Naj bo pokojnikoma lahka domača zemlja, gospe Milici in hčerki Kapi-neri pa naše iskreno sožalje!
VELIK SHOD	j
priredi o priliki rojstnega dne in polnoletnosti kralja PETRA II. I dne 6. septembra t. 1. v dvorani ASOCIACION FILANTROPICA I “LA ARGENTINA”, ulica Rodríguez Peña 361, Odbor “AMIGOS | DE YUGOESLA.VIA” v proslavo kralja in naše države.	|
IV odboru “Amigos de Yugoeslavia” so sledeče osebe:	f
Dr. MARCELO T. DE ALVEAR, bivši predsednik Republike in | lider U.C.R. — MARTIN NOEL, prof. vseučilišča, in narodni po- | i	slanec za prov. Buenos Aires — Ing. JULIO A. NOBLE, bivši na-	f
f	rodni poslanec in predsednik “Aerokluba” — Dr. GUILLERMO	|
I EDUARDO LEGUIZAMON, profesor vseučilišča — Dr. ALEJ AN-	!
! DRO CEB4LLOS, prof. vseučilišča — DR. SILLA MONSEGUR, I t	odvetnik — Dr. PEDRO PALACIOS, odvetnik ‘¡L- CARLOS	t
iO’ FARRELL, javni notar — RAUL MIHANOVIČ, arhitekt —	f
RAUL MONSEGUR, odvetnik.	!
lovec”
V mnogih državah, in sedaj so že lahko reče v vseh, morajo mladi moški, ki so zdravi in imajo popolne ude, k vojakom.
Ko so živeli očetje naših očetov, pa ni bilo tako. Če je nastala vojna tedaj so stanovi, grofje ali občine, zbirale mlade ljudi in jih poslale poveljstvu.
Ker tedaj ni bilo take obveznosti, kakor je danes, zato tudi se je hotel marsikdo vojaščini odtegniti. So sicer bili cesarju zelo zvesti in bi se radi borili zanj, a so bili dostikrat slučaji taki, da marsikdo ni hotel v vojake, ampak se je rajši skrival. Te skrivajoče se moške so imenovali “divje lovce”. Bili so ti divji lovci zelo predrzni ter so marsikaterega “biriča” in njih pomagača spravili na drugi svet, ko so jih lovili.
Tudi v igri “Divji lovec”, ki jo bo vprizoril “Slovenski dom” je bilo tako.
Na Laškem so se vzdignili. Cesarju je bilo treba radi tega vojakov.
Na Laško bi moral tudi Janez, sin bajtarice, v katerega se je bila Maj- | da, hčerka “rihtarja” zagledala. la-* IZREDNI je tedaj Janezu svetovala, da naj ne gre. Janez, ki je sicer bil ves vnet za vojno, se je Majdinim prošnjam vdal.
Rihtar pa, ki je vedel, da se Majda in Janez rada vidita, pa je hotel na vsak način spraviti Janeza na Laško, in se ga tako iznebiti. Ta pa ni hotel in postal je “divji lovec”.
Pridite tedaj vsi pogledat to igro, pri kateri bo nastopilo ojtrog 50 oseb in videli boste kako se je mešetarilo in kako se je izvršilo.
MIJO, katera se bo vršila v nedeljo 20. julija ob 16 uri pop. v ulici Venezuela 3979, pod pokroviteljstvom “Češkoslovaške Šolske Matice”.
Na akademiji bodo sodelovala: češko, poljsko in Podporrno društvo Slovencev iz Villa Devoto. Vstopnina: Moški $ 1.50, ženske
¥ la-
tinskega državnega .praznika. 9 de Julio.
Proslavo je.; pisetil tudi naš mini-ster/g. dr. IvidoL ft^llHr.
*
’OiZabavo v proslavo praznika '9 Je Julio je priredilo tudi Jugoslovhn-sko-argentinsko prosvetno društvo.
Obe zabavi sta bili prav dobro obiskani.
Jugoslovanska radio ura
Prenos jugoslovanske radio ure se vrši vsako soboto od 6.45 do 7.15 ure zvečer, na radio postajo L S 2 Radio Prieto.
Rojaki in rojakinje, poslušajte prenos!
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
V COMODORO RIVADAVIJI
Jugoslovanski izseljenci, katerih je prav lepo število v Comodoro Ri-vadaviji, so si oskrbeli radio uro.
Prenos radio ure se bo vršil vsak ponedeljek od 8 in do 8 in pol ure zvečer potom tamkajšnje radijske postaje L. U. 4.
DOMAČA ZABAVA V “SLOVENSKEM DOMU”
V nedeljo se je vršila napovedana domača zabava v Slovenskem domu.
Na sporedu so bile štiri pesmi, dve za mešan, dve pa za moški zbor. Pesmi sta zbora dobro zapela, iz-vzemši, Če vzamemo, da se je pri koncu pesmi “Tekel sem dol po dolini”, malenkostno skvarilo.
Tudi igrica “Sovražnik žensk”, je bila dobro podana.
Zabava je bila lepa in neprisiljena. Obisk je bil tudi dober.
Vseslovanska šolska akademija
Češkoslovaško Kulturno Društvo “Komensky” vabi na prvo VSESLOVANSKO ŠOLSKO AKADE-
OBČNI ZBOR SOKOLA DOCK SUD - BOCA
V nedeljo 13. t. m. se je vršil izredni občni zbor Sokola Dock Sud -Boca.
Na tem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor:
Starosta Lješar, podstarosta Šar-lija, tajnik Milutinovič, podtajnik Stana Lješar, blagajnik Stanišie, podblagajnik Rončevič, prosvetar Stojanov, namestnik Damjanko, načelnik Capuder, namestnik Mgričič, gospodar Josipovič, namestnik Mar-tinovič Olga. Odborniki: Markov, Milosavljevič, Pravdica, Glumičič, Barišič, Čendo, Filipi, Vukovič, Ja-vorina in Klaič.
Proslava 11 letnice društva “Triglav”
Slov. D. D. “Triglav” vabi vse cenjene rojake in rojakinje iz Rosa-rija in okolice, vse Slovence in Jugoslovane sploh, na proslavo 11. obletnice ustanovitve društva, katera se bo vršila v NEDELJO, dne 27. JULIJA t. 1. v društvenih prostorih, v ulici Gral. Mitre 3924.
S proslavo se prične ob 9 uri zjutraj in bo trajala ves dan. Ob 12 uri bo kosilo, ob 13 uri pozdravni nagovor, ob 14 uri sledi tekmovanje do 15, dalje prosta zabava in ples.
Udeleženci bodo imeli med drugim priliko slišati tudi naše slov. pesmi.
Vstopnina: prosta.
Opomba: V slučaju slabega vremena (dežja) se vrši nedeljo pozneje.
Odbor
SKRBITE ZA BODOČNOST
^150 vaših óíteoKi.r.
Odprite HRANILNI RAČUN v naši Banki, čeprav s samo $ 5.— za začetek.
Pride dan, ko bodo Vaši otroci potrebovali nekaj prihranjenega denarja za svojo izobrazbo in blagostanje!
Čimprej ko se odločite za hranjenje, temprej boste imeli več možnosti, da prihranite večjo vsoto, da se ta vaš trud bolje posreči, Vam nudimo lep nabiralnik!
Posetite nas!
B A N C O HOLAN DE Š UNI D O
“Divji lovec”
“Slovenski dom” se pripravlja za vprizoritev lepe Fr. Ks. Finžgar j e-ve igre “DIVJI LOVEC”, Opozarjamo že sedaj rojake in rojakinje, da ne opuste prilike ogledati si to pretresljivo igro.
/	SUCURSAL BUEN; Or. S A I R >.r$V ’V.a'G . Casa Central. 25 de Mayo 81 Agencia No..1: Corrientes 1900 • Agencia No. 2: Cabildo 2426/30 DIRECCION GENERAL CURACAO AMERICA CENTRAL ’ i	
	I	
		
ZVIJAČA IN MOČ [ kajti oba sta bila prepričana, da i-		
JUGOSLOVANSKA IZSELJENSKA ZAŠČITA
Povodom argentinskega narodnega praznika 9 de Julio, je jugoslovanska izseljenska zaščita obdarovala potrebne jugoslovanske otroke in druge naše ubcžne izseljence.
Darovala je zaščita obleke, obuvala in druge življenske potrebščine.
Obdarovanje se je vršilo pod vod-j stvom g. N. Dabinoviča in gospe v I prostorih Jugoslovanske izseljenske 'zaščite, ulica Bolivar 314.
NAŠ POSLANIK V MONTEVIDEU
Prejšnji teden je bil v Montevideu po poeslaniškihposlih naš minister g. dr. Izidor Cankar. Posetil je tam ministra zunanjih zadev, s katerim se je dolgo raztovarjal.
Iirojacnica
Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne.
Rojakom se priporoča
Peter Capuder
Rio Bamba 879, Bs. Aires
PROSLAVA ARGENTINSKEGA DRŽAVNEGA PRAZNIKA
Jugoslovansko društvo Vzajemne pomoči je priredilo v soboto 12. t. m. svečano zabavo v proslavo argen-

“DIVJI LOVEC”
Pri tej igri, ki jo pripravlja “SLOVENSKI DOM”, bodo poleg drugih nastopile še sledeče
OSEBE:
Zavrtnik, rihtar (župan)...........
Majda, njegova hči.................
Lisjakov Gašper, posestnikov sin .. .
Maruša, kočarica...................
Janez, njen sin....................
Tine, gostaški sin.................
Tonček, vaški revež, norček........
Jež, kmet...........................
Gaber, kmet........................
Eržen, kmet....................1.. .
Rožman, kmet . . •. .. .............
Sajetov Jure, kovač ................
Špela, njegova žena ..............
Anka, dekle.........................
Roza, dekle . . .. ,................
Grozdek, oštir......................
Dolinarica, mati....................
Prvi lovec..........................
Drugi lovec.........................
Prvi birič..........................
Drugi birič.........................
Komaljar, črednik .. .......... .. ..
. Dekleta, fantje, dečki, lovci, skrivač
Joško Živec Zofka Suličeva Emil Lozej Pavla Rojčeva Gustav Dečman Miroslav Peljhan Ivan Berginc Josip Švagelj Rado Ličen Silvan Pečenko Štefan Mavec Franc Trebše Marija Zlobčeva Irena Jekšetova Ana Kalnerjeva Martin Keber Erna Paškulin Štefan Lipičar R. Živec Ivan Hvala Avgust Cotič b; ooi X. X.
JBbrte' živec
i, 'fnanšaricb.
RESTAVRACIJA
“PRI ŽIVCU”
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Oprava in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Patemal
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
(Basen.)
Nekega dne je zajec pritekel k slonu in mu rekel:	‘ ‘ Pomeriva se,
kdo je močnejši; jaz ali ti!”
Slon se je na vse grlo zakrohotal: “Kaj ti pade v glavo ! Ali misliš resno, ali se samo šališ?”
“Prav nič se ne šalim”, je odgovoril zajec. “Dovoli, da ti tole vrv privežem okoli vratu. Ko bom na drugem bregu reke, začniva vleči, pa se bo izkazalo, kdo je močnejši.”
Slon je veselo prikimal. Ko je imel zanko okoli vratu, je potrpežljivo čakal na dogovorjeno znamenje.
Medtem pa je zajec odskakljal k reki in poklical vodnega konja. Vprašal je tudi njega, ali se hoče pomeriti z njim. Vodni konj je nazadnje res pristal in pustil obesiti konec vrvi okoli vratu.
“Zdaj pa odčofotaj na nasprotni breg!” je ukazal zajec. “Kadar potegnem za vrv, začni vleči, kolikor moreš in znaš.”
Slon in vodni konj se nista mogla videti. Ko je zajec na sredi potegnil za vrv, sta začela vleči vsak na svojo stran. Od začetka'prav narahlo,
mata slabotnega zajca za tekmeca. Ko pa je slon na svoje velikansko presenečenje začutil, da njegov tekmec ne pozna šale, je začel vleči, kar so mu dale moči. Vlekel je in vlekel — in se ni malo začudil, ko je nazadnje privlekel iz reke vodnega konja. Vodni konj pa je prav tako na vsa usta zazijal, ko je namesto zajca zagledal pred seboj slona. Oba sta spoznala, da ju je prekanjen zajec pošteno potegnil za nos. Strašno sta se razsrdila. Če bi jima zajec v tem hipu padel v pest, bi ga bila raztrgala na drobne kosce. Zajec pa je medtem zbežal na varno in se dolgo ni prikazal na dan.
