Amerikanski Slovenec \ Is Spirit; Foreign In Language Only Best ad\erlibing medium to reach a quarter million Slovenian* in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best; Element of Americaniz« > nians. It covers News and Contains Matte Special Importance to Them Not Found Elwt ŠTEVILKA £0. JOLIET, ILLINOIS, 30, AVGUSTA 1918, LETNIK XXVII. f Nadaljnje zavezniške pridobitve na zapadu. Francozi zavzeli štirideset vasi v enem dnevu in pognali sovražnika do reke Somme. HAIG1N PERSHING ZMAGOVITA. V Albaniji vroči spopadi med laškimi in avstrijskimi četami. ZAPADNA FRONTA. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 29, 1918, as required by the act of October 61917. Nemci bežijo pred Francozi. S francoskimi armadami na Francoskem, 27. avg., 4:30 pop. ( Po Associated Press.) — Ko je prva francoska armada porazila Nemce v njih bojnih postojankah pred mestom Roye, je zavzela isto in sedaj zasleduje Nemce, ki se umikajo ob liniji, katera se raztega od Halluja do krajine južno od Roya (fronta kakih desetih milj.) Ob 4. uri danes popoldne so bili vojaki generala Debeney blizu Hatten-courta, odkoder drži linija ravno za-padno od krajev Cremery in Gruny mimo Caroui ter zapadno od Roiglise in zapadno od Verpilleresa. True translation filed with the post master at Joliet, Hi., on August 29,1918, as requiredby the act of October 61917 Kanadske čete prodirajo. London, 27. avg. — Kanadske čete so znamenito napredovale južno od reke Scarpe danes, kakor poroča feld-maršal Haig, ter zasedle Cherisy, Vis-en-Artois in Bois du Sart ter ujele mnogo Nemcev. Škotski batalojoni so tudi izvrstno napredovali. Levi breg reke Somme so Francozi zasedli med krajema Cizancourt in Nesle, kakor tudi zapadni breg vodovoda Canal du Nord med krajema Nesle in Noyon, po večjem delu njegovega točka. Ameriške čete v okraju Javigny so odbile številne namške protinapade in preprečile sovražnikov poskus prekoračiti reko Vesle južno od Ba-zochesa. SENAT SPREJEL NABORNO PREDLOGO. Moškiv starosti od 18. do 45. leta morajo delati, se bojevati, ali ali vprašati vojni odbor. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 29,1918, required by the act of October 6,1917 Francozi poročajo uspehe. ; Pariz, 26. avg. — Francoske čete ■ °b reki Avre so zavzele Fresnoy-Les-^oye in St. Mard. Ujele so tudi več n8o 600 Nemcev, kakor je naznanil v°jni urad nocoj. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 29,1918, ,s requiredlby the act of October 6,1917. ■si Odbili nemške protinapade. S francosko armado na fronti ob 26. avg., opoldne. (Po Associated Press.) — Silne protinapade, ki jih podjemali Nemci danes dopoldne med reko Ailette pri Pont-Saint-ardu in Javigny, severno in zapadno Soissonsa, so Francozi popolnoma °dbili. Armada gen. Mangina še ved-ogroža nemške zveze med reko - lsne ter Soissonsom in Saonom. francoske čete še trdno obdržujejo Postojanke, pridobljene v tem odseku, ln 'nadaljnje pridobitve na visoki pla-not' Proti vzhodu v sme'ri reke Che-min des Dames bi postavila sovraž-- n>ka v nov nevaren umol. True translation filed with the post-^V»aster at Joliet, 111., on August 29,1918, s requiredby the acfcof October 61917 Britanci zavzeli več krajev. . London, 26. avg., 7. zv. ( Po Assorted Press.) — Kraja Suzzanne in k pPy, severno odnosno južno od re-e Somme, so zavzele danes čete feld ^aršala Maiga, po brzojavkah, preje-^ tukaj nocoj od britanske bojne Britanci so tudi osvojili tudi esnes Les Bapaume, predkraj me-,a Bapaume. ritanske čete so prodrle tudi v za-okolico Thilloy, južno od Ba- Pauma g ^Potrjeno poročilo pravi, da so r,tanci dspeli tudi v Montauban in °lico Longeuvala. , r'tanske čete so danes osvojile tudi *raJ St. Leger. Nv rue translation filed with the post-'^,-ster at Joliet, 111., on August 29, 1918, s Quired by the act of October 6,1917. BY ancozi zavzeli Roye in 7 vasi. „ . ar'*> 27. avg. — V napredovanju do civ rC!je mi'je na gotovih točkah na j, a,1ajst in pol milj široki fronti so ^ "cozi danes zavzeli Roye in se-u vasi, kakor je naznanil vojni a« nocoj. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 29, 1918, as reuqired by the act of October 6,1917 112,000 ujetnikov izza 1. jul. Washington, D. C., 28. avg. — Razbitje Hinldenburgove linije, dosedaj smatrane za nepremagljivo, ter ujetje po aliirancih 112,000 nemških vojakov in zaplenitev 1,300 topov je omenil danes general March, načelnik štaba, v svojem sreditedenskem nagovoru s časnikarskimi poročevalci. Navedeno število ujetnikov so dobili aliiranci v svoje roke izz dne 1. julija. Popolna prohibicija po vsej deželi odložena do dne 1. julija 1919. LAŠKA FRONTA. True translation filed with 'he postmaster at Joliet, 111., on August 29, 1918, as reuqired by the act of;October6,1917 Američani napadli Pulj. Rim, 26. avg. — Ameriški zrakoplov-ci so napadli veliko avstrijsko pomorsko opirališče v Pulju ob Adriji v soboto, je naznanilo admiralstvo danes t Med bojevanjem je en zrakoplov padel v morje. Drugi zrakoplovci so se spustili doli in so rešili pilota, potem razdejali poškodovani stroj. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on August 29, 1918, as reuqired by the act of October 6,1917 Slovani pripravljeni za upor. Washington , D. C., 26. avg. — Ce-hoslovaki severne Avstro-Ogrske in Jugoslovani na jugu so pripravljeni zediniti se proti habsburški krivični vladi, ko jim dospe vojaška pomoč od zunaj, naznanjajo diplomatske brzojavke danes. Rečeno je, da se je dunajska propaganda, naperjena na ločitev med Čehi, in Jugoslovani, popolnoma izjalovila, in da zatirani narodi pod gospostvom centralnih velesil čakajo na trenotek za udar. Brzojavka iz Curiha omenja nagovor češkega poslanca Kramarja na skupščino 'narodnega jugoslovanskega sveta, v katerem češki poslanec obvešča južne Slovane, da se Čehi ne bodo pogajali z avstrijsko vlado, dokler zunanje razmere ne donesejo olajšbe za slovanska plemena. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 29,1918, as requiredby the act of October 6,1917. Britanci podijo Nemce. Z britansko armado na Francoskem, 27. avg. (Po Associated Press. — Ko je bila še dolje razširjenapo napadih podjetih severno od reke Scarpe, je bitka danes divjala ob polju skoro 45 milj dolgem in Britanci so s poživlje-no čilostjo podili Nemce pred sabo in neprestano prodirale proti vzhodu. Skoro v središču bojnega polja se je vršilo trdo bojevanje ob stari Hinden-burgovi liniji v soseščini krajev Croi-silles, Fountane-Les-Croisilles in Bul-lecourt. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 29, 1918, as requiredby the act of October 61917 Avstralci ogrožajo Peronne. London, 28. avg. — Avstralci so prodrli do linije Fresnes-Herbecourt, kakor poroča feldmaršal Haig iz britanskega glavneg'a stana nocoj, ali zadeli so ob velik odpor v svojih prizadevali. prodreti do prehodov prek reke Somme pri krajih Brie in Peronne. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 29, 1918 as required by the act of October6,1917. Patrolni spopadi. Rim, 28. avg. — Sovražnikova mo torna ladja, zagledana na Gardskem jezeru, na trentinski fronti, je bila po greznjena včeraj po laškem topništvu, pravi danes izdano službeno naznanilo laškega vojnega urada. Laške pozvedovalne patrole so dobile nekaj ujetnikov v Posinski dolini in v Cal-Di-Assi. Patrole so bile tud delavne okrog Grappe, kjer soujele nekaj neprijateljev in razdejale neko sovražnikovo prednje stražišče. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 29, 1918, as requiredby the act of October6,1917. Francozi zavzeli 40 vasi. Pariz, 28. avg. — V naglem prodiranju več nega šest milj daleč na gotovih točkali so francoske čete danes južno od reke Somme zopet zavzele štirideset vasi, naznanja vojni urad nocoj. ALBANSKA FRONTA. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on August 29, 1918. as required by the act of October6,1917 Avstrijci zavzeli dve mesti. Dunaj, 26. avg. (Zakesnelo.) — V Albaniji so avstrijske čete zopet zavze le Berat in mesto Fieri, blizu ustja re ke Semeni, pravi ■današnje uradno na znanilo iz avstrijstro-ogrsqega glav nega stana. Italijanske izgube na moštvu in zalogah so bile težke. Nazna nilo se glasi: "Fieri smo zopet zavzeli včeraj (ne delja) po krvavem bojevanju po ce stali in od hiše do hiše. Pozneje smo zavzeli Berat in kmalu potem so bili Italijani prepodeni z važnih višin Speragi in Senja. "ltaljanske izbuge na moštvu in za logah so bile težke. Ob zgornji reki DAN REGISTRACIJE KMALU. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 29, 1918, as required'by the act of October 61917 Senat sprejel naborno predlogo. Washington, D. C., 27. avg. — Brez nasprotpvanja je senat danes sprejel vladno vojaškonaborno predlogo, ki določa naborno starost od 18 do 45 let vštevši, ko je bil zavržen vsak popravek glede nabora moških pod 21. letom sprosti. Edini važni popravek (amendment) v senatski predlogi je Thomas-Ree-dov protištrajkovni predlog. S 40 proti 29 glasom je senat zavrgel predlog senatorja McKellarja iz Tennessee, da se popravek črta iz predloge. Popravek razveljavlja oprostitev, po-ljedelno bistvenim delavcem, če za-štrajkajo. Preden pa ga je končno sprejel, je senat pritrdil v določbo, ki jo je nasvetoval senator Cummins iz fowe in ki napravlja popravek neveljaven, če štrajkarji privolijo, da se njih preporno vprašanje predloži vojnemu delavskemu odboru. Poslana v posvetovanje. Predloga se pošlje v posvetovanje takoj. Ker tvori protištrajkovni popravek edino točko različnega mnenja med zbornicami, je verjetno, da pride do sporazuma v enem ali dveh dneh. Senatski voditelji so bili upapolni, da zbornica pritrdi v popravek, a splošno mislijo, da senat ne bo zahteval pritrditve, če bi se imel tako vojaški program zadrževati. Kakor je položaj nocoj, ni videti nobene ovire za namero vojnega de; partnienta, določiti dan 5. ali 7. septembra kot dan registracije moških, podvrženih vojaškemu naboru po novem nasvetu zakona. Prev verjetno je, da bo naredba pripravljena za pred-sednik-Wilsonov podpis pred koncem tega tedna. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 29,1918, as required by the act of October 61917 "Suša" odložena do 1. jul. 1919. Washington, D. C, 27. avg. — Po splošnem neformalnem sporazumu za določitev, da se ima "kakor kost suha" prohibicija po vsej deželi začeti dne 1. julija 1919 in nadaljevati med vojno, bo senat jutri zopet začel pre-udarjati prohibicijsko naradbo, ki je bila v razpravi pred več meseci. Proglas Jug. Narodnega Sveta ■v za Četrto Posojilo Svobode. Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci! Od 28. septembra d<\ 19. oktobra se bo vodila tukaj velika bitka. Močna in bogata Amerika, zaščitnica in zaveznica Jugoslovanov, se obrača na svoj narod, da ji s čatrtim posojilom svobode priskoči na pomoč v današnji borbi za zmago pravice in za osvoboditev zasužnjenih narodov. Med tem ko vodi na francoskem bojišču pravica in osveta zavezniške čete do konečne zmage, ste pozvani tudi vi, da pripomorete z ostalimi sodržavljani Zdr. držav z vsemi svojimi silami k dobremu vspehu te btke. Vaša dolžnost je celo, da se odzovete temu pozivu bolj kot Amerikanci sami, ker Vas veže globoka hvaležnost do te velike zaveznice, ki zahteva in zastopa z vsem svojim orožjem in z vso svojo močjo naše nardno osvobojenje in zjedinje-nje. Dobro vam je znano, da ima vsak vojskojuči se narod dve fronti: vojaško in državljansko. Vi vsi spadate k tej drugi fronti. Obodve fronti ste za našo končnozmago jednako važni in zaradi tega napada sovražnik z jednako silo obe. Medtem ko sejejo na bojnem polju njegove zločinske horde smrt in pustoše-nje, sejejo njegove mračne sile, njegovi tajni pomočniki v zaladju, to je na vaši državljanski fronti, nažaupanje, neslogo in razdor med narodom. Da se je vojna tako podaljšala in da niso sovražniki izvojevali popolne zmage, je pripisati vplivu teh mračnih sil, ki na skrivnem rovarijo in se z razbojniško roko prizadevajo, poriniti nož v hrbet našim vojakom. Oni gredo za tem, da osramote in onečaste vse dosedanje zavezniške žrtve in vs dosedaj prelito kri. Njih cilj in njih želja je, da se vrnejo zopet razmere pred vojno, to je ono stanje, ki je kot mora tiščalo celo človeštvo in ki je onemogočilo vsako svobodno življenje in napredek. Dober vspeh četrtega posojila svobode pomeni bitko, ki bo dobljena samo od državljanov, toraj zmago ievojevano nad sovražnikom, ki ga ravnotako bije bije m ruši kot orožje vojakov zaveznikov. , Hrvati, Srbi in Slovenci!. Izdajstvo se more izvršiti na obeh frontah, to je, pred sovražnikom in tu v zaledju.Vojak, ki se pred sovražnikom ne odzove svoji dolžnosti, je iz-jalec je vsak, ki opušča svojo bojno dolžnost. Ta vojna dolžnost pa nalaga jalec vsak, ki opuSča svoji moči bojno dolžnost. Ta vojna dolžnost pa nalaga vsem, da morav sak po svoji moči dopinesti do zmage in olajšaiti trud in vspeh vojakov, ki zalagajo svoje življenje za zmago. Na fronti odločuje orožje, med narodom pa odločuje državlja zavest. Vsakdo, ki ne podpiše posojila svobode, dasi je v stanu, je ali brezvesten človek ali izdajalec. Želimo pa, da bi ne bili vi, Jugoslovani, nikoli niti eno niti drugo. Slovenci, Hrvati inSrbi! Poleb splošne vojaške dolžnosti imate tudi ožjo, narodno dolžnost, ki vam nalaga, da pristopite v teh dneh vsi do zadnjega — kot kaka organizirana vojska — k Ameriki in dajiizrocite svoje prihranke, kajti vedite, da daste 4 vsakim bondom za $100 puško, z desetimi takimi bondi pa majhen top. Njeno orožje pa je odmenjeno, da osvobodi tudi vas, njeno orožje b na razvalinah srednjeveških tiranij zagtovilo in zajamčilo tudi vam novo, svobodno in velikih narodov dostojno življenje. Po žrtvah se bodo merile zasluge, po zaslugah pa vspehi in koristi, katerih bodo pri-sklepanju miru deležni posamezni narodi. Žalili bi vas, Jugoslovani, samo, ako bi vas spomnili, da zahteva tudi vaša osebna korist, da naložite svoje prihranke v vojno poosjilo, ker je to najgotovejši in najvarnejši način, kak stalno in dobro osigurati jih. Jugoslovani! Složno in zvesto kupujte v največji meri zadolžnice četrtega posojila svobode! Pokažite se složne in zavedne vselej, kadar zahteva od vas narodna dolžnost. V imenu prelite krvi in trpljenja našega mučeniškega naroda, v imenu sreče in bodočnosti vaših otrok se ne strašite nobenih žrtev, katere zateva od vas rešitev domovine. Vse, kar storite, vam bo narod stotero nadomestil in vedno hvaležno blagoslavljal vsako vašo žrtev. Washington, D. C., 24. avgusta 1918. Jugoslovanski Narodni Svet. Navodila za podpisovanje Četrtega Posojila Svobode. Štev. 1. 