Tako je droben slaboten zajec dokazal, da je zvijača včasih več vredna kot telesna moč.
Slab plesalec
“Gospodična, z Varni plesati- je zame naj več ji užitek!”
“Zakaj neki, gospodična V’
“Oh, vi nehvaležnež !”
“Jaz vam dajem takšen užitek, vi mi'pa kar venomer stopate po nogah!”
Godi se leta 1848 na Gorenjskem.
Aleksander Štoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom.
ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756
-p \	'V..'-'J
Buenos Aires
Šolski mladinski zbor v Rosariu
“SLOVENSKI LIST” j
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires fj
7
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli
na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. $ AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiče naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih || vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi j i ff>tojnsi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem je- | ziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tova- ?¡ riši in rojaki za “SLOVENSKI LIST” tei naj tucjj pobere naročnino in. pošlje na našo upravo. ,(1 ib,-.•	.,.
g
U ii
POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
anee "<♦> r j®»:: ::-is*::>5K*r	x«< jmk ' «es >sk< anc :«♦>•: »x r-s»;
VLADA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE, KJ SEDAJ BIVA V IZGNANSTVU, JE SESTAVILA 0-SREDNJI TISKOVNI URAD, POTOM KATEREGA BO REDNO OBVEŠČALA O VSEM KAR ZANIMA VSE JUGOSLOVANE
Dopisništvo osrednjega tiskovnega, urada pri kraljevskem poslaništvu v Washingtpnu poroča, da je bil sestavljen osrednji tiskovni urad, ki je začel redno obveščati svoja dopisništva.
Vojni kabinet predsednika vlade generala Dušana Simoviča, je razen majhnih izprememb isti, kakor je bil formiran v Beogradu .dne 27. marca t. 1. Na mestu prvega pod-
Vlajie; glavni tajnik Slovenske ljud-scke stranke Fran Gabrovšek; predstavnik slovenskih liberalcev Dr. L M. Čok in nekaj bivših senatorjev, narodnih poslancev in javnih delavcev, pristašev najvažnejših strank.
Kraljeva vlada je popolnoma soglasna glede svojega bodočega programa, ki je: “Svoboda in nerazdeljivost Jugoslavije.” Vlada kaže stalno in smiselno delavnost v pripravah za udejstvitev tega dela in programa.
Kraljevska vlada si prizadeva učvrstiti in razširiti svoje zveze z Združeriimi državami in Anglijo.
Napori kraljeve vlade stremijo za obnovitev jugoslovanske vojaške sile s pomočjo izbeglih rednih vojaških sil raznih orožnih vrst, zlasti letalske, kakor tudi s pomočjo dobro-voljcev, ki se že prijavljajo.
Kraljeva vlada, v kateri in okoli katere so najboljši predstavniki Srbov, Hravtov in Slovencev, veruje v zmago demokratičnih načel in deluje z vsemi svojimi močmi za vstajenje Jugoslavije.
Medjimorje - madžarsko!
italijanskega naroda terjal denar za oboroževanje, na vso moč tulil v svet, da bodo italijanska voj ti a. letala zatemnila nebo nad Apeninskim polotokom? Kje se pa ta letala 1 išče, medtem ko spuščajo Angleži bombe? Ali jih morda Mussolini skrbno čuva, ker hoče biti mož beseda in izpolniti svojo obljubo: uporabiti leta.a, da bodo v bližajočem se vročem poletju delala senco Italijanom?
Fašistiziranje hrvaške mladine
Firerček Pavelič je izdal ukaz, da morajo vsi mladeniči in dekleta od 17 do 18 let starosti vstopiti v mladinske oddelke vstaške organizacije. Ta ubijalec in prodanec, ki ga hrvaški narod mrzi kot svojega največjega sovražnika, upa, da bo 17 in 18-letnim ljudem mogel zmešati glave in jih pridobiti zase. Zelo verjetno je, da bo moral svoj ukaz spremeniti in iskati janičarje med' mlajšimi Hrvati. Le pri najmlajših se mu bo morda posrečila “vzgoja” po nacističnem in fašističnem vzorcu ; samo iz otrok, ki še nimajo raz^ j vitega razuma, bo morda mogel ustvariti ovaduhe, ki bouo vStaškini morilcem izročali lastne starše.
Gral. Dušan Simovič, preds. vlade
predsednika vlade dr. Vladka Mačka, je glavni tajnik “Hrvaške Kmečke stranke” dr. Jurij Krnje-vič. Od hrvaških ministrov nista mogla pobegniti v izgnanstvo poleg dr. Mačka ministra Dr. Josip Torbar in dr. Bariša Smoljan. Na mestu pok. dr. Kulovca je dr. Miha Krek. Od Slovencev je sedaj v vladi tudi dr. Fran Snoj.
Na pobegu je umrl črngorski politik, minister brez listnice Marko Dakovič. (Minister M. Dakovič je bil ustreljen z mitraljezo od sovražnih letalcev, ki so preganjali jugoslovanska letala na poletu iz Jugoslavije na (irsko.) Med člani kraljeve vlade v tujini so zastopniki vseh najvažnejših političnih strank v Jugoslaviji.
Po spontano manifestiranem narodnem zaupanju za vlado generala Dušana Simoviča v deželi kaže prisotnost omenjenih politič. prvakov v njej to, da -popolnoma odobravajo vsi sloji našega naroda politiko vlade generala Simoviča, izražano v besedah: “Podaljšanje vojne do naše in zavezniške zmage!”
Najodličnejši med temi prvaki so: Ban banovine Hrvatske, predstavnik hrvaške avtonomne oblasti, dr. Ivan Šubašič, bivši vladni predsednik general Peter Živkovie, (Jug. nar. stranka) ; bivši ministri Krsta Miletič in Božidar Maksimovič (Rad-nička stranka) ; Grga Angjelinovič (Jug. nav. stranka) ; Večeslav Vil-der, (Samostojna dem. stranka) ; časnikar ir. publicist Miloš Bobič iz Zagreba; načelnik beogradske občine Dobrivoje Lazarevič; zastopnik predsednika Zemljoradničke stranke dr. Miloš Tupanjanin; generalni tajnik Demokratske stranke Božidar
V Medjimurju žive Hrvati in za-; to je svet mislil, da tam ukazuje fi-j revček “velike, svobodne in nerazdeljive (toda na mnogo kosov raz- 'P ¡deljene)” Hrvaške. Pa ni tako. j Vodstvo madžarske vojske, je te dni ; naznanilo v Budimpešti, da je pre-: vzelo upravo Medjimur ja v svoje roke in je torej ta kos hrvaške zem- j Sedaj so na Hrvaškem začeli stre-lje vzela Madžarska.	j 1 jati “komuniste”. Ker bi narobe
avelic m
se j s spravil ‘liostTOiiste'9
Pri neki vasi obešeni. Nemški vojak, slikan od zadaj, opazuje žrtve.
Skrb
za vroee
' dni
V preteklem tednu so angleška letala dvakrat obstreljevala Neapelj in nekatera druga italijanska mesta. Rimsko uradno poročilo je priznalo, da so Angleži tri ure zaporedoma obtreljevali največje sitalijansko mesto in provzročili mnogo škode. Ko smo čitali to poorčilo, smo se na vso moč začudili. Kako to, da morejo angeška letala tri ure zaporedoma nemoteno bombardirati Neapelj? Kje je pa slavna italijanska avijacija? Ali ni Mussolini ko je od
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59-1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI. SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
Nemški častnik opazuje obešence. Ob strani se vidi ljudi, morda so njihovi sorodniki, ki objokujejo žrtve.
Tudi Italija pride na vrsto
Govoreč o bodočih nalogah angleškega vojnega letalstva, je Churchill dejal: “V prihodnjih mesecih
VESTI IZ SEVERNE • AMERIKE
IZ MINNESOTE
Chisholm, Minn. — Strašen samo-
bcdo noči postale dali še in bomo do-	jc jjrcd dnevi izvršil rojak ^ V
segli tudi tisto nesrečno, zaničevanja vredno in suženjsko nemško pokrajino, ki se je včasih imenovala Italija. Tudi ona bo dobila svoj pravični del”. Odkar so jih Nemci rešili iz zagate v Albaniji in Libiji, uživajo Italijani tako pretiran mir, da je že kar nespodobno za junaški nared, ki se hoče na vsak način bojevati. Mussolini je že pozabil na pretresljive brce, ki jih je njegova vojska prejemala, kjerkoli se je po-
kazala; prišel je spet do sape in začel rohneti proti Rusiji. Najbrž je * labo uslugo storil Italiji. V Londo- I vu, kjer so bili že pozabili na Mus- 1 .olinija in Italijo, so se naenkrat ¡pomnili, da je treba tudi z Italijo nekoliko urediti račune in ji že ob-jubljajo, da ji bodo dali njen “pra-ični del”.
leritin Moka na farmi blizu Willpe-na, kjer je živel. Vsedel se je na zaboj dinamita in ga zažgal, tako da ga je razstrelba raznesla na drobne kosce. To je storil v veri, da je malo prej ubil svojega soseda Fr. Sterleta, vdovca, na katerega je bil ljubosumen, da hodi za njegovo ženo. Dne 6. junija je šel na Sterletov dom s puško in petkrat ustrelil nanj, toda Sterle ni bil smrtno zadet in bo okreval. Nesrečni Moka je bil doma od nekod na Notranjskem in zapušča ženo.
ŠE EN GROB NA ZAPADU
Helper, Utah. — Pred kratkim je tu umrl po kratki bolezni John Go-mer, samski, star 49 let in rojen v Skriljah pri Studencu v ljubljanski okolici.
izgledaio, če bi Pavelič po pravici povedal, da strelja hršaške rodolju be, ki se nočejo pokoriti totalitarnemu plačancu, mu je zelo prav prišlo, da je Nemčija napadla Rusijo in proglasila “križarsko vojno” proti boljševizmu. Vsi tisti, ki Paveliču niso všeč, bodo odslej “komunisti”. Te dni so jih ustrelili prvih deset, ker so baje nahujskali nepoznane ljudi, da so nekega vstaškega policijskega oficirja spravili na drugi svet.
Slovanske prostovoljske legije se bodo organizirale v Kosiji?
Iz Londona prihaja vest, da se tam vršijo razgovori med zastopniki ruske in zavezniških vlad zaradi organiziranja slovanskih prostovoljskih legij v Rusiji. Poljski, češki in jugoslovanski prostovoljci, ki se hočejo boriti za svobodo svojih držav proti totalitarcem, nai bi se poslali v Rusijo, kjer bi se izvežbali in potem aktivno sodelovali v bojih skupno z ruskimi polki. Angleži in Združene države bi jim preskrbelo orožje. Pogajanja so baje že lepo napredovala in so Rusi menda že pristali na zavezniške predloge. V legijah bodo sodelovali tudi Poljaki, ki jih je bila Rusija internirala, ko je zasedla polovico Poljske. Rusija bo Poljsko priznala kot samostojno državo in zaveznico. Le na nekaterih mestih se bo morala prejšnja meja nekoliko spremeniti v prid Rusom.
NOV GROB V STAREM KRAJU Oglesby) 111, — Marija Prijatelj je prejela žalostno vest, da je v Prečni pri Novem mestu dne 28. marca t. 1. umrl njen oče Franc Se-tina, star 75 let. V Ameriki zapušča poleg hčere dve sestri, Terezijo Be-al in Angelo Livek v La Sallu. 111., v, starem kraju pa ženo, pet hčera in sestro redovnico v Radečah.