2. 3. Ime in priimek podpisnika Naslov Podpisal CROATS. Seznam podpisnikov IV. posojila svobode iz. Štev. 1. 2. 3. | Ime in priimek podpisnika r Naslov Podpisal Drobne vesti. — Vojna razstava vlade Združenih Držav se bo vršila v Grant parku v Chicagu, lil., od 2. do 15. sept. t. 1. — 100,(XX) oseb je poslušalo govor, ki ga je imel Col. Theodore Roosevelt v Springfieldu, 111., dne 26. t. m., ob stoletnici organiziranja države Illinois. — Boljševiki so bili poraženi na mnogih krajih v Sibiriji zadnje dni. 6, I9l7ran ti°n fi,e<1 With the l,ostnlaster ^ Joliet, 111, on August 29, 19 18 as required by the act of October ŠE VEČ BRANI TELJEV DEMOKRACIJE DOSPE VA NA FRANCOSKO . j ( Uvozna ladja, napolnjena do zadnjega prostora z ameriškimi vojaki, dospevajoč v francosko luko. Jolietska novica. — Mrs. J. Papich, 1607 N. Broadway, prodaja vstopnice po 25c za vladno vojno razstavo v Chicagu . Da se omogoči točen pregled skupne svote, katero bodo podpisali Jugoslovani, so naprošena vsa društva — slovenska, hrvatska in srbska — da se drže sledečih navodil: 1. Odbor vsakega društva naj priredi pred 28. septembrom gotovo število naslednjih trovrstnih pregledov: SERBS. • Seznam podpisnikov IV. posojila svobode iz............države............ SLOVENIANS. Seznam podpisnikov IV. posojila svobode iz............države. Štev. 1. 2. 3. Ime in priimek podpisnika Naslov Podpisal 2. Ti pregledi ni treba, da bi bili tiskani, temveč se morejo po predstoječem vzorcu izdelati z roko. Število teh pregledov bo odvisno ksekakor od velikosti dotične kolonije. 3. Na ta način bo omogočeno podpisovanje vseli Jugoslovanov, ker bodo mogli v kolonijo, kjer obstoji samo kako slovensko društvo, podpisati pri njem tudi Hrvati in Srbi, in bratno, kjer obstoji nanio kako srbsko društvo, bodo mogli podpisati tudi Slovenci in Hrvati na svojih posebnih pregledih. 4. Vodstvo in shranjevanje teh pregledov je poverjeno odborom društev, ki so odgovorni za točno in pravilno zapisovanje. 5. Kakor hitro bo zaključeno pod'pisovanje vojnega posojila, naj se naslovijo vsi pregledi v najkrajšem času s tozadevnim poročilom vred na jugoslovansko Pisarno, Washington, D. C. 6. Na~te preglede naj se zapišejo imena posameznih naših podpisnikov, Vse svote, katere bodo pidpisala naša društva in organizacije, bodo zabeležene v posebnem seznamu, vsled česar so vsa društva naprošena, da javijo čim prej, kolikšno svoto mislijo podpisati. 7. Najtopleje se priporoča vsem našim društvom da izberejo — ako jih je več, iedaj složno in sporazumno — takoj svoj krajevni odbor, ki naj stopi v zvezo s tozadevnim ainerikanskim odborom, ki gotovo obstoji v vsakem kraju, 8. Ker so se teh predpisov držale in se še sedaj drže vse ostale narodnosti, upamo, da se bodo tudi naša društva odzvala tej patriotični dolžnosti in da bodo s svojim delom doprinesla, da bo ugled in spoštovanje napram Jugoslovanom vedno naraščalo. 9. Za vsa stala pojasnila in navodila se naj obrnejo posamezniki in tudi društva na Jugoslovansko Pisarno, 932 Southern Building, Washington, D- C. Jugoslovanski Narodni Svet. k | IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, I1L, 28. avg. — Tretje glavno zborovanje Družbe Svete Družine se prične v Jolietu dne 3. septembra, to je, prihodnji torek. Vsi zastopniki in odborniki se zbero ob pol 9. uri dopoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa, da skupaj odkorakajo v cerkev, kjer se bo darovala sv. maša na čast sv. Družin! ter za vse žive in mrtve člane in članice D. S. D. Po sv. maši se vrnejo v šolsko dvorano, kjer se otvori prva seja tretjega zborovanja te organizacije. Glasilo D. S. D. že vnaprej toplo pozdravlja gg. zborovalce ter jim želi pri njih resnem delu za naš narod kar največ uspeha! — Začetek šole. Prihodnji torek, dne 3. septembra ob 8. uri zjutraj z daritvijo sv. maše se zopet začne šola za našo mladino. — V nedeljo v La Salle! Iz krogov združenega pripravljalnega odbora v-seh jolietskih slovenskih društev za skupni izlet v La Salle, 111., dne 1. septembra k blagoslovljenju tamoš-nje nove slovenske cerkve sv. Roka smo izvedeli, da se je prodalo že nekaj sto voznih listkov in da bo število izletnikov prav lepo, tako da bo v čast Jolietčanom in v veselje Lasallčanom. Cena za vožnjo v posebni pocestni kari v La Salle in nazaj je na osebo $1.40, pač majhna vsotica za tako daljen izlet. Kare odidejo iz tukajšnje postaje ob polosmi (7.30) uri zjutraj ter nazaj ob 6. uri zvečer. Kakor čujemo, je naročenih za ta izlet osem velikih kar. — Odhod v taborišče. Štirideset vojaških novincev iz mesta Jolieta se odpelje jutri (četrtek) zjutraj ob pol-sedmih v Camp Wadsworth pri Spar-tansburgu, South Carolina. Med njimi so tudi štirje fantje naše fare sv. Jožefa, in sicer sledeči: Jacob Bruskole, 1153 North Broadway. John Butala, 1004 North Scott street. John Nemanič, 204 Ross street. • Frank Leo Verščaj, 1111 North Chicago street. Želimo jim junaško srečo in zdrav povratek po zmagi.! — Na polju časti in slave. Lahko ranjen je bil na Francoskem sredi meseca julija prostak Anton Kolman, sin g. Adreja Kolmana, 611 N. Bluff street, kakor naznanja v spodaj priob-čenem pismu. V neki francoski bolnišnici se je zdravil zadnja dva meseca tudi naš jolietski fant Joseph Nemanič, sin g. in ge. Marko Nemanič, 204 Ross street, ki je bil med nekim nemškim napadom s plinom poškodovan. Iz francoske bolnišnice je večkrat pisal domov svojim sorodnikom in jim izražal svoje veselje, ker se A-meričani tako hrabro bijejo, da jih ves svet občuduje. Joseph Nemanič je bil rojen 6. marca 1898 v Jolietu in odgojen v naši župnijski šoli. Med vojake je šel meseca majnika 1917 in je bil poslan na Francosko v septembru lani. — 68. polk na Francoskem. Poročila so dospela v Joliet iz Fort Terry, Long Island, da je 68. polk, pri katerem služi več slovenskih fantov naše fare, varno dospel na Francosko. — Delajte, hranite, štedite, varčujte ker tako pomagate dobiti vojno. — Na obisku. Mrs. Anna Krascho-witz iz Bradley, mati Rev. A. M. Kra-schovvitza, slovenskega župnika v South Chicagu, je prišla pred nekaj dnevi semkaj in ostane še par tednov tukaj na obisku svojih sorodnikov in prijateljic. Stanuje v hiši g. Antona Pasdertz, slovenskega trgovca, N Broadway. — Ali ste že član ali članica Slovenske Narodne Zveze? Vpišite se v podružnico Knezoškof Jeglič št. 5. S. N. Z. —Vročinska bolezen. Petnajst slučajev vročinske bolezni (mačuha ali legarja, typhoid fever) je bilo v Jolietu včeraj. Med zbolelimi je tudi neki naš rojak, 1109 N. Bluff street. Že pred dvema tednoma je zbolel neki drugi član njegove družine za isto boleznijo. Tedaj je mestni zdravstveni komisijonar Higgins zasledil, da je bolezen povzročilo pitje vode iz nekega "studenca" ob N. Bluff streetu. Žl|ebič, po katerem se je nabirala "studenčnica", je dal doktor odstraniti, ali črez par dni, ko je zopet prišel na lice mesta, je našel nov žleb. Posvaril je ljudi, naj ne pijejo tiste vode, drugače zbole ali morda celo umro, pa ni nič pomagalo; še zasmehovan je bil, češ da ne pozna "medicinske vode." — Prekuhavajte pitno vodo! — Kupujte vojno-varčevalne znamke (War Savings Stamps)! — Mestni pocestni delavci zahtevajo povišbo v plačah, in sicer SOc na dan. Dosedaj so dobivali cestni po-metači $2.50 na dan in odvažalci smeti $3.00. Rednih delavcev v službi mestnega cestnega departmenta je 58. — Pred petnajstimi leti. Dne 13. sept. 1903 je bila blagoslovljena slovenska stara cerkev sv. Roka v La Sal-lu, 111. Cerkveni obred je izvršil škof J. L. Spalding, iz Peorije. Slavnosti se je udeležilo 32 katoliških društev. V paradi so korakala društva v naslednjem redu: Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111., dr. sv. Jožefa, Joliet, 111., dr. sv. Cirila in Metoda, Joliet, IlLvdr. sv. Frančiška Sal., Joliet, III.; Hrvatsko dr. Jelačič, Rutland, 111.; hrv. dr. sv. Petra, Wenona, 111.; slov. dr. Janeza Krst., Wenona, 111.; nemško dr. sv. Jožefa, Peru, 111.; nemško dr. C. O. F.;poljska društva Matere Božje, sv. Barbare, sv. Jožefa, sv. Flo-rijana,sv. Valentina in sv. Kazimira iz Peru, 111.; dalje lasallska irska društva C. O. F., Hibernia in K. of C.; potem nemška društva iz La Salla, dr. sv. Jožefa in dr. sv. Alojzija C. O. F.; lasallska poljska društva V. Koszci-usko, sv. Štefana, sv. Cecilije, sv. Mihaela Arhv sv. Jožefa, sv. Alojzija, sv. Kazimira, sv. Hiacinta in C. O. F., ter slovenski društvi sv. Družine in sv. Barbare. Vseh skupaj je korakalo v paradi nad 3000 mož. Slovesno sv. mašo je daroval domači župnik Rev. Ant. P. Podgoršek; asistirala sta mu poljski župnik Rev. Dr. Skulik in irski duhovnik Rev. D. Henelly. Slav. nostni govor je imel Rev. F. S. Šuster-šič iz Jolieta. Popoldne je bil velik piknik na dirkališču. Iz Jolieta je bila dospela tudi Slovenska fantovska godba, ki "je izmed četverih godb najbolje igrala". Tudi slovenski pevci iz Jolieta "so izvrstno izvršili svojo nalogo", kakor poroča g. P. Pe-rušek v svojem dopisu v A. S. IZ PISEM NAŠIH VOJAKOV. G. Andrew Kolman, 611 N. Bluff St., Joliet, 111., je prejel sledeče pismo od svojega sina vojaka Antona, ki se nahaja z ameriško ekspedicijsko armado na Francoskem: "Nekje na Francoskem, 27. jul. 1918. — Dragi moji! Pišem vam nekoliko vrstic, da vam naznanim, kako se imam. Bil sem lahko ranjen pred kakima dvema tednoma ,ali nikar ne bodite v skrbeh, ni bilo hudo, in ko dobite to pismo, bom že iz bolnišnice. "Well, kako sei mate vsi doma? Upam, da ste vsi zdravi. Kaj pa Andy? Kako se počuti v mornarici? Recite Franku, naj mu piše, da bi jaz rad kaj slišal od njega. "Torej ne bojte se zavoljo mene, kajti zdrav bom zopet v kratkem. To je vse, kar vam imam povedati. Pa pišite mi kaj. Vsem vam želim zdravje in dobro srečo Vaš Anton. živeč v stari domovini, vprašal ameriške Slovence za svet, kakšno obliko vlade naj si izbere, sem pa gotov, da ga ni treznomislečega rojaka ali člana S. N. Z., ki bi mu svetoval cesarja ali kralja za vladarja. Zakaj se torej v tako resnih časih meče ljudstvu pesek v oči? Zakaj se narod bega s Krfsko deklaracijo, ker nima S. N. Z. z isto nobenega stika, marveč se ravna natančno po Cleveladnski Izjavi, katera vsebuje ona načela, ki so ob enem načela slovenskega naroda v starem kraju, v kolikor nam je dosedaj znano? Zelja našega naroda v stari domovini je, da se reši tiranstva in postane svoboden ter zedinjen s Hrvati in Srbi v novi demokratični Jugoslovanski državi. To so želje našega naroda onstran morja in to so želje članov in članic S. N. Z. Narod hrepeni in zahteva svobodo, vse drugo je postranska stvar, ki jo bode narod sam uredil, kakor hitro postane prost. Glavni namen našega naroda v stari domovini je prostost in osvoboditev izpod avstrijskega in nemškega jarma. To je pravi in edini namen, za katerega se narod sedaj bojuje, in to je tudi namen članstva S. N. Z. Vse druge trditve o Krfski deklaraciji, monarhiji itd. so brez vsake podlage in prihajajo od ljudi, ki ne želijo svojemu narodu v starem kraju dobro, ki nočejo videti naroda svobojenega. Na se zavija, kakor se hoče, resnica je in resnica ostane, da S. N. Z. dela odkritosrčno in resnično za blagor naroda v stari domovini, nasprotno pa vsi oni, ki delajo proti S. N. Z., delajo v pogubo narodu. Radi tega prosim in opozarjam vse one Slovence in Slovenke širom Amerike, ki imajo sploh še količkaj ljubezni do svojega milega in umirajočega naroda v starem kraju, naj ne sedejo na limanice sovražnikom ter ne verujejo njih lepim frazam, za katerimi je vse kaj druzega nego ono, kar Vem predočujejo. Boli me, ko vidim, kako se slepi naš narod in to tembolj, ko vidim, kaj je prazzaprav namen naših nasprotnikov. Zaraditega, dragi mi rojaki in rojakinje, pomnite tole: "Ce vam je osvoboditev slovenskega naroda v stari domovini pri srcu in če želite narodu pomagati ter če hočete pokazati, da ste iz naroda, za narod in da z njim sočustvujete, pristopite v Slovensko Narodno Zvezo." Vaš za osvobojenje slovenskega naroda, Josip Zalar, Joliet, 111., 26. avg. 1918. VESTI IZ DOMOVINE. (Jug. Čas. Urada, Washington, D. C.) SLOVENSKI JAVNOSTI PREVDAREK. Jugoslovanska koračnica. — Zag-rebškiOdbor poroča: Poznani naš glazbenik August Remec je priredil za glasovir novo koračnico "Jugoslavijo" Koračnica, v kateri so uporabljeni motivi (ena vrsta zaplenjena) himne, je zelo melodijozna in spretno zložena Revolucijonarni jugoslovanski narodni odbor. — Tako piše tržaška Edinost od 15. maja — je, kakor poroča glasilo sarajevskega nadškofa dr. Stad-lerja, 'Hrvatski Dnevnik", sestavljen takole: predsednik Dr. Ante Trumbič, bivski dalmatinski deželni in državni poslanec, odvetnik; člani: 1'eško Babu-rica, načelnik jugoslovanske narodne straže v Valparaiso; Jovo Benjamin, bivši član hrvatskega sabora, časnikar; Dr. Ante B ankini, zdravnik, načelnik jugoslovanskega odseka v Chicagu; dr. Ivo de Giulli, bivši občinski svetnik v Dubrovniku; dr. Julij Gazzari, občinski svetnik in odvetnik v Sibeniku; dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, bivši goriški deželni in državni poslanec; Don Niko GrškoviC, katoliški duhovnik wt načelnik hrvatske lige v Cle-velandu; dr. Hinko Hinkovič,odvetnik, bivši član hrvatskega sabora; Milan Marjanovič, bivši urednik lista "Narodno Jedinstvo", v Zagrebu; Ivan Meštrovič, lastnik rudnikov v Chile, IJalmatinec, dr. Franko Potončjak, bivši član hrvatskega sabora: Stojan Protič, srbski poslanec in bivši minister; dr. ^lihajlo Pupin, profesor na Columbia vseučilišču, predsednik srbskega društva Sloga; dr. Milan Srškič, bivši član bosanskega sabora; dr. Din-ko Trinajstič, bivši član istrskega deželnega zbora; Dušan Vasiljevič, od-vetink v Mostarju, načelnik srbske narodne organizacije; dr. Bogumil Voš-njak, bivši docent zagrabškega vseučilišča; Niko Zupanič, oivši uradnik narodnega muzeja na Kranjskem. — Radovedni smo, odkod je Stadlerjevo glasilo vsa ta imena? Menda so mu vsi imenovani poslali svoje posetnice z označbo, kake posle opravljajo v re-volucijonai neni jugslovansketn narodnem odboru." Jugoslovani Ameriki. — Isti list piše: "Srpski List", ki izhaja v Ženevi, poroča iz New Yorka: "Kakor je znano, izhaja v Ameriki zelo veliko jugoslovanskih listov. V zadnjem času se dela na to, da bi se doseglo veliko Razcepljene moči bi se združile in od več slabejših listov bi se napravil eden močan in dober list. Tako bi se občinstvo omogočilo, da bi lažje dobivalo dober list in tudi ceneje. Ta orga- j nizacija je že izvedena v New Yorku, Chicagu, in Pittsburghu, ker so se z-druružili "Hrv. Svijet", "Hrvatska Za- stava" in Slovenski Svet", ki izhaja sedaj kot glasilo Hrvatov, Srbov in Slovencev. Tudi na zapadu se je pričela izvajati podobna organizacija. Lista "Novi Život" v Oaklandu, in "Jad-ran"v San Franciscu sta že izjavila, da ste priprav ljena za spojitev." Zrinsk/o-Frankopanska proslava v Rimu. — V isti številki piše dalje Edinost: "Corriere della Sera" je, kakor javljajo nemški listi, objavil dolgo poročilo o proslavi obleanice usmrče-nja Zrinskega in Frankopana, ki se je vršila zadnjega dne meseca aprila v Rimu. Poročilo, kolikor'ga ni črtal cenzorjev svinčnik, pravi: "30. aprila se je v Rimu na predlog "Comitato permanente per 1'interesa tra le nazio-nalita soggeta ali' Austro-Ungheria" vršila v gledališču Quirino ob 5 popo-ludne proslava spomina hrvatskih domoljubov Petra Zrinjskega in Frana Frankopana. Navzoči so bili: minister Bissolatti v imenu (italijanske) vlade, Veleposlaniki Barriere (Froncoska), Rennel Rodd' (Angleška), de Giers (Rusija), srbski poslanik in poleg njih še drugi ententni diplomati. Od italijanskih poslancev so bili navzoči Martini, Canepa, Cirtoni in drugi. Predsednik slovestnosti je bil poslanec Andrea Torri, ki je najprej prečital številne pozdrave. Poudarjal je, da je proslava znak nove politične orijen-tacije, ker sedaj Slovence, Hrvate, Srbe in Italijane pod pritiskom skupnega sovražnika vodi skupna volja, da osvobode brate v Avstriji. Slavnostni govor je govoril dr. Trumbic, ki je rekel da novi odbor za osvoboditev tlačenih narodov ni mogel srečneje začetisvojega delovanja kot s proslavo mučenikov Petra Zrinjskega in Frankopana, katere je dal Leopold I. usmrtiti 30. aprila 1671. leta v Dunajskem Novemmestu zaradi Žajenja veličanstva in veleizdaje. Ostali del poročila je cenzura črtala. V prehrano Trsta. — (Edinost, 15. maja.) Portfčaji smo že o posredo-vanjutržanskega odposlanstva pri centralnih uradih na Dunaju zaradi zboljšanja tržaške approvizacije. V popolnitev tega poročila naj navedemo še, je naš državni poslanec dr. Otokar Rybar v konferenci pri ministreskem predsedniku, katera je trajala polčetr-to uro, opozoril ministrskega predsednika tutli na šikane in zaplembe, kater-imso podvrženi naši ljudje ne samo na Zidanem mostu, temveč tudi na ranjskem, Ministerski predsednik dr. vit. Seidler je izjavil nt to da je enako navodilo, kakor je bilo izdano za okrajno glavarstvo v Celju, izšlo brzojavnim potoni tudi za okrajno glavarstvo v Postojni in da se hoče sploh poskrbeti za to, da se prevažanju majhnih množin živil ne bodo delale težave. Poslanec dr. Rybar je zahteval tudi, naj se naši ribiči oproste vojaške službe, da se pomnoži ribji lov. Opozarjal pri tej priliki tudi na dejstvo, da bi morali naši starejši letniki sploh odpustiti prej, ker smo morali mi Primorci in Notranjci iti pod orožje takoj meseca majnika leta 1915, dočim so iz drugih kronovin odrinili črnovojniki pod orožje več mesecev, da, ponekod tudi celo leto in še več kasneje, \unistrski predsednik je pri-poznal dejstvo in je obljubil, da se potrudi za oprostitev ribičev. Naš vsakdanji kruh, onih bore beset dekagramov, kar ga dobimo je v resnici postal tak, da ga člavek s strahom jemlje v roko, kaj šele v usta. Z vseh strani nam prihajajo pritožbe, in če bi spravljali vse one predmete, ki jih dobiva v kruhu, bi kmalo imeli cel muzej. So to stvari ki se morajo naravnost gnusiti, so pa tudi, ki v resnici ogrožajo življenje. Včeraj je prišel v uredništvo (Edinost, 15. maja) rodbinski oče in nam pokazal kos — stekla, ki ga je našla njegova lici v kruhu. Kaj bi se lahko zgodilo, da dekle ni opazilo še pravočasno stekla v kruhu. Zgoditi se moglo, da bil ta dodatek v kruhu povzročil težko bolezen, ali celo še smrt dotične osebe. Kakor je razvidno iz vseh teh neprestanih pritožb, je jasno, da se pri peki kruha ne gleda popolnoma nič na snago in da se moka, iz katere se izdelava niti ne preseje. Edino tako je mogoče. (la prihaja v krulin taka nesnaga in celo taki/, a življenje kruh uživajoči!) ljudi nevarni predmeti.,Če kje, je pač gotovo tu dolžnost sprovizacijska komisija, da poskrbi za to, da si ljudstvo z onimi ubogimi dekagrami kruha, ki ga še dobiva, ne bo obenem kupovalo bolezen ali celo smrt. Voditelji "Slovenskega Republičan-skega Združenja" so izdali neke vrste brošuro pod imenom "Krfska deklaracija in demokracija". Te brošure so se razposlale med slovenski narod v Ameriki in ena izmed teh knjižic prišla je po naključu tudi podpisanem v roke. Cela storija v knjižici se naslanja izključno na prvo in trinajsto točko Krfske deklaracije. Zavija se na desno in levo ter tako poskusa slepiti slovensko javnost, češ, VSI ONI, KI SPADAJO ALI PODPIRAJO SLOVENSKO NARODNO ZVEZO, SO V POPOLNEM SOGLASJU S KRFSKO DEKLARACIJO IN DELAJO ZA MONARHIJO S KARA-GJORGJEV1ČEVO DINASTIJO NA ČELU. In ker sem podpisani član Slovenske Narodne Zveze, radi tega si štejem v dolžnost, da javno izrečem in naznanim slovenskim rodoljubom in rodoljubkinjam širom Združenih Držav ameriških, da ni res. da S. N. '/.. dela v soglasju s Krfsko deklaracijo. Ni res, da dela S. N. Z. za monarhijo. Ni res, da S. N. Z. dela za Karagjor-gjevičevo dinastijo. Res pa je, da S. N. Z. deluje po "CLEVELANDSKI IZJAVI" odobreni v prvem kongresu ali konvenciji S. N. Z. V tej izjavi ne najdete ne prve in ne trinajste točke Krfske deklaracije. Izjava S. N. Z. ne omenja ne kraljevine in ne monarhije, kar je dokaz, da članstvo S. N. Z. ne odobruje ne prve in ne druge, in zakaj to? Radi tega, ker članstvo S. N. Z. dobro ve, da slovenski narod živeč v Ameriki nima pravice določevati, narekovati ali ukazovati slovenskemu narodu v stari domovini, kdo naj mu vlada ali kakšno obliko vlade naj ima. Nasprotno pa je jasno iz "Clevelandske Izjave", da se deluje in pomaga narodu v stari domovini do osvoboditve. To je za kar se gre in za nič druzega. Ko postane narod svoboden, si bode sam odloči! in določil formo vlade in vrhovnega predstojnika. Ce bode pa slovenski narod, Predsednik Wilson poziva rudarje na pomoč v vojni. Washington, D. C., 9. avg. 1918. — Predsednik je izdal sledeči proglas: "Vsem zaposlencem v premogokop-stvu: 'Obstoječe pomanjkanje premoga provzroča resno nevarnost — v resnici najresnejšo, ki nam stopa nasproti — ter kliče k takojšnjemu in krepkemu dejanju od strani operatorjev (rudniških posestnikov) in rudarjev. Brez primerne zaloge bo naš vojni program zadržan; izdatnost naše bojne moči na Francoskem bo zmanjšana; življenja naših vojakov bodo po nepotrebnem stavljena v nevarnost in njih težave bodo povečane, in mnogo trpljenja bo v mnogih hišah po vsej deželi med prihodnjo zimo. 'Dobro sem si v svesti, da so bile vaše vrste resno izpraznjene po vojaškem naboru, po prostovoljnem odho du med vojake in po zahtevah drugih bistvenih industrij. Ta ovira pa se da premagati n dovolj premoga se lahko nakoplje vkljub isti, če vsakdo v zvezi s premogokopstvom, od najvišjega u-radnika do najmlajšega dečka, opravlja delo po svoji najboljši moči vsak dan v polnem številu delovnih ur. O-peratorji morajo biti prizadevni kot nikdar poprej, da dosežejo najvišjo izdatnost uprave, da ustanovijo kar najboljše delovne razmere in da pravično ravnajo z vsakomer, tako da bo imel vsak delavec priložnost delati po svoji najboljši moči. Rudarji naj se zglasijo k delu vsak dan, če jim ne zabranjujejo neizogibni vzroki, ter naj ne le ostanejo v rudnikih polni čas, ampak tudi gledajo na to, da izkoplje- jo več premoga nego kdaj prej. Dri1 gi delavci v in ob rudnikh naj delaj® tako redno in zvesto, da ne bo delo rudarjevo zadrževano na noben način. To bo zlasti potrebno odsedaj zan» prej, kajti vaša števila se utegnejo'*; bolj zmanjšati po vojaškem naboru ki odvede v armado vaš primerni dt' lež tistih, ki niso bistveno potrebni premogokopstvo. Tisti, ki bodo p°tr' jeni v vojake, a ki so bistveno potreb' ni, bodo premaknjeni po razredih njih patrijotična dolžnost je, da sprejmejo. In patrijotična dolžno5' njih prijateljev in sosedov je, da j® imajo zelo v čislih radi tega. Edini delavec, ki zasluži obsodbo od straft svoje občine, je tisti, ki ne pomaga P" svoji najboljši moči v tej krizi; ne P' tisti, ki sprejme premaknitev v ra«' redbi ter dela redno in pridno za ve£' je dobivanje premoga. Velika nalaga se ima izvršiti. Operatorji in flJ, " štabi sami je ne morejo. izvršiti, i"® ne rudarji sami; ali obe stranki, delajoči roko v roki s trdno odločnosti0' da odstranita deželi njeno največ)® oviro za dobitje vojne, pa jo izvršita. S polnim zaupanjem se "t' račam do vas, da prevzamete bre®1 za pridelovanje zadostne zaloge Pr{' moga. Vi boste, tega sem gotov, sPr! jeli to breme in je nosili z uspeW? in tako delajoči boste vršili služI"1' ki je ravno tako vredna kakor služb® v zakopih, in boste pridobili pahval® in hvaležnost vsega naroda. "Bela hiša, 9. avg. 1918. "WOODROW WILSON." ' Potna dovoljenja za Opatijo. — 1 Edinost poroča, da se dovoljuje bivanje v Lovrani, Opatiji in Voloski le v šnji priloženi najnujšejših slučajih, | kjer je z zdravniškim izpričevalom ' dokazana nevarnost za življenje. A poleg tega mora biti prošnji priloženo izvozno dovoljenje živil (moke, masti, I sladkorja, itd.) in izjava kakega hotela v imenovanih krajih, da sprejme prosita v oskrbo. Le v takih slučajih je mogoče dobiti dovoljenje. Za nekaj dni dovoljuje brez teh prilog le onim ki imajo v tanikajšnih zdraviliščih svojce, a treba je navesti natančno njihovo bivališče. Kaj je z vprašanjem slovenske gimnazije v Trstu? — (Edinost 15. maja.) (Nadaljevanje na 8. strani.) VOLITE ZA George A. Bissel KANDIDAT[REFUEl 1KANSKE STRANKE ZA Okrajnega Blagajnika za Will County, 111. PRIMARIES, WED., SEPTEMBER 11, 1918 Zlatnino ure, verižice prstan* in drugo blago te trste, kupujte pri pošteni tvrdhi. Naočnike priredil"0 m popravimo. Smith & McGuire D'ARCY BUILDING 32<»Yan Buren St, Joli«4 SSfiHSifi® SifflS® SfiSISfi® W®!fi®' II S ffi »i 11 s II ffi IB Homewood Coal i # Yard & M MIKAN, MANAGER if Trti in Miilal; Prem ( ter drva in kurivo jfi 1624 Nicholion St., Joliet, H>- | ffl PHONE 1797W SififfiSaSfi D S ® bfi »JffiHSfiSSi 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih nioj''1 slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UCI* -TELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razff0' vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državlj*" . poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. , ' Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazuie' jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljeneC' Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St.. New York, N. * i hei lai vej | •'41 Sri Vit kar tre Pla čeg tiru ■lit "lat 4eč< j« < Pop jih Vod fia * MODERNO IN ZANESLJIVO ZOBOZDRAVLJENJ& se daje našim paciente^ vsak čas. Nikjer ne dete tako ČISTEGA URADA in tudi BOLJŠE POSTRŽ^ ter ne več ZADOVOLJSTVA kakor pri Izplačilo se vam bo V ede DELA ln CENE, v nam izročite uredit® ,f> zravljenje svojih zob- PREISKAVAZASTO^ BURROWS D'Ar!yBld^2ntdV8tropie Odprto viaki dan ivritr in ob nadeljah do poldne. ^ Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joli«1' Rojaki kupujte pri trgovcih ki i«*1* oglase v Amerikanskem Slovel* »i, NARODNE SLAVNOSTI V PRAGI NASILNO OBUSTAVLJENE. "Državi sovražni in veleizdajski" idogoriki.—Jugoslovanska mladina izgnana iz Prage.—"Narodui Listy" ustavljeni—Jug. Čas. Urad, Washington, D. C- (Konec.) FATHER JAGER'S RED CROSS MISSION. fcV - SLOVESNO PRAZNOVANJE 4. JULIJA V CAMP MINNESOTA V SRBIJI. — ŽIVLJENJE IN DELOVANJE MISIJE. — RAZMERE V SRBIJI. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Sredi aprila letos je odpotovala iz New Yorka misija Ameriškega Rude-cega Križa za Srbijo, katero je imenoval predsednik Wilson v pomoč in rekonstrukcijo rezdejane domovine Junaškega srbskega naroda. Uradni naslov te misije je: Father Jager's Red Cross Mission po nje načelniku Rev. i|faticis Jagru, ki je bil že lanskega 'eta poslan od ameriške vlade v Srbi-1°. da prouči tamošnje razmere. Misija, katere član je tudi znani slo-0 genski arhitekt iz Minneapolisa, g. d John Jager, je bil obilno preskrbljen 2 vsem, kar je bilo neobhodno potreb-n° za prvo pomoč. Ladja, na kateri s° se vozili člani misije, je bila polna raznovrstnih potrebščin, kakor živil, ^znih strojev, zlasti poljedelskih, vsa-°vrstnega orodja in materijala. Po °'gi vožnji so še ustavili za nekaj Casa na Krfu, od koder so se napotili Potem naravnost v notranjost dežele, J®r se pričenja njih delovanja. Mesto, kjer se je misija v Srbiji ^anovila, je nazvala Camp Minneso-to pa radi tega, ker je večina čla-,0v iz države Minnesote. Postavili Postavili so potrebna poslopja in ^ambe za razne potrebščine ter so že ^aceli z delovanjem v pomoč Srbiji rvi glasovi o delovanju te misije so Y°spe'' šele sedaj vameriško javnost. naslednjem navajamo dve pismi čla-,a ^ misije, g. Caryl B. Starrsa, biv- e£a sotrudnika Tribune v Minneaa-Pohsu. pROSLAVA DNEVA NEODVISNOSTI. ^Camp Minnesota, 4. julija. — Fat-^ tla' ^agTova misija za Srbijo praznuje v nes v svoji poljedelski kempi slo-sk n° n'so n,e g°sPodinj- }»e Poprave še daleč od poolnosti. jj£fVabili smo dva gosta na kosilo, zdravnika dr. Bowena in zobo-vnika dr. Woodwarda iz bolnišnice kjeS a Rfdečega križa v Banici, ^ r smo se ustavili par dni, da poča-trna dovoz naših kuhinjskih po- ^scin, posode in živil iz Soluna. Pla 4 na®em velikem štoru na griču . Polala ameriška in zastava Rude-^ . ^riža in istotako tudi na vseh šča-6'11 ®otor"1' ki služijo kot skladi-n ' ta Prostor kjer stoje ti šotori smo «emVeU "Machinery Plaza". Med gri-rav-b°lj izbirčen ameriški kuhar. V, Vl častni gostje na naši pro- Je^S m°,Žje' ki 80 bili odredje- ^ebo^-^čakujemo jih več, 111 nekolii k 1,omnožil° ~ 10 "čič" V ' bolearskih vojnih et- Naj S'b!k! 10- čiča' je prikupljiv stric. ; lca PO'neni 'stari mož' ali Sost J® .ob,čni izraz za priljub-■io ston ajh '£ifa' '"Ustavlja naj vi. '"'a t.,P'!J0 Patrijotizma. Srbija se Vce • zad«jih par let tragične «tvu £ '» velike izgube na prebival-8°vem„ °ZCnilju veliko zahvaliti nje-K d, neulrU('nemu in požrtvoval-Nile JaUJU 2a 8tva'' ljubljene do-S teir r,°Slar za resaiie b°j h vi- in Kd plemenitega neutrudljivega K i;.!:"TU • možii,ka ""v -od, kjer $ - «y-„| ,°nstiti; Živi čisto pri pro l^gfovo jen je z vsen, spi naPRo. Bp ' 0 čen pa je v ponošeno ob- leko ali v kak kos uniforme; vedrega čela in z nasmehom na ustneh salu-tira z neko vojaško preciznostjo, ki sega človeku .v srce. Naši čisti in ujeti Bolgari so imeli ta dan praznik in na prošnjo čič se ni delala nkaka razlika med njimi in ujetniki pri razdeljevanju živeža in pri vsem postopanju sploh. Vsi so dobili enak delež mesa in vina. Srtii in njihovi bolgarski ujetniki so si podali roke in začeli plesati na "Ma-chnery Plaza" kolo, prprost sicer, toda jako živahen slovanski narodni plas, izral pa jim je bolgarski cigan na ameriški klarinet. Ko je bil ples končan, so vsi začeli vihteti svoje kape in klicati: "Živela Amerika!" Bolgarski klarinetist je konečno zaigral "Star Spangled Banner", potem ko smo mu parkrat zažvižgali napev, tako da nismo bili brez naše patrio-tične godbe, dasi je bila zelo čudna. GOVOR KAPITANA JAGRA. Po plesu je govoril kapitan Jager o 4. juliju; razložil je pomen tega dne in primerjal našo proglasitev naod-visnosti s Krfsko deklaracijo, v kateri se zahteva neodvisnost za jugoslovanski narod po vojni (Jugoslavija). Krfska deklaracija je bila priznana in odobrena po Franciji, Italiji, Angliji in Ameriki in vzbudila novo upanje v srcih potrpežljivega in prevč zaupljivega naroda, ki je bil preganjan, tlačen in zatiran skozi šest stoletij. Dva nepovabljena gosta, toda zelo dobrodošla, sta se nam pridružila kratko pred obedom, namreč dva Srba iz Amerike, ki sta sedaj mehanika v francoski letalni postaji osem milj od Camp Minnesota. Ko sta slišala, da se nekoliko Amerikancev pripravlja na praznovanje 4. julija, sta si izprosila dovoljenje, da smeta oditi, nakar sta se napotila preko hribov k nam. Nikola Grave je bil pred vojno zaposlen v neki tovarni v Younstown, O., Ivan Blajkovič pa je bil vešč mehanik v Fordovi tovarni v Detroitu. Oba sta pustila dobro delo ter se priglasila prostovoljno za to fronto, zavedajč se, da je njiju prva dolžnost napram lastni domovini. Amerikanci si najbrže mislijo, da to ni bila prava proslava 4. julija, ker nismo imeli takozvanih "fire crackers" Toda temu ni tako, kajti celi dan smo slišali grmenje francoskih, srbskih in •bolgarskih topov na 12 milj oddaljeni fronti, medtem ko smo tudi podnevi lahko zesledovali izstrelke iz topov za obstreljevanje zrakoplovov; streljali so namreč na bolgarskega zrako-plovca, ki je podvzel na 4. julija majhen izlet. * • • V SOLUNU. (Naslednji podatki so povzeti iz pisma C. B. Storrsa začetkom junija.) Tukaj se imamo dobro; naša stanovanja so še čista, kolikor je sploh mogoče v Solonu. Tu si bodemo odpočili d dolge in naporne poti preko gorovja. Father Jager se ne počuti poolnoma dobro, pa vsaj ni čuda, ker ima toliko skrbi. Naš zajuterk obstoji iz skodelice kave in koščka belega kruha, opoldan imamo obed in ob 8. ali 8:30 toplo večerjo. Dobro nam teknejo tudi grške črešnje. .. .Sr"bi so zelo uljudni napram nam, deloma radi tega, ker so že po naravi zelo gostoljubni in prijazni, deloma pa radi tega, ker hočejo ostati v tesnem stiku z našo misijo. Semena tin poljedelske potrebščine so zelo redke in zelo drage. Grki, Francozi in Angleži si prizadevajo, da bi si zagotovili našo podporo, toda Srbom se ni bati, ker smo bili poslani, da delamo za nje, in od tega nas ne bo nič odvrnilo. Plemenski in politični položaj tukaj je zelo zapleten in zanimiv, toda v teh dneh ni primerno, pisati mnogo o tem. Moji možgani so tako polni novih utisov, da se mi kar vrti v glavi, naše pravo delo pa se še ni niti začelo. Father Jager je prejel cel kup pisem od šolskih otrok v St. Bonifacu. Slišim ga, da se smeje v sobi, in vsakih par minut pride sem, da nam prečita kaj lepega. Obiskali smo vse vojaške dostojanstvenike, izvzemši prestolonaslednika; in se srečali z mnogimi junaki z prejšnjih in iz sedanje vojne. Ži-vilne razmere v deželi niso tako slabe, kakor v času, ko je bil Father Jager tukaj, pač pa so slabe dovolj-želim le, da smo prišli sem za časa setve. Francoski in angleški vojaki so obdelali nekoliko asemlje. To naj za danes zadostuje. 13. junija. V Monastirju. _ Obedovali smo v Monastirju s policijskim nečelnikom. Tekom obeda je priletelo več bolgarskih izstrelkov v me- sto. Nekdaj v resnici lepo mesto je napol razdejano. Z vrha gore Jepak smo imeli razgled na bojno polje: eno miljo pred nami so bili srbski zakopi, eno lryljo od teh pa sovražni. Ali tu ni bilo tako nevarno kakor v Monastirju, ker je boj počival. Zanimiva so stanovanja častnikov, ker izgledajo kakor orlovska gnezda, prislonjena na skalo. Nevarna, peklenska stran vojne se ičividna v vseh raztresenih srbskih vaseh, kjer je več sten v razvalinah, kakor pa streh po hišah, in kjer so polja razorana po strelnih jarkih in po kotlinah, katere so izkopali izstrelki. Tu ni mladih mož, temveč samo žene, starčki in otroci. Dečki in strački gonijo osle, mršave konjičke in govejo živino na pašo ali pa prevažajo in hodijo v lepih posodah po vodo na studenec, ali pa sede topo doma, zavite v raztrgane cunje, in najbrže ne mislijo na nič. Pregledali smo pokrajino in se odločili, da znova zgradimo neko zapuščeno turško vas. Turki so namreč pobegnili na varno, po srbskih postavah pa pripade zamlja ■državi. 15. junija. — Danes so dospele naše stvari, o katerih smo že menili, da jih ne bomo nikoli več videli. Veseli smo jih bili, ko sta jih prinesla dva naša šoferja, katera sva poslednjič videli v New Yorku pri Rudečem križu. Prevoz je trajal dolgo in je bilo tudi težko spraviti jih sem zaradi nevarnosti napada od strani podmorskih čolnovc, ki ne prizanašajo niti bolniškim ladjam, drugič pa tudi radi tega, ker so prevozna sredstva v notranjosti dežele zelo pomanjkljiva. Sedaj smo se za trdno odločili, da se ustanovimo in napravimo svoj glavni stan v zapuščeni turški vasi, katero sem prej omenil. John Jager in Buli bodeta odšla za prvi teden, da na pravita prve priprave za kempo, jaz, Father Jager in Moffet pa ostanemo tukaj, dokler ne bodo dospele vse potrebščine. Upam, da bomo imeli kma lo vse . v redu, in da bodo začeli naši traktorji orati 2000 hektarjev dobre plodne zemlje. S tem se bo pričela civilizacija in vsak napredek bo pripisati našemu delu. Počutimo se kakor švicarska družina Robinson, samo da ona ni imela gazolina, traktorjev in želz-niške zveze. Tak dogodek bi bil zanimiv v vsakem času, ali naše zadovoljstvo je narastlo, ker vemo, da igramo važno ulogo v veliki igri, katero je treba dobiti Raje sem v Srbiji, kakor kjerkoli drugje, kjer divja vojna, kajti potreba je tukaj tako velika, storilo pa se je v primeri z drugimi kraji (na primer z Belgijo) jako malo za upostavitev starih razmer- Hiša, v kateri sedaj prebivamo, je jako čedna, samo da je polno muh, komarjev in mokarjev, kajti tukajšnji prebivalci (Grki) niso napravili nikoli nikakih zagrinjal pri oknih, dasi so spletli lepe prežice iz muslina, katere nas varujejo pred nadlegovanjem teh žuželk. Naša gospodinja zelo pazi na nas; govori več jezikov in pravi, da je bil njen oče poljski grof. Pitno vodo, katera je namenjena za nas, vedno pre kuha, vsaki večer pa použijemo nekoliko kinina v praških, da se obvarujemo malarije. Zanimivo je opozovati naše vojake, ko jemljejo "ha zapoved zdravnikov ali častnikov grenko zdravilo pri tem pa strašno protestirajo. Toda vse to njim nič ne pomaga, kajti naše taborišče moramo obvarovati v-sake malarije, in, to se nam je do-sedaj tudi posrečilo. Razširjena je zelo v močvirnatih krajih, nje razšir-jalci pa so zlasti komarji. seb, Srbov, Hrvatov in Slovencev; to število se more po potrebi tudi zvišati. Ta uprava bo vodila akcijo v Dalmaciji v smislu teh nače" ter bo sodelovala ali v potrebi osnovala slič-no ali istovetno akcijo za združevanje neodvisnih narodnih elementov v drugih narodnih krajih ter bo v to s-vrho odobrala delegate za Dalmacijo za eventualno splošno narodno zborovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev. V odbor so izvoljeni: Don Ante A-nič, dr. Roko Arneri, pop. Jovo Bučin, dr. Gajo Bulat, dr. Mate Drinkovič, Juraj Dibokovič, Ante Franič, Ivo de Grisogobo, dr. Ivo Krstelj, dr. Jerko Machiedo, dr. Ivan Majstrovič, Milan Marušič, Dujan Mikačič, Pavao Roca in dr. Vukotič. Že prva leta preteklega desetletja, ko so se pričeli poveljevati prvi znaki krize, ki se je razplamela v svetovno vojno, je Dalmacija dvignila zastavo narodnega edinstva. Nekoliko let kasneje daje ona zopet inicijativo za novi kurz v Banovini, kar je olajšalo zamah narodnega gibanja. V o-nih temnih letih aneksije krize in vele-izdajniških procesov proti Srbom se je bila v priv vrsti zahvaliti Dalmaciji, da ni ide ajnarodnega edinstva klonila ali bla zadušena, ozroma da se je čut narodnega ednstva tako okrepil. Dalmacija je prva spoznala in naj bolje občutila značaj in pomen balkanski vojn in njeno držanje bo svetel primer v zgodovini vojne. Dalmacija je s svojim trpljenjem in mučeni-ništvom morda oblažila sodbo zgodovine o sedanjem držanju mnogih nas, ki se nismo pokazali doraslim veličini dobe, k nas je zatekla. Dalmacija, domovina mogočnega naroda, se ne bo izneverila niti danes niti sebi niti nam. V velikem česu rušenja in stvarjenja jo bomo prav gotovo videlu na delu. PROTEST HRVATOV IN SLOVENCEV IZ ISTRE. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) SPLOŠNA NARODNA ORGANIZACIJA ZA JUGOSLAVIJO V DALMACIJI. (JugTčas. Urad, Washington, D. C.) 2. julija se je vršil v Splitu sestanek narodnih zastopnikov iz Dalmacije. Hrvatov in Srbov. Na tem sestanku je bila sprejeta naslednja resolucija: Hrvati in Srbi iz vseh krajev Dalmacije, pristaši vseh strank pred vojno so na sestanku dne 2. julija v Splitu enodušno in složni v naslednjih vo-dolnih mislih: 1. Resnost zgodovinskega časa, v katerem živimo, skupno preživljena praganjanja in trpljenja, jasne namere naših sovražnikov, ki so diraktno naperjene proti našemu narodnemu ob Stanku, so že izbrisale vse stranke in njihove razlike ter zjedinile v duhu celokupno prebivalstvo Dalmacije v eni politični misli in za en političen cilj, da ima etniško ednstven narod Srbov, Hrvatov n Slovencev napobit-no pravico in dolžnost, osnovati potom samoodločevanja enotno neodvisno državo. Zaradi te^a smatramo potrebnim edinstveno politično delovanje celokupnega dalmatinskega prebivalstva, dokler ne bo doseženo ali vsaj zagarantirano uresničenje tega najvišjega narodnega cilja, ter smatramo vsako celjenje narodnih sil po vprašanjih druge vrste ali onih, ki danes niso aktualna, škodljivim narodni stvari. 