VELIKA NESREČA V MICHIGANU
Calumet, Mich. ■— Dne 31. maja sta v okolici treščila skupaj avto-truk in avtomobil, v katerem se je vozila druž na Hrvata Josipa Dragi-čeviča. Štirje člani družine, oče, mati in dva sinova, so bili na mestu ubiti, dočim sta bila žena enega sina in njen otrok odvedena težko ranjena v bolnišnico.
	i	n	
T. ha • K li		h	
Técnico Constructor		i	I
Proyectos - Planos pi		h?	
L ramites	j	r	
Homigón Armado - Firma de los Planos j Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50
5585

POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V N AŠEM LISTU !
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
NOV GROB V KANADI
Quill Lake, Sašk., Kanada. —
Prejšnji mesec je tu umrl John Mo-vrin, doma od Čabra ob izviru Kolpe. Bil je vdovec in v Little Falls«, N. Y., zapušča hčer.
Cleveland. — Pokojni rojak John Fortuna, katerega je v pijanosti ubil njegov 18-letni sin Frank z u-darcem steklenice po glavi, je bil rojen v Marinči vasi pri Žužemberku. V Ameriki je bil 32 let in zapušča ženo in pet odraslih otrok. Značilno pri tem slučaju je spet to, da so nekateri slovenski listi v Clevelandu Zamolčali ta uboj in omenili le “naglo smrt”. . .
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIC de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
ZA POUK IN ZABAVO
NAŠI MOŽJE “Operosi”
Za dobe Valvasorjeve se je pojavljalo živahno znanstveno in umetniško stremljenje v snovanju raznih društev aii akademij, ki naj bi med člani gojile vnemo za umsko izobrazbo in razne stroke lepih umetnosti. Te organizacije so bile osnovane po italijanskih vzorcih.. VIT stoletju je imelo skoraj vsako mesto svoje učeno društvo ali akademijo. V lUmu je bila “Aeademia Arcadum”, pri kateri sta bila člana Gregor in Sigmund Dolničar. V Koloniji je delovala od 1588. .leta “Aeademia Gelatorum”, v katero sta se vpisala Dolničar in Schoeu-leben. Gregor Dolničar je bil elan akademij še v Forliju, Benetkah in Folignu. I zv Italije so se širile akademije tudi v druge dežele. Na Nemškem je bila znana “Aeademia frue-tiferorum '’ (akademija sadonosni-kov), ustanovljena ItilT. leta v Frankfurtu ob Meni. Imenitna je bila tudi “Aeademia naturae curioso-rum” (akademija naravoslovcev), ki se je pričela v Vratisalvi in nadaljevala v Nurenbergu. Ud te‘ akademije je bil naš Marko Gerbec, ki
mož), ki .ne bila za našo umetniško izobrazbo največjega pomena. Prva leta je delovala bolj tajno in svet ni mnogo vedel o njej. Leta 1701 pa je nastopila s prvina sijajnim občnim zborom, ki se je vršil v knezo-škofijski dvorani. Iz pravil posnemamo, da je bil akademiji namen: vaja in napredčk v književnosti. Za simbol je imela čebelo, ker naj bi elani po njenem zgledu iz cvetov raznih pisateljev zbirali snov in jo pretvarjali.v celoto (primerjaj “Čebelico” v Prešernovem času). Zato ima tudi vsaki član simbol ali znamenje, nanašajoče se na čebelo, in je dobil tudi primerno akademičlco iUfojs |iq o C ijmpaspo.id iajj 'onn prošt di'. Janez Prešeren. Pozneje sta več let načelovala društvu Janez Rudolf Coraduzi, baron Halber-stein in kanonik Jurij Andr. Gladi«. V začetku je štelo društvo 23 članov, med njimi šest durovnikov, štiri zdaravnike in trinajst pravnikov Prvo za kar so poskrbeli “čebelarji” v Ljubljani, je bila javna knjižnica, ki je dobila svoj prostor v novem semenišču. Znanstvenih
Jugoslovanski letalci nekje na Bližnjem Vzhodu
je v glasilo akademije vsako let) pošiljal svoja zdravniška opazovanja. Gregor Dolničar pa je v njem poročal o ljubljanskih potresih.
Akademije z raznimi nameni so bile razširjene po vsem omikanem svetu. Ko so se polegli verski boji in je luteranstvo skoro izginilo iz slovenskih dežel, so nekateri domačini, ki so bili člani tujih akademij, sprožili misel, naj bi se tudi v Ljubljani ustanovilo podobno društvo v pro-speh vede ter umetnsti, in kmalu je nastala vrsta takih akademij.
Prva organizacija, ki so.je zasnovala na tein polju, je. imela le verske in nabožne namene. Bila je to bratovščina plemičev, izobraženih in odličnih mož, znana pod imenom “Bratovščina sv. Dizma”. Kdor je hotel biti sprejet v bratovščino (Aeademia Unitorum), je moral biti plemič, doktor, ali sicer opravljati kako odlično službo. Vsak član se je moral sam zapisati v bratovsko knjigo in v njej dati narisati svoj grb s simboličnim znamenjem. Večino teh slik je napravil domači slikar Gahovar iz Tržiča.
Istega leta ko je Valvasor umrl (1693), se je od tego društva odcepila skupina pod imenom “Acade-mia Operosoram” (družba delavnih
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul tori jem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedéne bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah» obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo; od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
knjig društvo samo ni izdajalo, pač pa je izpodbujalo svoje člane, da so marljivo obdelovali vsak svojo stroko. Bogoslovje sta obdelovala prošt di-. Prešeren in stolni dekan dr. Janez Anton Dolničar. Prešeren In Schiling sta bila dobra poznavatelja cerkvenega prava. Med zdravniki sta slovstveno delovala dr. Andrej Copini in Marko Grbec. Kot pravnika sta bila na glasu Janez Erber pl. Erberg in dr. Florijančič, ki je ustanovil leta 1698 posebno “Pravniško društvo”. Iz akademije “ope-rosovo” je izšlo še nekaj drugih znanstvenih in umetniških strokovnih društev. Leta 1701 je bila ustanovljena “Aeademia incoltorum” (društvo risarjev). Sprejemali so vse domačine in tujce, ki so se zanimali za risanje in so bili zato sposobni. Isto leto je osnoval Bertold pl. Hoeffer “glasbeno društvo” (‘ ‘ Academi a Philharmonicorum ”), ki je mnogokrat z godbo in petjem poveličevalo slovesnosti. Da bi bolje pospeševali obrazovalne umetnosti, je marljivi Gregor Dolničar že sestavil pravila za “akademijo treii umetnosti” (slikarstva, kiparstva in stavbarstva), kateri naj bi pred vsem pripadali izvršujoči umetniki, a najbrž ni prišlo do ustanovitve.
Izmed operosov sta najbolj zaslovela Ivan Gregor Dolničar in Marko Gerbec.
Ivan Gregor Dolničar se 'je rodil 1. 1655. Desetletni deček je vstopil v ljubljansko jezuitsko gimnazijo in nadaljeval svoje študije v Italiji, odkodeiy se je vrnil kot doktor obojega prava in kmalu zaslovel med prvimi in najbolj delavnimi člani Akademije operosorum. Umrl je 1. 1719.
Kakor Valvasorja je zanimala tudi Dolničarja predvsem domača zgodovina, o kateri je napisal v latinskem jeziku blizu dvajset knjig. Najbolj je slavil v svojih spisih Ljubljano in popisal o njej vse, kav se mu je zdelo količkaj važno. Skrbno je zbiral in beležil rimske napise. Stare rimske kamne je skušal ohraniti in jih je dal vzidati v kako javno poslopje, v stolnico ali v semenišče, da bi jih vsakdo lahko videl. Opisal je natančno zidanje stolnice ter semenišča in sestavljal kroniko od 1. 1660 do 1718. Sestavil je tudi zbirko življenjepisov znamenitih mož, zlasti pisateljev ter tako otel marsikatero ime pozabljivosti.
Drugi izmed operosovo bolj znamenit je bil Marko Gerbec rojen leta 1658 v Št. Vidu pri Zatični. Ko je dovršil ljubljansko jezuitsko šolo, je odšel na dunajsko vseučilišče, štiri dni pred prihodom Turkov je zapu-silt mesto in odšel v Italijo ter se vrnil najbrž 1684 v Ljubljano kot doktor modroslovja in zdravilstva. Bil je dvakrat oženjen in imel enaj-stero otrok, od katerih ga ni nihče preživel. Umrl je L 1718. V svoji oporoki je določil dijaško ustanovo, ki je znašala L 19l3 še letne 203 krone.
Gerbec je živel v dobi, ko je bilo ljudstvo še silno praznoverno, ko niso samo neuki kmetje, temveč včasih tudi zdravniki razlagali postanek bolezni po vplivu hudobnih duhov in uporabljali temu nazira-nju primerna “zdravila”. Gerbec pa je bil strokovno izobražen zdravnik ter pristaš izkustva, bolezni je natančno opazovallin skušal dognati njene vire, razvoj in učinke — šele na tej podlagi je razmišljal, kako jo preprečiti, zatreti ali vsaj zmanjšati. Objavil je dolgo vrsto zdravniških spisov in seznanil široki svet.z našimi kraji; Rogaška Slatina in Dolenjske Toplice so zaslovele po njegovih spisih.
Novo živahno gibanje je nastalo v dobi operosov na umetniškem polju. Domačih umetnikov je bilo sicer le malo, a prišli so slavni umetniki iz Italije, ki so vodili in izvršili številne stavbe, katere so še danes občudovanja vredne in ki so pozneje oplodili tudi domače umetnike. V tej dobi se je prenovil ljubljanski škofijski dvorec, zidalo se je novo semenišče ter 1. 1717 nova mestna hiša in še mnogo dmgih poslopij ter cerkva.
Ko pa je 1. 1719 umrl Gregor Dolničar, je začelo navdušenje pojemati. Stari člani so drug za drugim legli v grob, mladina je bila pa vzgojena v dragem duhu. Akademija je hirala in umirala, dokler ni popolnoma zamrla okrog 1. 1725. Nekateri zgodovinarji mislijo, da je morala prenehati radi tega, ker so ji nasprotovali jezuiti, vendar manjka vsakega dokaza za to trditev. — Leta 1781 so jo nekateri možje spet poskusili prebuditi k novemu življenju. Pri prvem shodu, ki se je vršil 5. aprila so bili v načelstvo izvoljeni Sei-fried baron Gušič, Jan. Nep. grof Edling, Jurij Japelj, baron Inocenci j Aauferer, Blaž Kumerdej, Jakob Knauer, profesor Naglič in Anton Linhart. Član akademije je bil tudi p. Markko Pohlin z imenom “Novus”. Vendar je tem akademikom manjkalo enotnosti v mišljenju in ciljih. Posamezni izmed njih so pač mnogo delovali na slovstvenem polju in pridobili slovenski besedi vnvoič moč in veljavo, medtem ko je pri prvi akademiji veljala samo la-
jurij Japelj
Izmed poslednjih “operosov” je poleg A. T. Linharta in o. Marka Pohlina omembe vreden še Jurij Japelj, ki je tudi .mnogo pripomogel k razvoju slovenske knjige. Japelj se je rodil 11. aprila 1744. leta v Kamniku. Prvi učitelj mu je bil Frančišek Miha Paglavec, ki je ustanovil v svoji župniji šolo ter zaslovel tudi kot pisec nabožnih knjig. Nadaljno izobrazbo je dobil Japelj v jezuitski šoli v Ljubljani, bogoslovje je dovršil v Trstu, k j er je bil posvečen v mašnika (1769) in služboval do 1773, leta. V tej dobi se je naučil italijanskega, francoskega in angleškega jezika. Po smrti tržaškega škofa je imenoval njegov sorodnik ljubljanski škof Karel grof Herberstein Japlja za svojega dvornega kaplana in tajnika ter leta 1779. za ravnatelja Schillingove ustanove, ki je bila namenjena za ustanovitev novih far. Na eno teh novoustanovljenih far, ki je v Ježici pri Ljubljani, je bil poslan Japelj za župnika, a je še nadalje oskrboval Schillingovo ustanovo.