2. V Dalmaciji se izbere uprava narodne organizacije,obstoječa iz 16 o- Zabrebški Obzor prinaša od 20. junija naslednjo vest: Odbor političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri protestira na svoji seji dne 14. junija 1918 v imenu hrvatskega n slovenskega naroda v Istri proti vsakemu eventualnemu, pa tudi konečnemu re-šenju našega narodnega in državnega vprašanja, po katerem bi se samo nekateri deli našega naroda morali ostati v sedanji podrejenosti drugem narodu. Odbor objednem izjavlja, da zahteva politična, narodna in gospodarska bodočnost Istre brezpogojno zjedinje-nje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno, vsakega gospostva drugih narodov svobodno državno telo, osnovano na demkratski podlagi. Za Dalmacijo prihaja tudi Istra. Tudi ona, katero so zahtevali drugi na sebe, izjavlja: Izven Jugoslavije ni življenja. Kdor pozna ljuto in vstraj-no borbo, katero je vzdržala Istra tekom zadnjih 50 let,( da je iztrgala pe-denj za pednjom svoje zemlje tujcu in jo povrne narodu, ta bo znal ceniti veselje, s katerim smo sprejeli to vest. Družba sv. Cirila in Metoda, ki je postala za Slovence in Hrvate narodna svojina, žanje sedaj plodove svojega delovanja in prizadevanja. V-saka naša šola, ki je bila v Istri otvor-jena, je pomenila za nas narodno trdnjavo, s pomočjo katere so se izgubljeni sinovi zopet vračali narodu. Pri zadnjih volitvah smo dobili Slovenci in Hrvati po vseh kmetskih občinah kompaktno večino. V mestih smo videli združene Italijane n Nemce proti Slovencem, ali tudi to jim ni pomagalo, kajti Slovenci so dobili istotoliko glasov, kakor združeni Nemci in Italijani. Istra je naša in mora ostati naša. Po tradicijah, čustovanju in jeziku je slovanska in taka bo tudi ostala, kajti izdati njo, b pomenilo izdati samega sebe. V vprašanju glede bodočnosti našega naroda ne moremo sklepati kompromisov z nikomur. Narodna volja, potrjena s plebiscitom, bo nam dala pravico. Naša dolžnost je samo, da jo neprestano krepimo in izrazimo v pravem času pred celim svetom. pisarni v Washington ujugoslovanske zastaveali vprašali za cene, velikost, itd., teh zastav, sporočamo sledeče: 'Jugoslovanske zastave se morejo na ročiti pri Jugoslovanski Pisarni, in to vdveh velikostih: zastave, poltretji čevelj široke in štiri čevlje dolge, stanejo po $11.00 komad; zastave štiri čevlje in štiri palce široke ter pet in polčevljev dolge, stanejo vsaka $20.00. Materijal, iz katerega so zastave izdelane, je najboljše volneno sukno, na katero nima moča in slabo vreme niti najmanjšega vpliva. Jugoslovanski grb na zastavi je istotako iz tega suk-na, natančno in okusno sešit po znanem načrtu, vsak del v raznih barvah posebej, ter je jednako viden na obe strani zastave. Zastave so izvanred-no lepo in okusno izdelane ter bodo služile v najlepši okras vsake dvorane ali privatnega stanovanja. Manjše zastave se priporočajo posameznikom in onim, ki jih žele imeti za okras svojih stanovanj ali ki jih hočejo razobesti ob svečanih prilikah. Večje zastave so primernejša za društva, ker je njih velikost primerna za parade in javne nastope društev. I-stotako so zelo primerne za razobe-šenje pri vsaki svečani priliki. Opozarjajo se vsi, ki se zanimajo za te zastave, da je bilo tovarnarju, ki izdeluje zastave, zelo težko dobiti zadostno množino volnenega materijala, ki se je silno podražil in katerega je sploh sedaj nad vse težko dobiti. V-sled tega je potrebno, da vsakdo, ki misli naročiti jugoslovansko zasavo, pošlje nemudoma svoje naročilo in o-benem tudi denar Jugoslovanski Pisarni, 932 Southern Building, Washington, D. C., ter navede v pismu velikost zastave, katero želi. Vsled dogovora s tovarnarjem smo primorani prositi vsakega, da pošlje z naročilom tudi denar. Stroški za pošiljanje zastav onim, ki jih naroče, trpi Pisarna. JUGOSLOVANSKA PISARNA. JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na lodiM« «H vložite-tožbo zoper koga, ali hoiete b> tirjati dolg, oglasite se pri moni, ker s mano lahko govorite v materinem Jeziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popoldne od 1:30—5. Zvečer po dogovora. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), JoHei I1U ANTON STRA2I!NIX, 1219 Summit Street, Joliat, Illlaobt Karpenter in Kontralrtor. Stavim in popravljam hii« in druga poslopja. Predno oddat« kontrakl ali delo, vpraiajte ta moj« Vse delo jamčim. Barvajet zdaj! Naše cene so zmerne in blago najbol-še Imamo vseh vrst za barvanje hiše zunaj in znotraj, za pod stene in strop, istotako za pohištvo. Imamo tudi vse vrste olja in varniša, kakor tudi čopiče in želez-nino. Pennuto Bros. 808 Collins St. 11 Joliet, Illinois SESTANEK KATOLIŠKIH IN PRAVOSLAVNIH BOGO SLOVCEV. Hrvatska Riječ od 22. IV. poroča: Izvedeli smo od zanesljive strani, da se bo v najkraššem času vršil sestanek katoliških in pravoslavnih bogoslov-cev in mlajših duhovnikov. Na tem sestanku se bo razpravljalo o narodnih jugoslovanskih poslih. Ne poroča pa še kaj točnega ali natančnega. ZABRANJEN LIST. Obzor od 20. IV. piše: Včerajšnje Narodne Novine so objavile banovo naredbo, po kateri je prepovedano nadaljnje izhajanje lista "Čujmo", ki izhaja v Zagrebu, ker ogroža pisanje tega lista javni red. NAROČLA ZA JUGOSLOVANSKO ZASTAVO. _Ysem onmd ruštvo jiinposa mez Vsem onim društvom in posameznikom, ki so naročili pri Jugoslovanski Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO Primeni dobite vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo jamčim SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pi-Site meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 odsto ceneje, kot bi plačali drugj.e JOS. SPOLARICH »«01 N Hickory St. JOLIET, ILL HANSEN <š PETERSEN CO. 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne ulo(i ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsednik. - Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo lej postregli z najnižjimi tržnimi Cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, deak in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi a« pri nas in oglej si našo zalogo! Mi •• bomo zadovoljili in ti prihranili deur. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. • Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...Gostilničar... 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG. TELEFON 7612. N. W. TELEFON 1257. Stenski papir po 10c roll in več. Barva za hiše po $1.95 galon in več. Vse barve. Barva za Ford $1.25. Najboljše ščetke. Wise & Zupančič 200 Jackson St. JOLIET, ILLS. Chicago tel. 3399. gostilničarja VINO, ŽGANJE IN SMODKE. SG6E V NAJEM I LUNCH ROOM. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliiki list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe st. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek florensko-Ameriška Tiskovna Drofta Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto.............. Za Evropo za pol leta...........IJ-50 Za Evropo za četrt leta..........$1°° PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »« poiiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno nasnanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913. at the Post Office Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. _ The first, largest and only Sloveniah Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 1. sept. Ned. Egidij, opa. 2. " Pon. Stefan, 'kralj. 3. " Tor. Sabina, d. m. 4. '' Sr. Rozalija, dev. 5. " Čet. Lavrenc, Just., škof. 6. " Pet. Hermogen, muc. 7. " Sob. Albin. škof. PETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTH. Vselej, kador vidimo mrtvega človeka, postanemo otožni, to pa tem bolj, ako zremo na mrliča, katerega je odtrgala neizprosna smrt v cvetu njegove mladosti. Popolnoma umevno je torej, da je mestice Nairn sočustovalo z ubogo materjo, ki je zgubila v cvetu njegove mladosti ljubljenega sina edino podp&ro njene starosti. Nesli so k pogrebu mrtvega mladeniča, katerega je britko objokovala njegova mati. Jazus, ki je imel tako usmiljeno in neskončno dobro srce, je srečal ta pogreb, v srce se mu je zamilila žalujoča mati, on ukaže nosačeni, naj po: čakajo, dotakne se par, zakliče: "Mladenič, rečem ti vstani!" n glej, mrlič - • zbudi k novemu življenju in se vrne k svoji materi. Mrtvi ta mladenič je žalostna podoba premnogo mladih ljudij, ki so mrtvi na duši, mrtvi /a življenje po veri in milosti, ki so vdan najhujšim strastem. Najhujše pri vsem tem pa je, da se oni, ki bi imeli skrbeti za vzgojo in poboljšanje zato ne zmenijo in morda celo mladino izgovarjajo, češ, mladi so, bodo s časom že drugačni. Poglejmo, kako nespameten in nevaren je ta izgovori Vsak pripozna, da so mladostna leta nevarna in osode polna, ker se v tiji letih oglašajo in krepe strasti. Jako in strašno pa se moti oni, kdor misli, da mladine ne vežejo vse božje in cerkvene zapovedi, da je njej vse dovoljeno. Božja postava ne dela razlike med starimi in mladimi, ona veže vse. Res je, da je greh tem večji, kjer je poznanje večje* toda da Bog to ali ono bolj zameri odrastlim kakor pa nedorastlim. er pa mlidini ne moremo odrekati spoznanja, tedaj je gotovo, da tudi mladina nibrez greha, ako prelomi zapovedi. Ali ne ravna posvetna postava prav tako. Ali bo mladenič tat, ropar ali ubijalec pred sodnijo oproščen zato ker je mlad? Izgovor.' "Pustimo jih; mladi so" izgovarja pogostokrat vsak nered in daje mladini največjo potuho. Dolžnost starišev je paziti na svoje sinove in hčere, da ne hodijo po napačnih krivih potih, aj naj tedaj rečemo o stariših, ki pravijo glede svojih otrok: "pustimo jih; mladi so" in se ne zmenijo za to, ako hodijo otroci po slabih tovarišijah, ako jih celo zvečer ni v pravem času doma, ako so nečimerni sladkosnedni, prepirljivi in mislijo samo na veselice in zabave. Pot, katero hodi s takim ravnanjem mladina, je pot pogube in ^esreče. Stariši pa naj bi se zato ne zmenili, akoravno jih svari sv. Duh rekoč: "Mladenič vajen svoje poti, tudi v starosti od nje ne odstopi." Kdor služi grehu v mladosti, ta greh tudi v starosti ne bo zapustil. Njegove kosti bodo napolnjene z grehi njegove mladosti." Kdor je vdan v mladosti igri, ta bo ostal igravec tudi v starosti, kdar je nečist-nik ali pa versko mlačen v mladosti, ta bo prav tak ali pa celo hujši v starosti. To je popolnoma naravno. Kdor strasti, dokler je še bolj slabotna, ne izruva, ta je ne bo izruval, ko se strast okrepča. Grehi strojeni v mladosti zamore vsa dobra nagnjena in delajo človeka gluhega za vse klice milosti. Podobni so pomladnski toči, ki vse tako pomendra in pobije, da jev saka žetev nemogoča. Nekateri se tolažijo s tem, da bodo postali drugačni, ko stopijo v zakon. Ako mladina nima trdne vere, ako jo se svojim grdim življenjem zamori, tedaj tudi v zakonu ne bo boljša. Ali mar ne vidimo, vsak dan zadosti žalostnih zgledov? Ali ne vidimo, kako zapuščajo zakonski možje svoje žene, katerim so pred altarjem prisegli zvestobo? Ali ne vidimo mnogo gizdavih zakonskih žen, ki dajejo pohujšanje se svojim obnašanjem? Kdor je mlad preklinjal, bo preklinjal tudi star in mladenič pijanec, bo ostal pijanec dokler se ne bo v jamo zvrnil. Prav ima pregovor, ki imenuje starost odmev mladosti. Ni nemogoče, da sledi pošteni mladosti nepoštena starost, kakor se je to zgodilo pri Salomonu, težko mogoče pa je, da bi sledila razkošni in razuzdani mladosti čednostna zrelejša doba. Mlad človek je podoben razorani še neposajeni njivi. Kaj bo rodila taka njiva? Tt>, kar se bo na njo posejalo. Ako boš sejal na tako njivo seme čednosti, bo rodila tudi čednost, ako se-ješ pokvarjenost, bo pokvarjenost tudi obrodila. Ako hočete torej, da bodo vaši trči veselje in tlažba vaše starosti, tedaj skrbite, da 'jih vzgojite čednostno. "Kaj naj storim z dobroto ničesar ne opravim, s strogostjo pa še manj?" Ako je temu tako, tedaj je tO znamenje, da si prepozno začel, da si v rani mladosti kaj prezrl in opustil, ali pa da si ibl glede tovarišije prezanesljiv. Ako ti vest ničesar ne očita, potem se pa zateči k onemu sredstvu, katero je rabila toliko let sv. Monika, moli, stanovitno moli za svoje otroke! Vtisni si globoko v srce lepe besede Jeremija preroka: "Blagor človeku, kdor nosi svoj jarem od svoje mladosti." Nauki sv. vere so oni jarem, srečen oni, ki od svoje mladosti po veri živi! Pri Bogu ni nemogoča nobena stvar. Morda je zabredel ali ali oni na kriva, napačna pota. Ne nehaj opominjati in svariti, zlasti pa ne nehaj moliti. G6spod, ki je obudil mladeniča v Najmu, bo usli-šal tudi tvojo stanovitno molitev in ti bo vrnil na duši zdravo tvoje zgubljeno dete. REV. J. P. Vzroki in ovire, ki otožujejo spoznanje samega sebe, so razni. Kriva je temu človeška raztresenost in vihravost, ki gleda samo zunanji svet in hlepi po njem, kakor otrok po igrači. Mnogokrat je temu vzrok tudi pritajen strah, da bi pri preiskovanju samega sebe našli kaj neljubnega, grdega, zoprnega, kar bi morali, če bi hoteli biti dosledni in značajni, odstraniti. V tem slučaju je človek podoben bolniku, ki ima hudo rano, a jo nespametno zavija in prikriva ter je noče pogledati, ker se boji operacije. Nadaljnji vzrok je tudi pomanjkanje krepke in resne volje. Težko je zpo-znati samega sebe, a še težje samega sebe vsled spoznane krivde obsoditi. Za težke čine je treba junaka. Za težke duševne č nieje treba junaške volje, ki sili razum dalje na poti spoznanja. Neredek vzrok lastnega nepoznanja je tudi hvaljenje, ki ga kdo žanje od svojih znancev in prijateljev. Posebno so mu izpostavljeni taki, ki so v ugodnih tvarnili razmerah ali obdarjeni z raznimi naraznimi zmožnostnimi in vrlinami: imajo mnogo imetja ali lepoto ali bister razum, ali so zabavni in šaljivi, dobri pevci, telovadci, itd. Mnogega izmed teh hvalijo iz sebičnih namenov. On jim verjame. K-dor ne bi verjel o sebi kaj dobrega, lepega? Zadovoljen je s seboj, kakor-šnega ga je naslikala ljudska hvala. Nepotrebno se mu zdi, da bi se še sam malo pogledal, je-li res, kar se o njem trdi. Samega sebe je težko celo zrelemu možu, kaj šele mladeniču. Mladost jepomladživljenja. Spomladi hiti rado vse ven na naravo, da diha tam sveži pomladnski zrak, se ogreva v toplem pomladnem solncu, se veseli pro-bujajoče se narave. Zanima nas vsak zeleneč grm, vsaka nežna cvetka, v-sak ptičji glas, ki se razlega po zele-nečem gozdu. Nasproti pa se nam zdi domača soba nekako preveč tiha in dolgočasna. Če le moremo, jo zapustimo in hitimo v prosto naravo, kjer klije mlado življenje. Pojjobno je s človekom v mladosti. Zunanji svet ga veseli: videti to in ono, slišati kaj noveka, zanimivega, čitati