\
Beograd, kjer še sedaj ni miru in ga ne bo, dokler bo tam gospodoval tujec
Na Ježici se je lotil Japelj prostovoljno šolskega pouka, pripravil je v svojem stanovanju šolsko sobo in učil deco pisati, - brati in računati. Novo faro pa je moral šele urediti; pod njegovim vodstvom se je zidal farovž in bil dograjen 1791. leta; dograditve nove cerkve pa m dočakal, ker je odšel 1795. leta kot župnik in dekan v Naklo pri Kranju in od tani 1799. leta kot stolni kanonik in šolski nadzornik v Celovec, kjer je umri nagle smrti 11. novembra 1807.
tinscina.

Pri nakupu potrebščin poslužujte se naših trgovcev in obrtnikov !
Kakor pripoveduje njegov sodobni življenjepisec si je Japelj povsod pridobil ljubezen in zaupanje svojih faranov, “njegov odhod od fare je bil vselej pogrebu podoben, solze zapuščenih so spremljale njegovo pot... ” i
Začetek Japljevega literarnega delovanja je v tesni zvezi s preos-novo šolstva, katero je izvedla cesarica Marija Terezija, ki je uvedla v vseh avstrijskih pokrajinah enotne šole in enotne šolske knjige. Med najvažnejšimi šolskimi knjigami je bil enoten katekizem, prevedel ga je Japelj; to je njegov “Veliki katekizem” iz leta 1799. “Zdaj so naše goreče želje izpolnjene. Otrociso kruha prosili in nikogar ni bilo, da bi ga njim enako razlomil. Mera in viža je bila ravno tako mnoga kakor dežele, kjer se je delil... ” tako se začenja posvetilo ljubljanskega škofa. Nato je priredil Japelj molitvenik, pesmarico ter evangelije in liste za nedelje in praznike; knjige so bile namenjene šolski mladini in vsem vernikom. Duhovnikom pa sta bila namenjena dva zvezka pridig za vse nedelje. Japijeve nabožne pesmi se že znatno odlikujejo od Pohlino-vih in nekatere se še danes pojo z majhnimi spremembami; tudi druge njegove knjige kažejo nasproti prejšnjim pisateljem lep napredek.
Glavno njegovo delo je prevod Sv. pisma. Prvo slovensko biblijo je napisal 1584. leta luteran Dalmatin ; ko je pa zopet; zmagalo katoličan-stvo je bila knjiga prepovedana; duhovniki so jo pač smeli rabiti, da ! so se pripravili za čitanje evangelijev in za pridige. Nov prevod je bil za vernike in za duhovnike nujno potreben, kar so izprevideli predvsem janzenistični duhovniki, ki so hoteli poglobiti versko čustvovanje in ga odvrniti od le zunanjih po-
Dolžnost vsakega našega človeka je, da je član J.N.O.
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50-0277
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
pobožnosti. Tako se je lotil Japelj, ko je bival še v Ljubljani, novega prevoda; za sotrudnika mu je bil Blaž Kumerdej, ki ima velike zasluge za naše šolstvo, in dvesto let po Dalmatinovi “Biblijiji” je izšel prvi zvezek “Svetega pisma novega testamenta”. Nadaljne tri knjige, drugi del novega testamenat ter prvi in dragi zvezek starega testamenta, je prevedel še Japelj, ostalih šest zvezkov pa so prevajali:	Rihar, Šraj,
Traven, Škrinjar in Wolf. .Japljevo delo pa ni našlo med vso duhovščino zaželjenega priznanja; nekateri so menili, da knjiga ni primerna za ljudstvo — prevod nima predpisane cerkvene razlage —, kar je na- j potilo Japlja, da je priobčil v prvem delu starega testamenta obširni predgovor Iv. Debevca, v katerem dokazuje iz sv. pisma samega, da imajo tudi “deželski ljudje” pravico in dolžnost citati ga. Znameniti j slavist Kopitar je prevod po pravici imenoval zgleden.
Japelj je gojil tudi posvetno pesništvo; prevodi iz raznih tujih pisateljev in dve originalni posvetni pesmi so ostali v rokopisu, istotako
ni utegnil natisniti vrste prevodov poučno-nabožne vsebine, tako n. pr. prevod kratkega zgodovinskega katekizma francoskega cerkvenega zgodovinarja FIeuryja, dejanja sv. mučenikov in drugo. V ropokisu so ostali tudi sadovi njegovega jezikovnega zanimanja, med njimi zelo obširna slovnica slovenskega jezika; bil je tudi med prvimi jezikoslovci, ki so primerjali slovanske jezike med seboj.
Japljevo delo je rodilo mnogo sadu. Ker je uporabljal najstarejše naše tiske iz luteranske dobe in so služili njegovi spisi poznejšim- pisateljem, je pripomogel razvoju slovenskega književnega jezika. Hotel je poglobiti versko čuvstvovanje našega naroda in dvigniti njegovo izobrazbo zalo mu gre častno mesto prvega prosvitljenca.
Blaž Kumerdej je bil Pohlinov in Japljev vrstnik. Kumerdejeva dela so večinoma ostala v rokopisu, tako poiskus slovenskega pravopisa, slovanska primerjevalna slovnica, slo-vensko-nemški slovar in drugo. Vsi trije so se mnogo zanimali za razvoj slovenskega jezika in so se zato ba-vili s slovniškimi vprašanji.
Bastilj
a
Skorcv' 'Vsak' n rt rod praznuje kakšen pomembnejši zgodovinski dan. Navadno so to obletnice kakšne osvobodilne zmage, ali spomin na velike može, pa tudi narodna nesreča (Kosovo) itd. Francoski narod ima takšen praznik 14. julija. 'V dnevih velike revolucije 1789 je na ta dan pariško ljudstvo naskočilo in zavzelo srednjeveško utrdbo Basti-ljo, v kateri so bili zaprti razni politični kaznjenci. Bastilja je bila nekak simbol zatiranja in zato ni čudno, če se je ljudski srd Parižanov znesel nad to stavbo ter jo popolnoma razdejal.
Mnogi imajo kaj različne pojme o takratnih burnih čaish; dejstvo pa je , da z zavzetjem Bastilje začenja za ' Evropo in ves svet nova doba. Sledile so še mnoge Napolenovc vojne, ki so skoro četrt stoletja tlačile Evropo, a začela je tudi doba romantike in pojavili so se veliki pes-niki-misleci, ter dvignili evrtpski duh v višine, kakor ni bil še nikoli preje. Ljudstvo se je hitro otreslo srednjeveških predsodkov v gospodarstvu ter hitelo izrabljati razne nove iznajdbe, in kmetje so se osvobodili fevdalizma, ki je dolga stoletja tlačil vsak razvoj človeštva. Bo že res, da se je v ta razvoj vrinilo tudi marsikaj slabega, ali tega pač ni toliko kriv sistem, kolikor človeški pohlep in človeška ambicioznost; lastnosti, ki spremljajo človeka skozi vso zgodovino ter so «bile vzrok že mnogim nemirom in vojnam.
Tudi sedanja vojna je posledica brezmejnega slavohlepja in pohlepa, kako? je bila tudi prejšnja in če mnogo drugih. Mnogi so mislili, tudi med rojaki je mnogo takšnih, da je to vojna proti kapitalizmu, torej tisti že tolikokrat napovedani ter željeni razredni boj, in so zato kar uživali ob nemškem osvajanju tekom zadnjih dveh let. Kakor je ta vojna v marsičem čisto svojevrstna, je tudi polna presenečenj. A razočaranje, ki ga je napravil poslednji nemški napad, je odprlo vsem oči: da je vojna, ki jo je sprožil Hitler, ena najhujših osvojevalnih vojn in da nima ničesar opraviti z razrednim bojem pa naj se še toliko govori o tem. Mnogi narodi, ki niso nikogar ogrožali in tudi nikogar ovirali ter se hoteli, kolikor je pač mogoče, živeti samostojno živi j m je, o postali žrtev nasilja in plen ropanja. Presenetljivo pri vsem je bilo tudi, ker so nekateri, ki sicer radi jočejo in tožijo čez krivice, sedaj brezbrižno menili, da je v boju proti “kapitalizmu” upravičeno vsako sredstvo in vsaka podlost ter so tako odobravali vsa osvajanja in pustošenja. Iz tega bi bilo sklepati-, da nekateri rojaki so že preje podlegli sovražniku, in da v svojih glavah niso imeli svojih misli, nego so bedasto sledili kričeči reklami, ki jo je širil sovražnik.
Danes vemo vsi, da je to ena najhujših osvojevalnih vojn, katero so oblastniki nemškega naroda sp« ožili že v drugič v teku enega četrt-stoletja. Plen tega osvajanja mo predvsem Slovani, ki nas je našla vojna popolnoma nepripravljene in, kakor že mnogokrat v zgodovini,
tudi razdvojene ter nasprotne in vsled znane propagande tudi uezn-dovoljnp.vTm je dobro izrabil so raž-nik, ki je ta nasprotstva in nezadovoljnost še povečeval in. podpihoval ter nas tako moralno razorožil še pred sedanjo vojno, kakor je to storil že večkrat v zgodovini, j. Teh slabosti so se Slovani zavedli navadno, ko je bilo že prepozno.
Upajmo pa, da danes to še ni prepozno. Živimo v burni dobi, ki traja že nekaj desetletij; ta ali oni se je v te čase tako vživel, da tega uiti opaža ne. V vsaki burni dobi se je pojavilo tudi mnogo demagogije ter lahkovernosti in tako je tudi dandanes dtmagogija na višku in na vrhu — pri vladah. Te vlade, ki so že davno spet uvedle bastilje v obliki pretiranih ječ, koncentracijskih taborišč, političnih konfinacij itd. so najbrž v zvezi s tajnimi silami na delu, da bi se ljudstva spet vrnila v tisto “srečno” dobo “Bastilje”, An ker bi sedanja Bastilja bila obdana s tanki in obvarovana z letali, bi ječa trajala večno. Upajmo pa, da orjaški boji, ki se vrše po, Atlantskem ter Sredozemskem morju in še predvsem oni, ki se vrše sedaj po beloruskih močvirjih in ukrajinskih poljih, bodo za vselej pregnali misel na Bastiljo ter bodo privedli do novega razmaha človeštva.
I. F.
Ali si že član Jugoslovanske Narodne Obrane?
Ako še nisi, vpiši se!
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta ih ž ¡ležele v popolno oskrbet. Ceneizredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Nekaj o predavanjih
Že nekajkrat se je v naših društvih sprožila misel, da bi bila zelo potrebna in koristna redna predavanja, organizirana po skrbno proučenem načrtu in z jasno določenimi cilji. Nekaj poskusov, da bi se ta misel uresničila, se je po več ali manj posrečenem začetku izjalovilo.
In vendar bi bilo podrobno izobraževalno delo potom predavanj zelo potrebno. Predvsem v današnjem času, ko napr.v presojanju sedanjih dogodkov, ki se odigravajo v svetu, vlada v nekaterih glavah prava zmešnjava. Žal, da za res stvarna ' predavanja nimamo tukaj dovolj j razpoložljivih moči. Na dingi strani vsled rahlih vezi med izobraženci in preprostimi, so ljudje povečini otopeli za morebitne višje ali zvišene ' misli, čeprav je mnogo nadarjenih ! in ukaželjnih rojakov med nami, ki bi s pravočasno disciplinirano vzgojo dosegli večje uspehe pri svojem dnevnem opravilu, predvsem bi se pa rešili onega ozkega fanatizma, s katerim so nekateri naši ljudje tako obremenjeni.
Vsak ni imel prilike obiskovati višjih učilišč, zato si pri izpopolnjevanju svoje izobrazbe pomaga kakor more. Ker skoro nismo imeli vezi s kulturnim svetom v domovini ter tudi nismo hoteli nikakšnega duševnega vodstva v tem pogledu, se je navadno segalo po spisih najbolj kričeče vsebine in opreme, še posebno, ker takšnih je največ na ponudbo. Čitalo se je samo to, kar je komu ugajalo, a vse drugo, kar ni bilo pisano po željah tega ali onega, ali bolje povedano,kjer ni bilo tistih priljubljenih 'fraz, ki so za nekatere mera “učenosti”, se je proglašalo za bedasto ali pisano v sovražnem duhu; tako se je marsikdo omejeval pri samoizobraževanju. Jasno, da se je po večletnem “učenju” iz takšnih knjig ta ali oni tako “špecijali-ziral” v enem ali drugem vprašanju, da mu res ni več kaj predavati. Tudi ni čudno, če kdo velja med nami za učenjaka, ker si je zapomnil nekaj citatov in izrekov, s katerimi zabeli o priliki svoje, drugače sicer bolj revne in navadno zelo ozko v priljubljeni predmet omeje-jene misli.
O naši samoizobrazbi se je že marsikaj pisalo in govorilo. Vsakdo, ki se je steni vprašanjem bavil, je prišel do zaključka, da kljub dobri volji ni posebnih uspehov, to pa največ radi prej omenjenih napak. A bolj ko nikoli preje, se kažejo danes ti nedostatki pri tem ali onem rojaku, ki sicer rad razpravlja o sedanjih zgodovinskih dogodkih1,'!, ¡a nima o njih jasnih pojmov. Človeka' kar zahodi,, ko posluša katerega mlajšega, sicer nadarjenega rojaka, razpravljati j raznih sodobnih vprašanjih, glede katerih mu je fanatizem omejil pogled, in se zato godi z njim, kakor z vpreženim konjem, ki vidi samo tja, kamor mu oprema do-
pušča, ter obrača gl&vo, kakor hoče kočijaž. Težko je še posebno zato, ker otafešeho človeku n ki- mu ni za stvarnost, je mnogo bolj vsiljiv in prost v izražanju “svojih.” misli; pobranih v kakšnem bombnem ve-černiku, ter te odkrito prezira, ako ne odobravaš njegove “učenosti”. In ker so taki “učenjaki” še posebno pozabljivi ljudje, se navadno n c zavedajo, kaj so govorili včeraj in kaj se je godilo pred letom dni; zaljubljeni vase in v “svojo” modrost, podcenjujejo vsakega, ki se ue strinja z njihovimi “nazori”, obstoječimi iz raznih priljubljenih in med mngimi rojaki zelo željenih fraz, ki so v današnjem življenju tako v modi. Takšen je površni pregled tukajšnje samoizobrazbe, o kateri bi se dalo reči še marsikaj — posebno še v današnjih dneh, ko preživljamo eno najbolj burnih dob v zgodovini. So to časi, ko razočarajo tudi najbolj stvarnega, resnega in izobraženega človeka, kaj šele vihravega nestalneža, ki ne pozna zgo^ do vinskega razvoja in drugih okol-nosti nanašajočih se na današnje dogodke.
Tak človek sledi svojim priljubljenim frazam ter se opaja s svojim bombnim večernikom, za katerega se mu ne smili denar, medtem, ko za katerikoli naš tisk nima ni stotinke (čeprav ga rad, zelo rad čita in seveda čezenj zabavlja, ker mu ne piše po volji),
V naših društvih in družbah je pa tudi dovolj stvarnih in razsodnih rojakov, ki dobro razumevajo sedanje razmere ter se zavedajo dolžnosti, ki jih nalagajo sedanji dogodki. Čas bi bil, da bi se takšni rojaki bolj uveljavili v naših društvih ter začeli'res s pravim kulturnim delom.; skrbeli za naš tisk in predvsem še Za predavanja, ker živa beseda mnogo več zaleže kot tisk, ki ga seveda tudi potrebujemo bolj ko nikoli prej.
Dogodki se kar prehitevajo in nas postavljajo vsak dan pred nova vprašanja. Tega bi se morali zavedati predvsem oni. ki' imajo sposobnosti kot. predavatelji. Ako se ne marajo udejstvpyati v enem društvu, lahko nastopajo v drugem. Treba pa, da bi se tudi v društvih bolj zavedali te potrebe in če je kje kakšno predavanje, bi moralo biti1 vsaj tako obiskano kakor so plesne zabave, ker časi zahtevajo manj norenja in več resnosti.
I. P.
'	...t
¡pip mi m
Obešeni od Nemcev v Srbiji. Po sliki bi se sklepalo, da je eden pravoslavni duhovnik, druga dva pa kaka študenta.
Doživljaji nekdanjega plemiča,
avstrijskega oficirja, ki se je hrabro boril na srbski strani v Svetovni vojni leta 1914.
Veliki zavod
“RAMOS MEJIA”
V enereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS \ vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO S 5,— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi naprava-mi in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko ta me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Da življenje samo piše najzani-mivejše romane, priča tudi življenjska zgodba podpolkovnika Ljubo-mira Babiča, ki je letos petindvajsetič praznoval krstno slavo s svojo gospo Jelen na stanovanju sorodnikov v Zemunu. Mnogo pravoslavnih praznuje krstno slavo sv. Ivana toda “Politika” je posvetila prav posebno pozornost podpolkovniku Babiču, ki je bil svojčas avstrijski oficir in se je pisal Albreht pl. Schindler. Naj kratko povzamemo njegov zanimiv življenjski roman.
Ljubo Babič, ki je danes čvrst petdesetletnik, je pred 30 leti živel v Lvovu. Njegov oče je bil Nemec, plemič avstrijski konjeniški polkov: nik, ki je bil vzel Malorusinjo za ženo. V Lvovu je mladenič dovršil gimnazijo in nato odslužil enoletni vojaški rok. Vojaščina mu jc bila všeč in je postal topničarski kadet. Iz Lvova je bil premeščen v Banjaluko. Po prirodi, ki jo je bil podedoval po materi, mu ni bilo živeti, kakor drugim avstrijskim oficirjem. Bolj in bolj je navezal stike s Srbi in si ustvarjal pravično sodbo. Ni minilo dolgo časa, ko se je mladi plemenitaš seznanil z lepo, mlado Srbkinjo. Avstrijski kadet se je trdno odločil poročiti srbsko nevesto. Proti koncu leta 1911. se je odpeljal v Lvov, da sporoči očetu svoj sklep. Oče ga. je osorno zavrnil: “Tega nikoli ne dovolim. Oženi se s črno ciganko, če hočeš, samo ne s Srbkinjo! Če pa to storiš, se te odrečem!” Toda mladi ženin ni popustil, za vedno je zapustil dom in starše in se vrnil v Banjaluko. Izstopil je iz vojske in se konec januarja 1912 poročil v pravoslavni cerkvi v Banjaluki. Ostal je katolik, njegova žena pa pravoslavka. Plemič, ki se je v mladosti vozil v ko-
Trgovina čevljev
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires

%
IFOTOGRAFIJAI
I 1 I
¡ “LA MODERNA”
| VELIK POPUST PRI
| FOTOGRAFIRANJU J
| Ne pozabite.	■¡/	*
I FOTO “LA MODERNA” g
|	S. SASLAVSKY	|
jj Av. SAN MARTIN 2579 | | Telefon: 59-0522 - Bs. Aires §
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADAU
Facundo Quiroga 132o U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
čiji, je zdaj dan za dnem skromno pešačil na okrajno glavarstvo v Banjaluki, kjer so ga sprejeli v službo kot pisarja. Toda kmalu je bil spet mobiliziran in je ostal pri svoji edinici do izbruha svetovne vojne. Ko se je poslavljal, mu je rekla žena: “Zaklinjam te, nebori se proti Srbom in Rusom. Rajši se vdaj, kakor, da bi se boril proti njim!”
Močno razdvojen se je podal mladi mož z avstrijsko artiljerijo na srbsko fronto. Ko so se onkraj Drine, pri Ljuboviji, pričele bitke, je bil že trdno odločen, da se ne bo boril proti Srbom. Svojemu tovarišu in prijatelju Dušanu Radoniču, se-» danjemu letalskemu polkovniku v pokoju in ravnatelju livarne v Zenici, je izpovedal svoj namen. Brž sta-sklenila, da zbežita k Srbom. Neko noč sta na konjih pohitela proti Ljuboviji. Blizu cerkve sta srečala srbsko patrolo, ki jo je vodil rezervni 'podporočnik Ilič. Poslal ju je k štabu srbske vojske, ki je hitela proti Drini. Oba begunca sta se prijavila tedanjemu divizionarju in sedanj e hi u senatorju Krsti Smiljaniču, ki ju je odpravil v Valjevo. Tam sta bila predstavljena generalu Mišiču, ki ju je poljubil na čelo in rekel: “Kolikšna sreča, če bi imeli vsaj 50 takih Bosancev!”
Nato je Albreht Schindler prevzel ime Ljubomira Babiča in je bil dodeljen 1. srbski armiji. Konec decembra 1914 je bil povišan v rezervnega artilerijskega podporočnika. Hrabro se je boril, pri umiku srbske vojske pa je moral ščititi odstop in je tako prispel v Drač. Tu je v skupini ujetih avstrijskih oficirjev u-gledai enega izmed svojih svakov. (V Lvovu je imel 6 sester). Izmučen po umiku je bil mladi Babič pravcati berač nasproti oholemu svaku. Ta se je prezirljivo obregnil obenj: “Beži mi izpred oči, mar te ni sram.. da služiš v taki vojski! Kakšen pa si!” — “Nikar se ne grizi!” je odvrnil Babic. “Čeprav si ti gosposko opravljen in nosiš škornje, vendar jaz gonim tebe, ne ti mene!” Tako je Ljubo Babič prišel na Krf in odtod na solunsko fronto. Tu se je izkazal v celi vrsti bitk. Bil je odlikovan in je njegovo junaštvo zapisano v zgodovini solunskih bitk. Dobil je vrsto pohval, zlato kolajno za hrabrost in dvakrat Belega orla z meči. Ko pa je bila vojna končana je z dvema topoma in 20 pešci varoval pri Čukušu prehod iz Albanije ter se držal tako odločno, da so o njem večkrat pisali časopisi. Odlikovan je bil nato še z belgijskim redom Leopolda II.
Do leta 1930 je bil katolik, nato-je prestopil v pravoslavje in se u-radno prepisal za Ljuba Babiča-Zakaj si je izbral sv. Ivana za svojo krstno slavo? V strašnih bitkah z Bolgari si je izvolil tega zaščitnika in je res ostal živ. Po prevratu je večji del svoje vojaške službe preživel v Južni Srbiji, čeprav je imel pri majorskem izpitu smolo, je danes vendar podpolkovnik ih je tako zadovoljen v naši hrabri vojski, kakor ona z njim.
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
Vežbalni tabori sovjetske vojske
Finska vojska je odkrila sovjetski vojski nujnost temeljitega izvež-hanja po zahtevah sodobnega voje-▼anja.( Maršal Timošenko,, sedanji komisar narodne obrambe, ki je prvi združeval v eni osebi oblast poveljnika in funkcijo političnega komisarja, jt v uspešnih bojih pri prodoru Mannerheimove utrjene črte dokazal nepotrebnost dvotirnega sistema v poveljniškem sestavu. One čete, ki io sprva delovale na vzhodni finski fronti, ne da bi dosegle kakršen koli uspeh, so takisto zgovorno dokazale škodljivost institucije poti ličnih komisarjev, ki so imeli moč, da so razveljavili ali izpreme-nili vsak ukaz vojaškega poveljstva. Že v teku vojne je komisariat narodne obrambe odpravil politične komisarje, maršal Timošenko pa je šel na temelju svežih izkustev še dalje in je uvedel v sovjetsko vojsko zopet strogo disciplino, pokorščino brez ugovora ter vsakdanje vežbe na terenu. Kot najbolj nujna novost so bili uvedeni vežbalni tabori, pri čemer je najzanimivejša okoliščina, da se vežbe vrše tudi v zimskem času, ko je v Moskvi hud mraz in kaže toplomer v okolici mesta 30 in več stopinj pod ničlo. Posebnost vež-balnih taborov je ta, da ima vsak bataljon novincev posebno skupino mladih oficirjev, absolventov vojne akademije, ki vsak manever pokažejo v skupini in se potom vaje nadaljujejo tako dolgo, da jih novinci popolnoma obvladajo. Poročevalec moskovske “Pravde” Vsevolod Viš-njovski takole popisuje življenje v
enem izmed zimskih vežbalnih taborov:
Gozdovi pod Moskvo so v globokem snegu. Po gosto obraslih dragah prodirajo smučarji. Izginjajo v gošči in se na jasah zopet prikazujejo, nakar odbrze v daljavo. To so vojaki strelskega bataljona kapitana Otreška. Prišli so v ta kraj pred kakimi tremi dnevi, da se nauče prave vojaške znansti. Prišli so v deviško nedotaknjeno prirodo in so morali najprej skrbeti za pripravna bivališča. Daleč naokoli ni drugega kakor gozd in zasneženo prostranstvo. Izkopali so si zakope in utrdbe, v gozdu pa nasekali dreves za svoja bivališča. Vse je še sveže in novo, povsod vlada duh po smoli, vse je nastlano s svežimi jelkovimi, vejami. Tu in tam se dviga dim iz kupov snega, pod njimi se grejejo vojaki ali pa je tam pohodna kuhinja.