veliko in različno, poskusiti,, kar nudi svet novega, do sedaj neznanega. Ta nagon po spoznanju, po ved, po skušnji, je najboljši dar božji. A postane za človeka lahko pouben, škodljiv, ker se pri nebrzdanem iskanju nabere poleg medu mnogo strupa. Strup navadno zmaga; po tej poti si zastrupi srce. zastrupi življenje v cvetu mladosti. Neurejeno iskanje zapelje človeka do enostranosti, da zraven razuma pozabiš 'zobrašiti srce. Kdor veliko bere in študira, a nikdar ne premišljuje samega sebe, bo pač lahko učenjak, a brez srca. Človekoljub nebo. Sicer dober nagon po znanju in skušnji postane lahko komu poguben, ako mu ne stavi pravih mej ali če ga rabi samo za vnanji svet, ne pa tudi za svojo osebnost. Vsak ndostanek ima zle posledice, tudi nedostanek lastnega poznanja. Pogoj za srečno in zadovoljno življenje je med mnogimo drugimi, tudi ta, da zna človek ob gotovem času tudi premagati, zatajiti, brzdati. To je umevno vsakomur. Pogostd se nudi žalostna prilika, da vidimo, kako državna oblaset "brzda" zločincem roke z želznimi verigami in jih zaklepa v ozke temnice, ker se niso sami brzdali, zatajevali, premagava-li. Dobro pravi v tem zmisludr. Foer-ster: "Le kdor samega sebe pozna, se bo znal brzdati. Ravno tako zna le oni strojevodja prav voditi lokomotivo. ki pozna dobro vse njene posamezne dele in ve natančn, koliko kurjave in pare prenese kotel. Ve, katere ventile treba ob pravem času odpirati in" zapirati. Ve tudi, katere dele je treba večkrati nposebno skrbno mazati z oljem." Ako strojevoda tega ne ve in n« pozna sestava lokomotive, lahko kotel poči in se dogodi strašna nesreča. Posebno pa se tudi lahko spravi v nesrečo človek, ki ne pozna samega sebe. Lahko se reče: veliko ljudi je nesrečnih radi lastnega nepoznanja. Prvi nesrečni korak stori, ker ne pozna svojih zmožnosti in slabosti. Drugega stori v isti pogubni smeri in nekakega ponosa, ker smatra za sramotno, obžalovati prešnjo zmoto. Za drugim sledi tretji, četrti, itcl., ko se več ne da ustaviti na potu pogube in nesreče. Ljudje, ki ne poznajo sami sebe, so velik križ za druge, ki ž njimi žive. Taki niso za nobeno družabno življenje. Kdor namreč ne pozna svojih napak, se jih tudi ne varuje. Vsaka naša napaka pa je za vse, ki žive v našem okolišu, takorekoč želo, ki jih zbada in pika, dela nezadovoljne in kolikortoliko nesrečne. Tak domiš-ljavec žali druge; nastane razpor, nezadovoljnost, neko mučno stanje, ki tlači vse kot mora. Pa sam se ne zaveda nobene krivde, tudi je neče priznati, če mu jo očitajo, zvrača vse le na druge. Dopovedati si ne da nikoli ničesar, kar se smatra za ne-svarljivega. To se pogosto vidi pri otrokih bolj imovitih rodbin, ki niso sami nikdar pomslili, kako bi si priborili mesto v SPOZNAVAJ SAMEGA SEBE! Značaj je volja, ki vlada čolveka in mu daje nenakomerno mišljenje in delovanje. Kdor hoče koga vladati, ga mora prej poznati. Poznati mora njegove vrline in slabosti; poznati, kaj mu je v korist in kaj v škodo. In kdor hoče samega sebe pametno vladati, svoje mišljenje in delovanje urediti po gotovih načelih ter biti značajen, mora samega sebe dobro poznati. Ker le potem bo vedel, kaj mora v sebi gojiti, kaj odstraniti, zatreti. I.e izurjen, vešč vinogradnik, ki trto dobro pozna, ve, katera mladika se mora pustiti kot koristna, katera odrezati kot škodljiva, da bo rodila trta obilo žlahtnega sadu. Spoznavaj samega sebe. Te besede so bile zapisane na pročelju Apa-lonovega svetišča in proročišča v Del-fili. Vsak, ki je prišel tja, poizvedovat svojo usodo,j e bral ta opomin, še preden je kaj zvedel o svoji bodočnosti, kakorbimu Apolo hotel reci: "Spoznaj samega sebe in odločil boš sam svojo bodočnost!" Podobno pravi tudi vse-učiliški profesor Foerster: "Človek, ki, samega sebe spozna, ima skoraj popolnoma svojo bodočnost v lastnih rokah. Tak se namreč lahko pravočasno predrugači, preden je prepozno; ker spozna svoje napake in zmote in jih v prihodnje lahko opusti. Nasprotno pa se zaslepljenec nikdar ničesar ne nauči, ker ne pozrfa vzrokov svoje usode ter jih išče samo pri drugih, namesto pri sebi." Toda težko delo j*, spoznati samega \sebc. Težko je bilo preiskati Afriko, tako najti izvir Nila. Trebalo je za to večletnega napora, a še težje je, najti vire vseh želja in nagonov človeškega srca. "Srce je ko morje globoko, ki večkrat se vzburja mu val, ki polno plitvin je peščenih, prepolno pretečih je skal." S. Gregorčič. človeški družbi. Od nekdaj razvajeni so tudi v življenju, dokler jih ne izuči bridka skušnja, sebični domišljavi, brezozirni. * * * Kako spoznati samega sebe? Pred-no se poda kapitan zvečer k počitku, določi natančno s pomočjo zemljevida in kompasa, kje se ob tistem času nahaja ladja in če ni krenila od določeni smeri. Jako uspešno je tudi za lastno spoznanje, ako ne podoben način človek ravna z ozirom na svoja dela, in to posebno ob koncu dneva: jeli bilo vse v pravem redu, jeli "ladja življenja" v pravem tiru. To je zahteval že Pythagoras od svojih učencev. Tudiprofesor Foerster je jako vnet za to misel in pravi: "Kdor nikdar ne premišljuje samega sebe in drugih, je podoben ladji, ki jadra dalje in dalje brez krmarja, z raztrganimi jadri; in nihče ne ve, kam drevi in kje se bo razbila. Kdor se navadi samega sebe presojati, ta bo znal prav voditi samega sebe in druge. Kdor se pa tega ■jie nauči, ga bodo drevili valovi in ne do nikdar vedel, kje in kam plove." Kadar kdo kje po nesreči pade, se hitro dvigne ter nevoljen pogleda, kaj bi bilo vzrok njegovemu padcu. Urno si obriše obleko in gre dalje. Do-tično mesto pa si dobro zapomni in se ga izogiblje, ali če to ni mogoče, pa oprezno in varno hodi, kedarkoli pride mimo njega, da se mu zopet ne pripeti prejšnja neprilika. Podobno ravnanje bi se tudi izplačalo pri moralnih padcih. Malo pogle-! dati, kaj je bilo vzrok padcu, obrisati se za vselej dotičnega madeža, iz-1 ogibati se one prilike, in drugič pre- j mišljeno in oprezno ravnati, da se padec ne ponovi. Po podcih človek spozna, kako "na slabili nogah" stoji. Errando discimus. Šola lastne bridke skušnje je najbolj izdatna in uspešna. Kdor se v tej šoli ne izuči in ne spametuje, se ne bo nikdar spametoval. Spoznavaj samega sebe! je bilo pisano na Apalonovem svetišču in pro-ročišču v Delfih. Marsikateri Grk, ki je čital ta opomin, se je uglobil vase, preiskoval svoje zmožnosti in vrline, pa tudi svoje slabosti in napake. Morda je pripomogel tudi ta opomin nekoliko k temu, da je grški narod same-ga sebe spoznaval in na podlagi last- j g] nega spoznavanja tako vrlo napredo- 1® val, da je postal najizobraženejši na-! || rod starega«veka, narod velikih misel- g] cev in umetnikov. — Spoznavaj sa-1 I® mega sebe ali kakor pravi pesnik: "V ® srce si glej!" je tudi dandanes prvo pravilo za vsakega človeka. Objektivno spoznanje samega sebe je temelj sreče in napredka za posameznika, podlaga plodonosnega delovanja za druge. Vsi veliki možje, ki so mnogo delovali za človeštvo, so se veliko učili, a gotovo tudi mnogo premišljevali to, kar so čitali, svet okoli sebe, pa tudi sami sebe. "A dragi, hčeš modro živeti, ti dvojne oči mi imej — in z enim gledaj po sveti, a z drugim v srce si glej!" S. Gregorčič. Dobro sredstvo za vtretl ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Rlchterjev PAIN-EXPELLER imaže nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na celem svetu. Jedino pravi 8 varstveno znamko sidra« 35 in 65c v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. *4-80 Vftuhlnffton Street. New York, N. K DRAGINJA tia vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno. Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas. Sevčrova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Bolne ženske 1 naj bi ne prenašale hudih bolečin, krčev in drugih nerednosti, katerim so tolikrat podvržene. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. Iznebite se jih že sedaj, ali od začetka. Rabite torej občeznano zdravilo za ženske in za dekleta, vzemite Severa's Regulator (Severov Regulator). Tojeizborna tonika in zdravilo, osobito pri ženskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega, kar bi škodovalo zdravju. Vsaka žena naj bi isto poskusila. Cena $1.25 steklenica; dobiva se v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA WAR m i QS Savings Stamps CENA TEKOM AUGUSTA: Ena znamka stane $4.19, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.80. Leta 1923 bo vredna ena $5.00. Kupite jin lahko vsepovsod. Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico ' (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS s 9 aBaaaaBaaaaaaaBaaBaaaBaasaaasBaaaaaaBisiBBi Nekaj dobrih misli. Nikdar ne obljubi, česar ne moreš izpolniti. Dobro je biti koristen, ampak ne daj se ljudem izkoriščati. Ljubezen enemu ali eni, prijateljstvo nekaterim in dobro voljo vsem. Dom je svet zapuščenostjo zunaj in ljubeznijo notri. Če dvakrat primisliš, preden izpre-govoriš, ti ne bo treba toliko govoriti. Nič ne donaša hitreje dobička, nego prijaznost, vljudnost, dobrotljivost in pomožna roka. Ni ga veselja večjega ali mirnejšega in koristnejšega za izobraženega človeka, nego je dobro čtivo. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3 %—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS (Capital in rezervni »klad $400.000.00. ROBT. T. KELLY. pr.d.. CHAS. G. PEARCE. kali* PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNISK1 ZAVOD USTANOVLJEN L. 1&95. a afflaaaippg a a a a a a ffl a a a a a (*i m m ii si a BI a ® D ANTON NEMANICH IN SIN 1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža na 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in pogrebov. Na pozive so posluži vsak čas ponoči in podnevi. Kadar rabite kaj v nafti stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago telephone 2575 ali N. W. 344.— SVOJ K SVOJ MU I luninaiu Družba ^^ sv. Družine TZJEDINjenih državah SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVUENA 29. NOVEMBRA 1914. Sedež: JOLIET, ILL. Inkorp. t dr2.Hl., 14. maja 1915 Inkorp. T drž. Pa., 5. apr. 1916 i Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za v*e." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. Podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. H podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa. T»jnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Wisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. ®l»gajnik...................JOHN P ETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET. ILL. Društvene vesti. ♦p»o>B>e8tmi Joliet, 111., 24. avg. — Društvo sv. Družine je imelo v nedelo svojo redno mesečno sejo. \ Dovolilo se je izplačati podporo sledečim sobratom: Franku Ožbolt za 23 dni...$23.00 Ludvik Perušek za 19 dni .'. .. .19.00 Josip Zolnir, za 18 dni .... 18.00 John Korelc za 24 dni .......24.00 Pristopili so štiri novi udje. Društvo je sklenilo, da priredi v sredo zvečer primerno večerjo zboroval-cem 3 zborovanja D. S. D. Izvolilo je poseben odbor za to prireditev. Kdor izmed članov (ic) društva želi priti k omenjeni večerji, se naj oglasi pri predsedniku društva do sobote večera. V torek se prične 3 zborovanje D. S. D. in sicer s sv. mašo ob 9. uri. Vsi člani in članice, katerim je mogoče priti k tej maši, so vabljeni, ker či-tala se bo za žive in pokojne ude D. S. D. Bratski pozdrav Jos. Klepec, tajnik društva. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S, D. Osem članov(icy zadostuje za ustanovitev društva. Sprejelo se moški in ženske od 16. do SO. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-n'ne se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker "oče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. J Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri 'slov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi avodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obr-B« na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. NAZNANILO. Obratom zastopnikom za 3. zborovanje in odbornikom D. S. D. nazna-da se prične isto dne 3. sept. 1918. v Jolietu in spored bo kakor sledi: zastopniki in odborniki se naj zberejo dne 3, septembra točno ob f01 uri zjutraj v dvorani šole sv. Jožefa, da skupno odkorakamo v cerkev, ,Jer se bo darovala sv. maša na čast sv. Družini in za vse žive in umrle cWe(ice) D. S. D. Po sv. Maši se vrnemo v dvorano, kjer se otvori prva Sep \zborovanja te organicacije. ^fosim vse zborov&lce, da pravočasno nastopijo svoje prostore lin pN° svojo dolžnost. ^ ^riPoročam vsem cenj. zborovalcem, da se pripravijo kar njabolj mogoče p 0 za to velevažno delo.. Čas je drag in za to je treba, da se ga ne trati [j "ePotrebnem. Glejmo, da čim več storimo ob tej priliki za napredek I ■ Zborovanje p g j) se je dovršilo v dveh dneh, zato upam, da bomo tudi 8e°s istotako točni pri tem delu, da se lahko prihrani čas in denar. Ako ^°bro pripravimo, bomo v kratkem času veliko dobrega storili. A adejajoč se bratske sloge in naklonjenosti vseh cenj. br. zborovalcev kli-1 vsem dobrodošli in na svidenje. ^ sobratskim pozdravom. George Stonich, predsednik D. S. D. ZASTOPNIKI ZA 3. ZBOR D. S. D. f a,^tvo št. 1, Joliet, 111. ti]) Anton Nemanich, 2. Jos. Klemenčič, 3. Josip Gersich, 4. Simon Še-j0]a' 5- Math Agnich, 6. Josip Horvat, John Gersich, 8. N. J. Vranichar 9. D *} Barbich, 10. Leopold Adamich. Čari0 št' 2> Mt- Olive. 111., ne pošlje zastopnika. 2a HŠtV0 št- 3- La Salle- m- Anton Strukel, Qrustvo št. 4, Bradley, 111.,: Math Gerdesich. 2 Orustvo št. 5, Ottawa, 111.: Math Bayuk. rustvo št. 6, Waukegan, 111.: Frank Jappel. H-tV0 št 8> Rockdale, 111., J. Paškovan. 2a , ?tv° št. 9, Chicago, 111.: Louis Duller. 