Vstopimo v enega izmed zakopov: povsod sami nahrbtniki, puške, vojaško orodje, orožje, odeje in šineli. Spomnim se vojaških šal in sprašujem: “.S čim se vojak pokriva, kadar spi?” Novinci očividno že poznajo dovtip in resno odgovarjajo: “S šinjelom.” “Kaj ima pod seboj?” — “Sinjel.” — “Kaj ima za vzglavje?” — “Spet šinjel.”	—-
“Koliko pa ima vojak šinjelov?” — “I, samo enega.” Tako pridemo od šale k resnim razgovorom. Nekateri oficirji so se udeležili finske vojne in ti hočejo na vsak način naučiti vojne umetnsti poverjeno jim moštvo. Poveljnik bataljona hoče svo-
je ljudi seznaniti z resnimi težavami zimske vojne. “Treba jim bo morda samostojno delovati, ako bodo v resnem i primeru odtrgani od svoje edinice,” pravi, “naj vidijo, kako je v gozdu, kadar so sami nase navezani. Hrano naj si kuhajo,v svojih kotličih, toda tako skrito, da jih sovražnik ne odkrije niti po duhu niti po dimu niti po ognju, kajti če jih najde, ne bo večerje. Usi morajo vedno imeti na nogah smuči, tega se morajo vsi naučiti popolnoma, tudi onj^ z juga. Najprej jih bomo nekoliko okrepili in utrdili, nato pa preidemo k bojnim vežbam, naj vidijo, kaj pomeni v boju naglica, zvijača in presenečenje. ”
Nedavno je bil ves bataljon alarmirati. Napraviti je bilo treba pohod 25 kilometrov, deloma po gozdu, deloma po odkritem polju. Bataljon je bil obveščen, da so v teku pohoda mogoči napadi iz zasede sovražnika, Premikati se je bilo treba z vso naglico iti spotoma odbijati napade manjših čet,‘ki so se prikazovale iz gozda, nekoliko postreljale in se zopet umaknile. Treba je bilo
!.. «..g.*•..»..«.-•.•O-*»'


Tisoče krasnih motivov za VEZENJE
namiznih prtov, prtičev, namiznih tekačev, posteljnih blazin, rjuh velikih in malih za zibelke, rute, spodnje perilo, jopice, Imamo na razpolago našim cenjenim odjemalcem katere prosi-itd. “SISTEMA ENTNER” za odtis na kakršnokoli platno, mo, da nas obiščejo, brez vsake obveznosti, da si izberejo vzorce, ki so jim všeč in nam jih naroče za odtis na platno, ki nam
ga izroče.
Cía. Laborarte
CARLOS PELLEGRINI 62, I. nadstropje
U. T. 37 - 2247
BUENOS AIRES
ferramus
Suknje
Obleke
Najboljšo postrfežbo dobite v KROJAČNICI LEOPOLD UŠAJ Cene zmerne - Delo prvovrstno GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires
spoznati njihove namene in se ne dati zavesti, da ne bi kdo manjše skupinice imel za veliko četo in ukazal svoji četi, naj se mivtjei ža boj s sovražnikom. Nekateri izmed novincev sp se pri tem forsiranem pohodu,: prodiranju po. gozdu in goščavi, pri večnem leganju na zemljo in vstajanju res močno utrudili kar kaže na pomanjkanje vojno-šport-ne trenaže.
Poveljstvo si prizadeva, da popolnoma izkorenini stari maneverski način vežbe. Vse mora iti tako, kakor'bi četa v resnici stala pred sovražnikom. Del posadke hodi izmenoma na jutrnje pohode s prvim svitom. Ta čas je najprimernejši za nenadne napade, ker se sovražnik še ni popolnoma otresel mitljavosti in zaspanosti. Najprej napadajo utrjeni sovražnikov položaj, ki je gosto zaseden s strelci, oddelki novincev. Vržejo se v napad z izrednim sunkom, razdrli so žično ograjo ter s klici “hura” zavzeli položaje. Pričakovali so pohvale, ki je pa ni bilo. Namesto nje so pred očmi novincev podvzeli napad na isto pozicijo absolventi vojne akademije. Premikali so se premišljeno, mestoma so popolnoma izginili v snegu, napredovali so po trikrat ali celo štirikrat hitreje nego novinci. Naenkrat so šinili v napad, ki sicer ni bil tako šumen kakor pri novincih, zato pa neprimerno učinkovitejši. Novinci so spoznali, kaj napravi šola in marljiva vežba.
Prizor napada mladih oficirjev je bil res vreden vse pozornosti. Sami zdravi in krepki mladi ljudje, odlično opremljeni z zimskimi kapami, dolgimi šinjeli in močnimi škornji. Vsak ima puško, pas s patronami, pištolo, po štiri ročne granate, škarje za rezanje žice in protiplinsko krinko. Naenkrat so začutili kje -je slabotna točka sovražnika, začeli so ga obkrožati z boka, da bi zavzeli
položaj in ga vrgli v reko. Ko so planili iz okopov, so naglo prodirali dalje, niso izgubljali zveze med seboj, pa se vendar nikoli niso zgostili v gručo. Z leve strani so. jih podpirale skrite strojnice, sami pa so začeli boj z ročnimi granatami. Ne glede na to, da je bila vse vaja, so skakali naprej in v stran, se skrivali, toda prodirali naprej z železno vztrajnostjo. Ta način boja se vežba neprestano. Njegovo načelo se glasi: pritisk, pritisk in pritisk, da sovražnik nima časa za oddih. Mladi oficirji so se vadili obenem pa učili novince, pokazujoč jim metodiko boja.
Po vežbi so se spustili v razgovor z njimi, poudarjajoč zlasti okoliščino, da je njihov pohod tako prirode,n in silovit. Eden izmed njih pravi: “Tako tudi mora biti. Jaz ne dam prav nič na vojaka, ki pravi, da je sedaj samo vaja in mu ni treba napeti vseh moči in da bi se v resnem primeru drugače potrudil. Taka obetanja niso nič prida in jim ne dajemo nikakršne vrednosti. V' vojni ni časa, da bi se človek šele učil, zlasti ako je nasprotnik temeljito izvežban.” Medtem so se po vsem gozdu razlegali posamezni streli in v skupinah, vsem se je culo grmenje topov: Bitka se je razvila očividno po vsej dolžini in z vsem orožjem. Ravnokar se odpravljajo v pohod smučarji. To so izbrana četa,1 sami krepki in močno razviti ljudje. Ta zimo se sovjetska vojska pripravlja, da si bo osvojila temeljito znanje smučarstva. Prodrlo je spoznanje, da so smučarji pehota, ki ima obenem vso gibljivost konjenice. Taka pehota je pozimi dvakrat več vredna. Nje udarci in napadi so bliskoviti.”


•	i
»	
i	t
• •	!
»	• I
1 i	• ?
TALLER DE CARROCERIAS
“EL RAPIDO”
IVAN CERKVENIK
Barvanje sistema “Duco” — Tapeciran j e — Pre vlaka — Kabine — Karoserije — Popravljanje blatnikov
ENTRE RIOS 310 QUILMES U. T. 203 - 1298 Quilmes
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.	„
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 235
Ana pa je sklenila, da bo odpotovala v Varšavo in poklicala, tam kralja uu odgovor.
Slutila je, da postaja nevarnost zanjo z vsakim dnem večja.
Pred odhodom v Varšavo je poklicala k sebi mladega Rajmonda Helma, ki bi ji moral priseči, da jo bo spremljal in je ne bo nikdar zapustil.
Mladi poročnik je položil roko na svoje srce in prisegel s svečanim glasom:
—	Moje življenje vam pripada do mojega poslednjega vzdihljaja! Razpolagajte z njim!
Tedaj odhiti Ana k ‘svoji pisalni mizi, vzame iz tajnega predala neko pismo, ki je bilo zapečateno s kraljevim pečatom.
—	Glej, Rajmond, tebi zaupam to. kar je največjega pomena za moje življenje, — reče lepa grofica. — Prisezi mi, da boš ;to listino čuval kakor oko v svoji glavi! Nihče ti je ne sme vzeti, paziti moraš nanjo podnevi in ponoči — to vsebuje vso mojo čast in moje najsvetejše pravo.
—	Čuval ga bom kakor svetinjo, — odgovori Rajmond Helm. — Ali pa ne smem vedeti, za kaj gre?
—	To ti bom takoj povedala, — reče grofica Ana. — To je pravno-veljavna listina, s katero mi je kralj obljubil zakon. On sam je podpisal in zapečatil to pismo.
Moji sovražniki bodo brez dvoma poizkušali, da bi se polastili te listi ne, ker bi bila za kralja velikanska sramota, če bi prelomil dano obljubo.
i Mene' naj uj&htfpoi ki * tudi- ilipip, J^oda to pismo ne sme preiti v njihove roke.
Ne bilo bi prav, če bi ga kam skrila ali pa dala vzidati v zid, ker bi
me lahko kar nenadoma poslali v pregnanstvo. — Kljub temu pa si ga ne- upam nositi s seboj.
Rajmond spravi pismo v žep, potem pa poklekne in poljubi Anine roke.
— To listino mi bodo vzeli samo tedaj, če me bodo ubili ! — reče mladi poročnik.
Uro pozneje je Ana odpotovala.
Rajmond je jezdil ob njeni kočiji.
Ko so prišli do meje, so sklenili, da bodo počivali, ker se je Ana silno utrudila.
Stopili so v gostilno nekega majhnega mesta in naročili primerno kosilo.
Medtem ko je Ana obedovala, je Rajmond stal na hodniku na straži ; naenkrat je zaslišal topot konjev.
Pred gostilno se je ustavila potovalna kočija, ki jo je spremljalo šest vojakov in dva častnika.
Krčmarju ni bilo težko povedati prišlecem,kdo se je ustvali pri njem, ker mu je grofica Cosel povedala svoje ime.
Kapitan La Haye, ki je poveljeval četi vojakov, je bil zelo zadovoljen, ko je slišal krčmarjevo sporočilo.
Začel se je s svojim spremljevalcem posvetovati in medtem ko ao vojaki obkolili majhno poslopje, sta častnika stopila v krčmo.
Na hodniku sta našla Rajmonda.
Mladi poročnik ju je vprašal, česa želita.
Kakor je mladi Rajmond takoj i spoznal, je bil La Haye že natančno ipoučen o njegovem značaju.
Medtem je stopil tudi sam kapetan v hodnik.	■ <
Iz žepa je potegnil kraljevo pi-j smOjJjljj. mu je,, dovoljevalo, da je lahko; feb, v šahe m času govoril z grofico ('osel in se z hjo posvetoval o vsem, kar se mu je zdelo potrebno.
Kralj Avgust je torej že slišal o Aninem potovanju in si je prizade-
val, da bi jo zadržal.
Kri je šinila mlademu Rajmondu v glavo, sporekel se je s prišleci in [ jim preprečil pot proti grofičini so- j bi.
Častniki so potegnili svoje meče in j prav gotovo bi bila tekla kri, če bi j se ne bila v tem trenutku pojavila | na vratih sama grofica, ki je sliša- j la vpitje na hodniku.
Ponosno j'e stopila kraljevim po- j slancem naproti in jih vprašala, česa žele.
La Haye je tudi njej pokazal kraljevo pismo in Ana je s trpkim smehljajem povabila gospodo v sobo.
Rajmond je ostal ves divji na hodniku.
Slutil je, da namerava kralj Avgust preprečiti nadaljnje potovanje žene, ki jo je ljubil in kateri je posvetil vse svoje življenje. Prav gotovo se je nova Avgustova ljubica bala vpliva, ki bi ga utegnil povzročiti Anin prihod na kralja.
Oba častnika, kapetan La Haye in Francoz Mornier sta Ani zelo vljudno sporočila, da jima je kralj ukazal, naj pregovorita grofico Cosel, naj se takoj vrne v svoj dvorec.
—	Kaj pa, če bi tega ne hotela storiti? — odvrne Ana.
La Haye skomigne z rameni.
—	Tedaj bi moral uporabiti silo, gospa grofica, to pa bi mi. bilo zelo žal, — reče kapetan. — Na dvorišču stoje vojaki, ki čakajo na moje povelje. To povelje pa je dal Njegovo Veličanstvo kralj Avgust.
Komaj* se je nesrečua žena toliko premagovala, da je ni premagala bolest.«
- Ali je to vse, kar mi imate javiti c>d kralja? — vpraša Ana siliib razburjena.
La Haye je o d 1 a š af 's' T'af< o ja n jin i odgovorom.
Tedaj pa je spregovoril Francoz, da bi vljudno in spretnn vodil na-daljna pogajanja.

—	Gospa grofica, — začne Francoz — mogoče bi bil še način, po katerem bi lahko tako popravili svoj položaj, — nadaljevali bi celo lahko svojo pot, kamor ste bili namenjeni — samo ne v Varšavo — nihče vam ne bo delal zaprek.
—	In sicer? — ga prekine Ana.
—	Pri tas se nahaja neka listina s kraljevim podpisom, gospa grofica. Če nama daste to listino, ne bo v vašo škodo. Njegovo Veličanstvo kralj je pripravljen izplačati vam dvojni letni dohodek, če izpolnite njegovo željo.
Ana Cosel dvigne pri teh besedah ponosno svojo lepo glavo.
Njene temne oči so se bleščale od jeze.
—	Kralj zahteva, da bi mu vrnila njegovo obljubo, ki mi jo je nekoč sam dal, kajneda?
Kraljeva odposlanca nista odgovorila.
—	Vedita, gospoda moja, da te li-
stine ne bom nikdar izročila kralju, edino tedaj, če bom umrla, bo Avgust dobil ta dokument. Tedaj pa naj ves svet vidi kraljevo nezvestobo in se naj posmehuje! — vzklikne grofica.	'
—	Dobro morate premisliti o tem, gospa grofica, — reče La Haye, — kralj je mogočen, vsakdo se boji njegove jeze.
—	Toda jaz se je ne bojim — odvrne ponosno grofica Ana. — Jaz zahtevam samo svojo sveto pravico. Sili se moram tudi jaz pokoriti --vrnila se bonj v svoj dvorec.
Spis pa bom obdržala pri sebi.
Ta listina se ne nahaja sicer v mo-jih| ¡rjohahoniti v mojem stanovanju, je pa izborilo skrita.
Javite to svojemu kr kijevske lini gospodarju.	bno . >‘>ie	, ,
La Haye je videl, da nemore ničesar več storiti.
Preostajalo mu ni ničesar drugega, kakor ukazati svojim vojakom,
da bodo še isti večer spremili grofico in njeno spremstvo nazaj v Anino palačo.
Jezen ,?e je pokoril Rajmond Aninem povelju.
Ni se več zoperstavljal.
■Tako je smel vsaj tudi nadalje upati, da bo ostal v bližini ljubljene žene.
Tako je lepa grofica Ana Cocel prispela v spremstvu vojakov v svojo palačo.
Vojaki so ostali v palači, tako da ni bila Ana ničesar drugega kakor jetnica svojega kralja.
Bila je vsa divja od jeze, Avgustu je pisala pisma, obsipala ga je z očitki, odgovora pa ni dobila nikoli.
Tedaj pa, ko je nekega dne zopet prišel kraljev odposlanec, da bi izvabil pismeno kraljevo obljubo od grofice, mu je Ana odgovorila jezno:
— Preden bom dala kraljevo pismo iz svojih rok, bom ustrelila tega brezvestneža s svojim samokresom.
Nihče si ni upal tega odgovora javiti kralju.
Grofica Ana ni smela več oditi iz svoje palače, poročnik Rajmond Helm pa je smel ostati pri njej in sicer na izrečno povelje kralja Avgusta.
Morda se je kralj nadejal, da se bo njegova ljubica zadovoljila sedaj s svojim prijateljem iz detinstva, to paradi tega, ker je prej ves svet ležal ob njenih nogah, sedaj pa ni imela nikogar v svoji okolici.
Mladi poročnik Rajmond Helm ni mogel za svojo gospodarico ničesar storiti, toda trepetal je za njeno uso^o,, ker je vedel, da se An^, ne bo hotela.^dreči svoj/h	'
Ko so se pokazali prvi,,‘znaki, ‘da se kralj Avgust pripravlja, da bi poslal svojo ljubico na kakšno varno mesto, sta se Rajmond in Ana sporazumela, da bosta ušla.
SLOVENSKI LIST
(")p fGUJ UJ9&f<
SLIKARČEK JOŽEK
1.
Največje Jožkovo veselje je bilo slikanje. Od jutra do večera je čečkal po papirju in upodabljal vse, kar je videl okoli sebe. Njegovi starši pa so imeli malo razumevanja za njegovo navdušenje do slikanja. Posebno mati se je , jezila nad ubogim Jožkom od jutra do večera.
‘ ‘ Delaj vendar kaj koristnega ! Saj vidiš, da si s slikanjem ne moreš služiti kruha,” mu je dan za dnem prigovarjala.
Jožek je za nekaj časa pustil svinčnik in barvice pri miru. Kadar pa očeta in mame ni bilo doma, je že spet sedel za mizo in risal. Ko so se starši vrnili domov, je bil v zadregi, ker ni nič koristnega napravil. Toda Jožek si ni mogel pomagati, da je imel tako veselje do slikanja. Dobro je vedel, da so njegovi starši revni in da bi jim moral pomagati. Joj, kolikokrat sta se oče in mati prepirala zaradi revščine! Mati se je pritoževala, da manjka tega ali onega, oče pa se je drl nad materjo, da ne more delati več kakor od zore do mraka.
Vsega tega se je Jožek dobro zavedal. Ali niso na svetu tudi ljudje, ki si s slikanjem služijo kruh? Morda še dober kruh. Kadar bo velik, bo postal imeniten slikar, zaslužil bo mnogo denarja in takrat ne bo njegova mati več buda nanj...
Tako je Jožek mislil in ob tej misli mu je bilo pri srcu lepo.
2.
Nekega zimskega dne je bil Jožek spet sam doma. Sklenil je, da bo naredil lepo sliko in jo skušal prodati trgovcu v mestu. Ves dan je slikal; ko pa je sliko dokončal, mu ni bila prav nič všeč. Vse drugače bi jo lahko naredil, se mu je zdelo. Ih spet je čakal prilike, da bi bil sam doma. Ta prilika se mu je kmalu ponudila — in napravil je novo lepo sliko?
Mrzlega zimskega jutra je Lojzek nesel sliko k trgovcu. Ta se je nasmehnil, ko je pogledal sliko. Potem pa je nekaj zamrmral. Jožek je bil prepričan, da mu bo sliko vrnil. Na vso moč je bil presenečen, ko
*	■ - ' »" 'V' -■ -g
i kotiček
mu je trgovec stisnil v roko — stotak. Nekaj časa ga je zamaknjeno gledal, potem pa je stekel z njim na cesto, ker se je bal, da bi se trgovec utegnil premisliti.
Tisto dopoldne je bil Jožek v šoli hudo razmišljen. Ni in ni mogel slediti učiteljevi razlagi. Mislil je le na stotak in premišljeval, kako bi ga uporabil... *
Čim bolj, je razmišljal, tem več potreb je našel. Ko je prišel domov, je stotak položil predse in ga dolgo ogledoval.'*Kaj če bi poizkusil še oa narisati tak stotak? Potem bi imel dva. Joj, kako bi bila mati vesela!
Še tisto popoldne je začel slikati. Ko je čez nekaj dni primerjal oba stotaka, je dognal, da sta si do pičice podobna.
Ko se je mati vrnila od dela, je Jožek položil pred njo dva stotaka. Lahko si mislite kako se je mati zavzela ! Jožek ji je takoj povedal, da je dobil denar od trgovca za sliko. Seveda ji ni povedal, da je en stotak narisal sam...
Poslej mu mati ni več branila ukvarjati se s slikanjem.
3.
Bilo je dober teden po tem dogodku. Nenadoma je nekdo potrkal na vrata in v sobo sta stopila dva orožnika. Premerila sta - prestrašenega Jožka od nog do glave in ga vprašala :
“Ali si ti Jožek?”
“Sem!” je tiho odgovoril deček
“Kje pa je mati?”
“Pri sosedu dela na hlevu!”
“Zakaj pa ji še ti ne pomagaš!” sta ga vprašala moža postave.
“Učiti se moram za šolo!”
“In s slikanjem se ukvarjaš, kajne?”
“Tudi včasih!” je priznal Jožek in oblila ga je rdečica.
Orožnikove oči so se stemnile. Z roko je segel v žep in privlekel iz njega listnico. Pomolil je Jožku stotak pred nos in se zadrl:
“Priznaj, da si ponaredil ta stotak!”
Jožek se je stresel kakor šiba na vodi. Ni več upal pogledati v stroge orožnikove oči. Hudo mu .je bilo pri srcu, nepopisno hudo. Orožnik pa je rentačil dalje:
“Priznaj, drugače te uklenem in odženem v ječo!”
Jožku so se udrle solze po licu. Nikoli ni mislil, da se bo zgodba s stotakom ako žalostno končala. Morda ga bodo še obesili. .. Tiho, je izdavil iz sebe-.
“Priznam!”
Orožnik se je oddahnil. Sedel je za mizo in popisal, kako se Jožek piše, kdaj je bil rojen in kako se pišejo njegovi starši. Ko je strogi mož1 postave vse. to napisal, je odšel.
4.
Odtistihmal Jožek ni imel vec mirnega trenutka. Mati in oče sta ga merila s sovražnim pogledom in mu od jutra, do večera očitala, kakšno sramoto jima je naredil. Pismonoša je prinesel od časa do časa pismo s sodnije in vsakokrat jih je dobil Jožek nekaj po zadnji plati. Oče je moral večkrat na sodnijo zaradi te stvari in vsakokrat se je vr-‘ nil slabe volje. Vaški otroci so Jožka dražili, da bo moral v ječo.. Revež ni več našel obstanka nikjer. Kolikokrat si je želel smrti, a ta ni hotela priti.
V zadnjih dneh meseca februarja je Jožek dobil s sodnije pisanje, da mora priti z očetom na glavno razpravo.
Vse noči ni mogel spati. Nemirno se je premetaval po postelji in premišljeval, kako hudo mu bo, ko bo ležal sam v temni, mrzli ječi. Tudi jesti se mu ni ljubilo, vsakega dneva se je zbal, ker je bil bližje strašnemu dnevu...
Najhuje je bilo v noči pred odhodom v mesto. Jožka je bilo tako strah in tako grozno mu je bilo pri
srcu kakor razbojniku pod vislicami. Sredi noči je tiho legel k materi v posteljo. Nežno jo je objel in boječe rekel:
“Mati, naj bom pri vas. Tako strah me je, grozno strah!”
Mati je stisnila dečka k sebi in s trepetajočim glasom rekla:
“Jožek, ne boj se! Oče bo naredil vse, da te ne bodo prehudo kaznovali ! ’ ’
Ko je Jožek stal pred sodniki, je bil ves zmeden. Sodniki so nekaj ; časa govorili z njim strogo, ko pa so sprevideli, da ni pokvarjen fant, so postali prijaznejši.
Dolgo je trajalo, preden so izvlekli iz njega vso zgodbo. Jožku se je zdelo, dji ga hočejo prisiliti k priznanju, da ga je mati silila, naj naslika stotak. Rotil se je, da mu je mati zmerom branila slikati in da je stotak naslikal skrivaj.