2a HUStV0 8t 10- So Chicago, 111.: še ni poročila. Dru?ruštvo št. 11, Pittsburgh, Pa.: John Bahkovec in Jos. L. Bahorich. ®tvo št. 12, Joliet, Illinois, ne pošlje zastopnika. v Vuštvo št. 1., j0net) Illinois. Ward'Sp°piU: Frnak Levstik, 22. julija, zav. za $500.00, 4. raz.; 1189 Ed-?av th' 28' julija, zav. ža $500.00, 1. raz.; U90 George Herbst, 28. julija. ]193 t3 $S00 0°. 6- raz.; 1191 Julius Želko, 28. julija, zav. za $500.00, 1. raz.; Zav Škof, 9. jtvg. zav. za $250.00, 6. raz.; 1196 Frank Vujnovič, 24. avg. llOftT? $5°0.00, 5. raz.; 1197 Frank Skul, 25, avg. zav. za $500.00, 1. raz.; ° 4 a lil Sterk, 25. avg. zav. za $500.00, 3. razred. Josen!!edovani: 757- Frank Merlak, 30. maja; 867 Anton Tadej, 30. maja; 714 30 J. Havidich, 30. maja; 234 Joseph Papich, 30. maja; 310 Anton Kukar, "a 939 John Marjančič, 30. maja; 360 Anton Anzelc,.30. maja; 758 Joha-""aja CfIak' 30 "laja; 759 Frank Merlak» 30- maja; 602 Joseph Mance, 30. 0°Pct sprejet: 493 Joseph Molan, 29. julija, zav. za $250.00, 6. razred. lttliiatopi,B: 368 Karolina Gregorčič. 31. julija; 356 Martin Gregorčič, 31 PREMEMBE V ČLANSTVU. št. 3., I.a Salle, Illinois. ^ristopii: 1185 Alois Povše, 22. julija, zav. za $500.00, 4. razred. mr,a: Mary Podbevšek, zav. za $250.00, 8. razred. )r^tvo št. 4., Bradley, Illinois, .^r,stopiu.. 1192 Anton Ožbolt, 8. avg. zav. za $500.00, 4. razred, uspendovana: 449 Frances Bradesich, 15. avgusta. št. 5. Ottawa. Illinois. r,stopil; 1200 Anton Vo]f 26 avg zav za ?50000j 2. razred. 2V0 9., Chicago, Illinois. sPendovan: 1087 Stefan Kolenko, 31. julija. št- 11, Pittsburgh, Pa. !ePbine°^-.!187 J°h» Gasperich, 23. jul, zav. za $500.00, 4. raz.; 1188 Jo-t* ^500 00 s ,C' JUl" Zav" za S500-00- 4 raz- H94 Martin Bayuk, 18. avg., zav "'eriiii.' n ra;:;*19S Marijana Krivec, 18. avg., zav. za $500.00 6. raz.; 1199 SUs yU ' 26' avg- zav- za $500.00, 5. razred. Cia°Van: Jose>)h Slobodnik, 18. junija. ?4V' 2a$50000rKe Weselich' 8' jun > zav- za $500.00, Frnak Benec, 6. jul., po mestu v svojem krasnem avtomobilu, ga je vzel v svoje stanovanje in ves čas svojega bivanja v Jolietu je stanoval v vili g. Nemanicha na Ray-nor Ave. Pa to ni še vse; vsaki dan ga je peljal v mesto po opravkih in ravno tako prišel ponj z avtomobilom. Za vso to uslugo ni računal niti enega centa. Omeniti moram, da je malo takih mož v naši sredi, kateri bi rojaku tako postregli, pa celo zastonj. Slišali smo tudi, da ima ta mož nekaj nasprotnikov. Saj je tako, da ima vsaka dobra stvar nasprotnike, ravno tako je z g. Nemanichem, pa mislim, da mu ne morejo mnogo škodovati. K sklepu teh vrstic pozdravljam vse gg. uradnike in delegate 3. zborovanje D. S. D. ter želim četrto konvencijo v Pittsburghu, Pa. Član D. S. D. VSELEJ ZVEST IN ZANESLJIV. •Pittsburgh, Pa, 26. avgusta 1918. — Konvencija D. S. D. je takorekoč že pred durmi.. Glavno zborovanje se začne 3, septembra v priljubljenem mestu Jolietu, kjer je tudi nr "a organizacija ustanovljena in ima tam svoj sedež. Dasiravno so pravila D. S. D. pravilno urejena in je njeno vodstvo v pravih mojstrskih rokah, pričakujemo vseeno, da nam prihodnja konvencija prinese še boljših zagotovil, vsem onim, kateri so zvezani pod njenim skrbnim varstvom. Kakor vsak dober član naše slavne družbe, tako tudi jaz priporočam gg. delegatom, da bi delovali, v slogi za še večji napredek in razvoj naše mlade, toda precej močne organizacije D. S. D. Jaz iz svojega stališča bi priporočal, da naj bi se vpeljalo še eden usmrt-ninski razred in sicer naj bi se dalo članom (icam) priliko, zavarovati se za $800.00 ali $1000.00. Priporočam tudi, da bi prihodnja konvencija določila, da se ustanovi Otroški oddelek, ker to bi dosti pomagalo naši družbi pozneje, kajti ko bi otrok izpolnil 16. leto, gotovo bi pristopil kot aktivni član D. S. D. Ker so danes že povsodi veliki stroški, posebn<3 pri podpornih društvih, bi svetoval cenjenim zborovalcem, da ukrenejo glede vršitve glavnih zborovali/. Po mojem mnenju bi zadostovalo, če se vrše glavna zborovanja vsaka tri leta. S tem si vsako društvo prihrani nekoliko denarja za svoje bolne člane, namesto da plača vožnjo in dnevnice delegatom pogostokrat. Kar se tiče glavnih uradnikov, priporočam slavni konvenciji, da jih vse enoglasno zopet izvoli, ker so ti možje v resnici vredni, da vodijo našo organizacijo tudi v bodoče. Vsaka šestmesečna poročila nam pričajo njih varčno postopanje napram organizaciji in članstvo D. S. D, mora biti res ponosno nas take voditelje. Čast in slava tem možem! Ob tej priliki ne smem pozabiti Glasila naše družbe, in gotovo je tudi vsa-cemu znano, da ga ni lista v tej deželi, kateri bi se bolj potegoval za pravice in koristi našega naroda, kakor ravno Amerikanski Slovenec. Torej ni dvoma, da ga gg. zborovalci zopet ne potrdijo. Saj oni kateri so ga imeli poprej za Glasilo, ga sedaj pogrešajo, toda prepozno je. Lepo število delegatov je letos izvolilo glavno društvo št. 1. Med njimi sem opazil tudi ime sobrata Antona Nemanicha. Meni ni ta mož osebno poznan, ampak naši rojaki, kateri so se mudili v Jolietu, pravijo, da je to blag mož. Eden mojih prijateljev mi je pravil, da ko je on obiskal to mesto, ga je g. Nemanich Vprašal, da kje stanuje; in ko mu je odgovoril, da je prenočil v hotelu, 11111 je g. Nemanich rekel, da naj gre z njim v avtomobil. Ko ga je prepeljal "Jab lahko rečem, da sem mnogo boljšega zdravja, odkar sem začela vživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Težko sem vstjala in nisem .imela nobene slasti. Tudi spala sem prav malo. Bila sem tudi nervozna in zabasana. Bolehala sem dvajset let, in sedaj lahko rečem, da mi je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino podaljšalo življenje za deset let," — tako nam je pisala Mrs. Th. Bjarnson dne 12. avgusta 1918 iz Springville, Utah. In tako misli na tisoče in tisoče drugih Trinerjevih odjemalcev. Trinerjevo ameriško z-dravilno grenko vino je najzanesljivejše zdravilo za vse želodčne preglavice, zabasanost, slabo prebavo, glavobol, nervoznost, splošno slabost itd. Po lekarnah $1.10. — Trinerjev Liniment je drugo zdravilo, ki se vselej izkaže zvestega in zanesljivega prijatelja.. Poizkusite ga za revmatizem, nevral-gijo, vnetje možganov, otekline, iz-pahline, itd. Po lekarnah 35 in 65c. Po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, 1333-1342 S. Ashland Ave., Chicago, 111. —Adv. Naznanilo barve balot ob predvolitvi. S tem se naznanja, da se bodo ob bodoči predvolitvi balote raznih političnih strank, ki so delžne biti upoštevane in zastopane v tej predvolitvi, ki se bo vršila dne 11, septembra 1918, na sledeče barve papirju, kakor sledi: Republican Party — Bele Democratic Party — Zelene Socialist Party — Rudeče. Dano v Jolietu, 111, dne 24. avgusta, A. D 1918. Edvin g. Young, County Clerk. Adv.—4t. S. A. GOODSPEED. kandidat za republikansko nominacijo za KLERKA ZAPUŠČINSKEGA SODIŠČA. Predvolitve 11. septembra 1918. James R. Bentley zastopnik v državno zakonodajo 41. distrikta v Illinois. služi zdaj svoj prvi termin in je kandidat za zopetno imenovanje ob predvolitvah dne 11. . septembra 1918. Mr. Bentley je bil rojen v tem okraju in je povsod dobro znan, kot pošten in napreden de-lacev, kmet in trogvec. Služil je svoj prvi termin v državni zakonodaji v splošno zadovoljnost, zato pa tudi zasluži, da ga republikanci zopet volijo. Kadar boste šli na volišče dne 11. sept, vprašajte za republikansko baloto in potem naredti križ v četverokotu pred imenom James R. Bentley. Adv. BSSBSBSBSBssaBBBSBBBBSssBBEBSEBBBBBBBEBia u bbbbbbbsbbebbessbsbsbsisesebbbbbbbsbbbb a i J: Naša velika in moder- li 1*111 @ Is 11 no urejena tiskarna H® ®B ® ® aaSBBBS zdeluje najhitreje iu najličneje seeebss 11 ® |||g|®ebeb VSE VRSTE TISKOVINE ZA bbbbbb||| 1® fflSffl ffl ffl ffl B 1 1 V, ffliiffl slavna društva, m ra tsi ra ' cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni i papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- UjUjl vila in poročila, ali tiskovine za prirejanje veselic in razne druge take stvari. Pišite nam za cene, da si prihranite denar. 11®. iiBi a IS IIII is s ® ® niš is is m IS IS IS m is is is ®S® ffl H®fflffl fflSffllS IS IS IS IS IS® IS® [S IS IS IS is IS IS is (S® IS IS ®®a® ® ® ffl® 1 Amerikanski Slovenec ] 1*1 E ] Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. J St E j V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, II af URADNA 28 LETNA LABOR DAY SLAVNOST Mr. Goodspeed je dobroznan po celem okraju, ker je služil več let, kot mirovni sodnik, ki je nepristransko 111 postavno reševal vses lučaje, pa tudi (ščitil delavski svet proti pijavkam. Za to se vam pripo-eča, da v sredo 11. sep. 1918. idete voliti in mu oddate I glas s tem, da naredite križ v četverokotu pred imenom S. A. Goodspeed. —Adv. ,ustv0 Od stopil st- 12, Joliet, Illinoi a: 211 Barbara Zelk«, 31. jul. W. H. Donaldson Predaednik od Taxpayer* Protective Asaociatian of Joliet' Ul. KANDIDAT REPUBLIKANSKE STRANKE ZA Okrajnega Sodnika za Will Coutify, III. Primaries, Web., Septembor 11. 1918 POD VODSTVOM- GENTRAL TRADES AND LAROR COUNCIL of Will County, 111. v Theiler's Parku JOLIET, ILLINOIS v pondeljek 2. sept. 1918 VELIKA PARADA OB 10. ZJUTRAJ. Program Popoludne Presentation of Trophy Crowning of Queen at 2 P. M. Speakers of the Day President. Ben. Brugge. Address of Welcom®. [Miss Agnes Nestor, of the Glove Workers Union Chicago. Miss Margaret Haley, of the Chicago Teachers' Federation. Robt. S. Jones, Chief Inspector Dept. of Labor State of Illinois. TUG OF WAR—Between the A. A. of I. S and T. W. Team and the E. J. & E. Team BASE BALL—Fairbanks — Morse Team of Beloit, Wis. vs. Rivals, N. E. A. C. SUNDAY AND MONDAY, SEPT. 1st and 2nd, 1918 Admission to the Ball Game 30c SPORTS AND RACES will take place immediately after the Ball Game in the Ball Park Admission free to the Sports. Dancing afternoon and evening. Dancing starts 1.30 P. M. Music by Prodehl's 5-Piece Orchestra. Admission Free to Theiler's Park. Continiuos Street Car Service I vi m i a s SL M S 1 Pod svobodnim solncem Povest davnih, dedcev SPISAL F. S. FINŽGAR C i l s MfflfflisasifflaaisfflaiaaiisisaaaiiffliiiiaEsiHiaiiaaaiBiiHisffllaB (Dalje.) Toda Sloveni in Anti so jih ustavili in obkolili. Bizantinci so se sklicevali na svobodo poslanstva grozili z U-pravdo in novim Hilbudijem obečali strašne legije hoplitov ki pridejo osve-tit žalitev poslancev. Toda radosti po •besneli Sloveni in Antje se niso brigali za njih grožnje. Odgovor je bil krohot. Pobirali so suho govno in jo metali Bizantincem v lice. Zasmehovali so Upravdo in pljuvali proti voja-komspremljevalcem. Nekateri so pograbili kamenje in ga lučali na sleme in prnje. To je raztogotilo Bizantin-ce. Zajezdili so kanje potegnili meče in udarili med Slovene in Ante, da si presekajo pot iz Turrisa. Par Antov je zakrvavelo; brez prnj in šlemov so se zbali težkih mečev bizantinske konjenice. Tedaj je pritisnil Jarožir na pomoč Zaprl je vhod, udaril z najbolj šimi borci v ograz Bizantinmec, katere so odzadaj klali s sekirami Antje. Da ni posegel vmes Iztok, pobili bi bili vse do zadnjega. On jep a otel dva poslanca in jima naročil: 'Pojdita do Upravde in mu sporočita da pridemo v gosti. Naj nam pripravi jedi, zakaj pot bo dolga, mi bomo lačni!" Med krohotom vojnikov sta odjezdila ponižna Bizantinca iz Turrisa in bežala na jug. Tako nato se je zbrala srenja velmož in starejšin v posvet ter sklenila zavezo, da zbero takoj vosjsko Anti in Sloveni ter udarijo združeni na bizantinsko zemljo. Poverili so najuglednejšim velmožem nalogo, da po-hite med Slovene in Ante ter skličejo narod na osveto. Po zboru so pirovali va sdan, prisegali pri Svarunu osveto Bizancu, izlivali v ogenj med tolažbo Morani, rotili se pri Vilah pogorkinjah in povod-kinjah da se ne spro nikdar več bratje med seboj in da ne zamene prej sekire s plugom, dokler ne bo svobodna last njihovega rodu vsa zemlja do Hema. In med vsemi vzkliki in prisegami je enooki kozelnik razkričaval čuda slavnih dni, katere je razbral iz obisti in droba zaklanih jagnjet in ovnov. o je v pozni noči obnemogla navdušenost vojnikov, ko so Slveni Antm razodeli vse po dvakrat in trikrat, ka-kako so gospodarji po Moesiji, kako nagrabili bogati plen, užugali Tunjuša in podavili Hune, sta sedela ob ognju sama Iztok in Viljenec. Svarunič sicer ni dvomil, da prepriča Ante c izdajavstvu in zvijači Bi-zantincev. Toda takega uspeha se ni nadejal. V njegovih žilah je vrelo; nikdar ni povžil toliko medu kakor ta večer. Oba cilja — Irena — in pohod na jug — ki sta bila pred nekaj tedni kakor dve migljajoči zvezdi ne-dogledno daleč — sta mu padla hipoma v naročje. Vse sanje so zorele v resnico, njegovo hrepenenjes e je nasi-čalo, njegovo srce se je treslo v bojazni, aa so mu bogovi naklonili preveč. Kljub temu ni pozabil, da je treba takoj Ane pridobiti za smer pohoda. Hotelo se mu je nad Toper in odtam po Ireno. V valovih sreče, ki so ga nenadoma oblili, je zaželel po njej tako iskreno, da ne bi prebodel in ne bi upal voditi vojne, preden je ne vidi in ne pritisne na srce. Zato je govoril Viljencu o načrtu, opisal kako nevaren bi bil prefekt Ru-stik, ko bi ijm prišel za hrbet, in ga uveril, da je edino modro in koristno, da razdenejo najprej to gnezdo in gredo potem ob obali pred dolgo ozidje bizantinsko. Viljenec mu ni ugovarjal. Kakor je prej mrzil Slovena, ga je zaljubil sedaj z vso strastjo in neštetokrat ponavljal: "Iztoče, Svetovit te je izbral! Izto-če, osvoboditelj naroda! Osveta očetov!'