Ko je povedal prav vse, je vstal izza mize gospod z velikimi naočniki in z neznansko resnim obrazom. Poudarjal je, kako veliko hudodelstvo je Jožek zagrešil ko je ponarejal stotak. Ošteval je ubogega dečka in mu grozil s hudo kaznijo, da si bo za vse življenje zapomnil, kdaj I je to storil in,da mu nikoli več ne bo prišlo na um, da bi ponai-edil denar.
Jožek je med govorom ves čas jokal. Trdno je bil prepričan, da ga bodo za dolgo let zaprli v temno ječo. Oh, kdaj bo spet videl svoj dragi dom in ljubljeno mater?
Za strogim možem, ki je bil kakor je Jožek pozneje izvedel — državni pravdnik, je spregovoril mlajši gospod. Jožek je mislil, da bo ta izrekel sodbo. Toda zmotil se je. Gospod je začel lepo govoriti o Jožku in njegovih starših. Jožka je prikazal kot pridnega fanta, ki ni vedel, da se ne sme ponarejati denar, ampak je mislil z naslikanim stodinarskim bankovcem le pomagati svojim ubogim staršem. Jožen je
gospoda ves čas hvaležno gledal,, posebno še, ko je dobri mož omenil njegov slikarski talent. Predlagal je, naj Jožka oprosti vsake kazni, ker bi s kaznijo njegov talent ubili. Pomagajo naj mu raje, da bo dosegel kot slikar lepe uspehe.
Sodniki so gospoda pazljivo poslušali in poznalo se jim je, da so jim njegove besede šle k srcu. Prav nobene kazni niso prisodili Jožku. Po končani razpravi so si vsi navzoči še enkrat ogledali stotak in ugotovili, da je v Jožku res skrit velik slikarski talent. Dobri gospod, ki se je prej potegoval zanj, je očetu obljubil, da bo priskrbel denar za Jožkovo šolanje.
Jožek se je vrnil domov — ves srečen in poln lepih načrtov. Ko bo slikarsko šolo dokončal, bomo to zgodbo lahko nadaljevali in povedali, ali je Jožek dosegel svoj cilj ali ne.
CERKVENI VESTNIK
20.	jul. maša na Patcrnalu za Frančiško Ščuka.
Pri Sv. Rozi za rajne Kodrič.
Molitve na Avellanedi.
27. jul. Maša na Avellanedi za Marijo Bočkor.
Pri Sv. Rozi za Alojzija Humar.
Molitve na Paternalu.
25. julija bo pri Sveti Rozi ob 9 uri maša za rajnega Leopolda Samec, ki je umrl v Tevčah na Vipavskem 20 maja, star 80 let, kakor je dobil sporočilo sin Frane.
Janez Hladnik

Trgovci in obrtniki!
Oglašajte v ^Slovenskem listu ”, da. Vas bodo naši ljudje poznali
i f
Ana je hotela poizkusiti, da bi prispela na pruski kraljevski dvor. Upala je, da bo tam našla zavetišče, ker jo je pruski kralj poznal in ji je bil zelo naklonjen.
Beg je bil sicer zelo težek, toda Rajmondovi neustrašenosti se je posrečil.
Svoje gospodarice ni zapustil.
V	temni noči je odpeljal Rajmond lepo ženo najprej po Labi v prestolno mesto.
V	prestolici so baš proslavljali karnevala — eno izmed znamenitih Avgustovih svečanosti — ir. to je Ana vedeia.
Medtem ko je mladi Rajmond Helm skrbel za kočijo in konje pri čemer so mu pomagali njegovi prijatelji, je Ana sklenila, da se bo maskirana vtihotapila na kraljevski dvor in prispela tako v bližino, kralja in njegove nove ljubice.
Rajmondu ni o tem svojem sklepu ničesar omenila, ker bi jo ta, z vso pravico odvračal od tega nevarnega početja.
Pripovedovali so, da se Marija Denhoffova do sedaj ni upala pojaviti brez pajčolana pred kraljico in dase je ob proslavah in sličnih svečanostih vedno hitro in ne da bi jo kdo spoznal, splazila skozi goste vrste dvorjanikov s kraljem v molčeče sobe kraljevskega dvora.
Tokrat je bil na dvoru beneški ples v maskah, ki bi bil moral končati s sejmom, čisto po benečanskem običaju.
Na tem sejmu bi bila morala ma-dame Denhoff s svojo sestro sprejemati goste in glumiti ulogo gospodinje.
Priprave za to svečanost so pričele že dan prej. V ta namen so morali priti na dvor kmetje vseh bližnjih vasi — bilo .jih je precejšnje število.
Ko je legla noč na zemljo, se je zasvetil kraljevski dvorec, z njim pa tudi vse mesto v morju tisočerih lu-
či, množice so se zabavale — zopet so vsi pozabili na težke dni, v katerih se je država nahajala.
Z mestne hiše so se oglašale fanfare, na trgih in ulicah pa je bila silna gneča.
Povsod so bili postavljeni šotori, ki so bili okrašeni s cvetjem in z zelenjem, v vsakem šotoru pa so bile preoblečene lepe dame, ki so ponujale bombone, potice in druge slaščice.
Povsod je zvenela pesem, razlegali so seveseli vzkliki in razposajen smeh, godba je hitela v noč iz srečnega mesta.
Od časa do časa je zletela katera raketa v zrak, ki se je razpršila visoko v zraku.
Ana Cosel, ki je bila maskirana, se je tudi nahajala na trgu.
Nikomur se ni niti sanjale, da se kraljeva jetnica, kakor jo je narod splošno imenoval, nahaja med množico in da se je drznila prit’ v brlog leva.
Baš ko je Anoomamilo vpitje presrečne množice in je obstala, da bi pregledala svojo okolico, se je po ja-vil ob njej neki domino.
To je bil Rajmond Helm ki je odhitel za njo, ker je opazil, oa se je oddaljila.
— Grofica, rotim vas, vrnite se — zašepeče mladenič.
Namesto odgovora pa je grofica nadaljevala pot.
Zdajci pa se zgrabi za srce.
V njeni bližini se je nahajal neki benečanski plemič, ki je imel na glavi pokrivalo z velikim črnim peresom, na njegovih prsih pa se je lesketala precej debela zlata verižica.
Vse »ijegovo vedenje, vsaka njegova kretnja posebej je govorila Ani, kdo je to.
Ob tem maskiranem človeku sta stala še dva druga Benečana, brez dvoma kraljeva ministra.
Ana stopi pogumno naprej in se postavi pred kralja.
Bila je dobro maskirana, nihče je. ni spoznal, vendar pa je vsakdo lahko sklepal po njeni ponosni hoji in aristokratskih kretnjah, da to ni navadna žena.
Kralj se narahlo zdrzne in ostro pogleda Ano.
Počasi je šla mimo njega, kralj Avgust pa je nehote stopil za to lepo in neznatno ženo, ki je s svojo pojavo tako čudno delovala nanj.
Dohitel je skrivnstno masko in ji odločno preprečil pot.
—	Lepa maska, — reče kralj Avgust, — mislim, da poznam vse ljudi tukaj — in vendar...
—	Kljub temu pa me ne poznaš?
—	odgovori Ana francoski in izpre-meni svoj glas.
—	Hm, ali pa veš, kdo sem jaz?
—	se zasmeje kralj Avgust, ki ni niti izpremenil glasu.
—	Vem — odgovori Ana.
—	Res? Torej — kdo sem? — je izpraševal Avgust neznano masko.
Ana se strese.
Potem pa odgovori rezko in odločno :
—- Vi ste krvnik!
Avgust dvigne glavo.
-— To je neumna šala — vzklikne kralj.
Strogo je premeril smelo masko.
—	Resnica je —- odgovori Ana hladn.
—	Če me poznate, če veste, kdo sem in se kljub temu upate spregovoriti to besedo, bom ugotovil tudi jaz, da vem, kdo ste, madame, — vzklikne kralj Avgust. Samo ena je na svetu, ki bi se drznila tako govoriti — toda ne, to ni mogoče.
Maska se čudno zasmeje.
—	Vi me ne poznate — vzklikne nesrečna grofica Ana. — Mogoče pa je, da se tudi jaz motim, kajti človek, ki sem ga poznala in za katerega sem vas smatrala, je imel kraljevsko srce, v njegovih prsih je bila junaška duša, medtem ko ste vi...
—	Lepa maska — jo prekine kralj Avgust — končaj svoj stavek. Kdo, sem jaz?
—	Vi ste samo igračka v rokah krvnikovih služabnikov in blodnice, ki jo vsakdo lahko dobi, če jo plača.
—	Cosel! —; — —je • zamolklo vzkliknil kralj Avgust in prijel masko za roko.
—	Ne — odgovori Ana odločno in se osvobodi iz njegovega prijema. — Jaz nisem tista nesrečna žena, ki ste jo prevarali in izdali. Poznala sem jo pač. Ana je sedaj mrtva,, toda jaz —■ jaz živim.
Preden se je kralj Avgust prav zavedel je lepa grofica Ana izginila v množici.
Avgust je odšel v dvorec.
Še enkrat se je pojavila grofica Ana kakor senca v bližini nove kraljeve ljubice Marije Denhoffove, ki je med smehljajem obdana s kavalirji in maskiranimi dvornimi damami stregla gostom.
Fina aristokratska roka se je iztegnila, da bi prijela čašo limonade, ki jo je Denhoffova ponudila.
Zlatnik je padel na mizo kot plača.
Tedaj so se srečale oči obeh žen. Nova kraljeva ljubica se je nehote zdrznila.
Čaša ji pade iz rok.
Čaša se razbije in z žvenketom stekla se pomeša rezek in glasen smeh.
—	Samo eno besedo — reče sedaj zapovedujoči glas v bližini. — Poglej me.
Ana dvigne hitro svojo masko, v naslednjem trenutku pa jo zopet prav tako hitro spusti.
Denhoffova je bila edina, ki je videla Anin obraz.
—	Dobro me poglej — ji zašepeče maska.
Zapomni si moje poteze, kajti jaz sem tvoja najhujša sovražnica, ki te bo s svojim prokletstvom preganjala do svoje smrti. Boj se mojega ma-
i „
ščevanja, nesramna blodnica.
Vem, da bi me hajrajše dala vreči v najglobljo temnico. Ukradla si mi kraljevo srce, toda zapomni si, da čaka tudi tebe ista usoda, ki je doletela mene.
Toda jaz sem ostala čista, pod-legla sem izdaji — tebe pa bodo nekega dne spodili odtod onečaščeno,. osramočeno in prezirano od vseh ljudi.
Samo to sem ti hotela povedati-Ne pozabi mojih besedi!
Denhoffova krikne in se onesve-ščena zgrudi na tla.
Ana pa je neopaženo izginila med množico in zares se ji je posrečilo, da je še isti večer pobegnila iz pre-stolice.
Kralj je šele naslednjega dne zvedel, da je njegova nekdanja ljubica Ana pobegnila.
Divjal je, jezil se je radi nepazljivosti svojih vohunov, naložil jim je težke kazni, kljub temu pa ni mogel preprečiti, da bi grofica Ana Cosel ne odšla čez mejo, da tako ne hi našla na dvoru pruskega kralja varnega zavetišča in obranvbe.
Sedaj je kralj Avgust vedel, da je bila žena, s katero je na proslavi govoril, zares izdana grofica Ana.
Marija Denhoffova pa hi niti besedico omenila svojega sestanka s-svojo tekmovalko.
Iz Berlina, kjer se je nahajala pod zaščito praškega carja, je poskušala grofica Ana Cosel doseči to,, kar ji je obljubljalo kraljevo pismo. Od kralja Avgusta je zahtevala,, naj takoj odpusti Marijo Denhoffo-vo in vse njene sovražnike, posebno pa njenega bratranca barona Lii-wendahla, ki je počasi postal eden izmed njenih najhujših nasprotnikov.
Kralj avgust je takoj zažgal njena pisma, kakor so prihajala in se sploh ni zganili, da bi ji odgovoril.
(N ad al j e vanje)