* Dasi so bili vojniki brezskr bi, ni dovolil Jarožir, da bi bilo ozidje brez straže. Petero najtreznejših mož je razpostavil po odkrnjenih stolpih na ozidje. In čudno! Po polnoči je zatrobila straža. Dremotni in omomlji-vi Slveni in Anti so zbegani iskali čelad in mečev čuvarji so plašni prignali konje s stepe. vojska! — Kaj se je zgodilo? Čemu tirajo ponči plen--" Zaskrbel ga je. Vrnil se je ročno z ozidja, skočil na konja, zavrtil ga — in vsi Sloveni so brez besede udarili za njm iz trdnjave. Viljenec se je preplašil. "Kaj se je zgodilo? Ali gredo Sloveni nadnje? Ali so Varhuni? Žakaj je zbežal Iztok? — Prevara?" — Sum mu je stisnil prsi, strah ga je prevzel, vero je izgubil v Slovene. — Toda kaj bi storil? Zbežal? — Ne uteče. Sklical je zbor velmož. Ugibali so, razmišljali, sklicali kozelnika— čas je hitel — sami so bili brez sklepa in brez sveta — da se je pričelo žariti jutro. Tedaj so se že pokazale v stepi blesteče prnje. Iztoks e je vračal s polovico vojnikov. *Prokletstvo Bizancu!" je zavpill ko je prijezdil v Turris. Anti so osupli gledali v znojnega Svaruniča, kateremu so švigali ognji v oči. "Bizanc se je zvezal tudi s Heruli zopr nas! Prokletstvo! Napali so našo vojsko, vzeli ves plen, osvobodili bizantske robove — in Slovene pognali v beg! Prakletstvo!" "Pogibel! Pogibel!" so kričali Sloveni. "Osveta!" je zarjul pobesneli Svarunič. "Bratje na delo! Nad Bizanc!" Razpalil je še bolj ogenj med Anti. Na konjih so si ponovili prisege — in odšli takoj, da se razlije glas o miru, sklenjenem med brati in glas po osveti do zadnje staje Slovenov in Antov. Iztoka je palila jeza — večja še nad lastne brate nego nad Herule. 'Tolpa, tolpa — pijana, tolpa, brez glave so bili — zato so poraženi! Ovni — z železno roko vaz zgrabim in popeljem do zmag! Pri bogovih — TRIINDVAJSETO POGLAVJE. V nekoli tednih je zemlja krog razsutega Hilbudijevega tabora na desnem bregu Donave mrgolela vojnikov, slovenskih in antskih. Plavi na vele-toku so pluli noč in dan in prevažali ljudi, konje, živino in brašno. Srca bratskih narodov so kipela od veselja. Vsepovsod, kakmor so dospeli poslanci o velikem pohodu v ozemlje Bizan-tincev, z vestjo o sklenjenem iru med Anti, vsepovsod so se dvignili valovi nvadušenja. Zamrza in srd, ki sta gorela v dušah, zapaljena po prevarah Hunov in Bizanca, sta ugasnila pod na ravno silo, ki je klicala kri h krvi, brata k bratu. Težka teža, ki je morila rodove, se je valila s prs, da so sproščene zadihale tem svobodneje, da je vzpamtela umetno umorjena ljubezen tem gorkeje, tm silneje. Starejšine so s silo morali užugati tolpe, da je ostalo nekaj naroda doma za varstvo čed, žen in otrok. Starci, ki niso pri-pasli jermena krog ledij že desetletja, so se pomladili, pobrusili bojno sekiro, osnažili meč in si ga obesili ob ledja. Zbori devojk so zavrgli vretena, pustili staje ovac in se oborožili s tulom in lokom ter pevajoč odrinili z mladci na vojno. Za Donavo na zbirališče so si segali v roke slovenski in antski starejšine, niejači in. sosedje, vrl prijatelji nekdaj, po šantanju Hunov pa smrtni sovražniki. Zamenjavali so plašče, darovali drug drugemu lepo zrezljane pušice, vabili se medsebojno na obede, si napivali z medom in si prisegali večno vero pri bogovih in pri sencah pradedov. Slovenski mladci so zaljubili antske devojke, vsak dan se je svatovalo, ves tabor je bil navdušeno pirovanje, svečani praznik spra ve. Vražarice so vedeževale bodočnost mladih poročencev, kozelniki so bili zaposleni od zore do mraka ob bogatih obetih, kateri so vsi prorokovali slavno slavo, brstečo in bratovske ljubezni. Za'dnji je preplul Donavo Iztok s ko-njico. Štiristo oklepnikov je jezdilo za njim, urejenih iu oboroženih po bi-zantsko. Ko je množica zagledala Svaruniča na čelu izbrane čete — je za treno-tek vse obmolknilo. Mladci in devojke, starci in pastirski poganjači, velmožje in starejšine — vse se je nagnetlo proti velikemu junaku. V solnčnem blesku je gorel njegov šlem, od draguljev na zaponih po ramenih in prsih so se odbijali solnčni žarki, da je gorelo iz njega, kakor bi ogenj njegovega poguma proseval prnjo in užigal okolico. Za njim so migotali oklepi jezdecev, trepetala bliskovita kopja in rožljale verige, na katerih so viseli me- sej vojski. Zaropotali so tuli na plečih, dvignile se sulice in kopja, zaz-veneli so petegnjni meči, roke so zavihtele sekire nad glavami. "Slava! — Iztok je velik! — Perun je z njim! — Slava Perunu! — Pogibel Bizancu! — Na osveto — na osveto!" --- Svaruniču je pljusnikla kri v lice. Obšla ga je napramagljiva slast, vzbudila se mu je sla, da bi v tem trenotku zavladal nad njimi in bi se uresničilo, kar je govoril Volk starej-šina: Despot hoče biti Slovenom in Antoni! Toda Iztok je obladal trenotno čustvo. Kakor od stida je povesil glavo, napel povodce, da se je vzpel konj in odbežal v dolgih skokih skozi množico. In vsa konjenica je planila za njim v 'divjem diru, v strogem redu — da je zemlja zabobnela pod kopiti, da je dušil žvenket orožja čezdalje bolj navdušeno kipenje vojnih vzklikov. Ko je četa izginila v hrastov log, se še ni poleglo navdušenje. Starci s'o se solzili v zanosu, devojke so stezale roke za junaki, in velmožje so se zbrali v gručo ter s prisegami in zarotbami zatrjevali, da z Iztokom osvoje -vse zemlje. Med navdušenim viharjem je jezdil Iztok zamišljen proti gomili, kamor so zasuli Hune s Tunjušem. Pretreslo ga jega je čudovito, ko je zazrl pred seboj črni prst, pod katero so troh-neli tako hrabri borci. Ko se je približal grobu, je zaprhal njegov žrebec in stresel z grivo. Iztok se je ozrl — in osupnil. V travi ob grobu je ležalo mrtvo truplo dektice — z zagrnjenim obličjem. Hipoma se je domislil Ljubinice — n zazeblo ga je v srcu... "Če ni utekla če je Alanka lagala — če se je varal Radovan — če je to osveta Hunov..." Kolena so mu klacala, ko je izmaknil nogo iz streme-nov, roke so se mu tresle, ko je odgrinjal naličje, da pogleda v-obraz mrliču — "Alanka!" Srce ga je zabolelo, ko je zagledal rano na lepem vratu in vdesnici nož. Odvalil se mu je sicer kamen od srca. ali prevzela ga je otožnost.Zagrnil je lice devojki in svečano razsodil: "Močnejša od smrti je bila tvoja ljubezen." Pozval je vojake, da so zapalili grmado in sežgali Alankino truplo... Zamišljeni so stali barbari ob plamenu — njih srca so klečala v spoštovanju pred ljubavo, kakor jo je gojilo srce lepe Alanke... o se je polegel vihar, se je vrnil Svarunič k starejšinam in velmožem ter prosil, naj se zbere jadrno vojni svet. Takoj so se zbrali staroste in Starejšine, katere je obkolil zbor velmož in mladcev in devojk. Zborovali so naglo. "Kam?" "Preko Hema — kamorkoli! Osveta in plen je geslo!" "Kdo naj poveljuje?" "Iztok — Iztok!" Viljenec in Bojan sta se ločila od posvetova.lcev in šla po Iztoka. Navdušen vihar ga je sprejel. "Iztok — vojvoda — Iztok vojvoda!" Svarunič je zamahnil z roko in prosil, da bi govoril. Bojni svet mu je poveril besedo in rogovi so pomirili množico. "Staroste, starejšine, velmožje in bratje!" Svarunič se je bizantski uslužno priklonil vojnemu svetu in narodu. "Kako je lep, kako ljubezniv!" so si pošepetale devojke. Starejšine in velmožje so se vzravnali, radostni lepega počeščenja. "Vojevodstvo mi poverjate?" "Živel Svarunič vojevoda!" "Ali veste, da ima vojevo'da težke dolžnosti?" "Vmo; za to smo te izbrali!" f "Aliveste, da ima vojevoda trde pravice?" "Vemo; zato jih izvršuj!" "Torej sprejemam vrhovno povelje nad bratsko vojsko in vam prisegam pri bogovih naših, pri Vilah naših logov, pri kosteh padlih bratov — vaših in svojih, da vas povedem na osveto, kakor je še ni vršil ne Sloven, ne Ant. Zaupajte mojemu meču, zaupajte moji misli! Dokler smo na zemlji sovra-gov, dotlej sem vaš vojvoda. Ko se vrnemo nazaj, sem zadnji hlapec starejšin in pokorni sluga velmož." "Živel Svarunič! Slava Iztoku!". "Darujmo naglo zadnji obet Perunu, potem se dvignimo na jug. Jesen se bliža. Ako se nam ili bogovi, prezi-niinio on strani Menia v deželi sa'dja in trte." Takoj so se oklenili vsi proti žrt-veniku, na katerega so položili žreci ovna. Viljenec in Bojan sta zakurila grmado, devojke so potresle rož in dišav na ogenj — kozelniki so s svečanim pogledom motrili drob — narod je molčal v sveti pobožnosti. Po dovršenem obredu je Iztok tirfe-dll vojsko. Na čelo ji je odoločil svojo izburno konjenico. Vendar je od teh najbljše borce injih pridelil vsaki zadrugi kot pomočnike velmožem In starejšinam, kateri so vodili gruče mladcev lokostrelcev, zbore snliearjev, oddelke ščitarjev in nazadnje tolpo go-j (Nadaljevanje ila 6. strani.) E®[*3HHaa®EigSigaSllig[glSgBB a ® ® Abstracts of Title to all Real II jU Estate in Will County. j§j m IS loliet Title and | J Gaurantee Co. 1 si Kapital $50,000.00. (*] ffl II Kadar kupite HIŠO ali ZEM- ffl ® LJIŠČE, pridite, da Vam ure- | II dimo abstract. IS n a IS Phones: 421 and 422. IS ffl IS a CHAS. N. HOSSACK, Mgr. a a is a 114 N. Chicago St., Joliet, Ills, g a ffi aassaaamssBsasassaae TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5i Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 10» Jefferson Street, JOLIET, ILI C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANS and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam lote v Rockdale in okolici. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Michael Terdich. Math. Terdich. Chicago Phone 2502. Terdich & Terdich 5 STARA SLOVENSKA GOSTILNA Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom. 203 RUBY STREET, JOLIET, ILL. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, M NO, ZMLET KAMEN. OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 STANDARD BUFFET Svetlicic & Tushek 317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostilna i osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicag« in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Alpentinktura za moSke in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $3. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakor?ne ste v mladosti imeli; 1 rlaSa $1.75,—WahčiP. Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cei^ov. Za potne nope rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi duh in ozebline, bflksa75c. EIsh zauba zaceli vsako rano, opekline, bule, tu-rovfe, grinte, kraste, lišaje v najkrajSem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrene bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiSi. Ge želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani priSče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mujamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj Kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu lšoSlje. Zavsedrugo pišite po ceuilc, katerega pošljem zastonj, JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Rojaki in rojakinje I Kadar imate tal moške ali ženske obleke aH perila d očistiti in gladiti, ne pozabite d našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut ft Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko n* vaš dom. Naše cene so zmerne i® delo garantiramo. Joliet stni M H« Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Ca«» Chicago Phone 4444, N. W. 483. Oscar J. Stephen \ Bohe 201 ln 102 Barber Bldg. J O L I S T , ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišč« j| v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro- g ti ognju, nevihti ali drugi po- ® škodbi. Zavaruje tudi življenje prod g nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar- |§ sko stroko spadajoča pisanja. § I (S g] Govori nemško in angleško J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILI* jjjOHN N'W3iIho" i ! ■ Qtefanich I ll u r ij :.:Slovenska Gostilna::: 1 |j vino domače in importirano, jjj I fino žganje in dišeče smodke. jjj j| 915 N. Scott St., Joliet, 111. f Zaupno zdravilo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da V sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ■ torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti ' želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene .snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine,'zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma. nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih koz- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemists »33-1343 South Ashland Ave CHICAGO, ILL. [ztok jc* stal na ozidju in pnsluskal Od severozapyla se je čhIo homotanje in hrumenje, kakor kriki boječe množin« Vlekel ie na uho zastavlial dla-1 ■C1V.I. \ Ilivvi jv. na um/, ni za ulilie Čtmdalie večji nemir ga i unij . "Jv J n j . f I T * 'i I * /.tok še ni iblz aspal. Njegov glas je zazveuel, spanec vseh Slovenov je bil pregnan, vsak se je v hipu osvetil in streznil. Brzde konj so cingljele, oklepne zapone so pokale, jezdec za jezdecem je bil hipoma na sedlu, da je strmel Viljenec ob tolikem redu in ni Množica je prebila prvo zamamlje- soljne tihote odtrgal izmed množice. Ali" tedaj se je zgodilo, kakor bi kaplja odrinila zatvornico razUivjanemu POD SVOBODNIM SOLNCEM. (Nadaljevanje s 6. strani.) lih pračarjev, sužnjev in pastirjev, ki so bili oboroženi s kiji in beti, nako-vanimi z žeblji, roglji jelenov in čeka-n> nerescev. Za njimi se je valila neredna tolpa z brašnom, vozeča na te-fegah mehove medu, suhega mesa in žita. Tako urejena vojska je odrinila še tisti dan proti jugu. Iztok je jezdil neutrudno ob vrstah, hvalil, navduše-šutal na sovraštvo do Bizanca in ■£bril vse, da je bila vojska dobre v°lje in da ni svobode vajena četa občutila, kako jo vodi in \ lada edino °n. Skrbel je, da so imeli dosti oddiha, razpisno je delil madnje jedi in P'jace. S tem je utrdil ljubezen, ute-meljil zaupanje in si razdivjano tolpo podvrgel v strogo pokorščino, da ni sama znala, kako in kdaj. Vojska je naglo dospela skozi oropano severno Moesijo do Hema. Tam Je dovolil samo tolpi, da je ropala po yaseh živino, ker jim je pohajalo bra-sno. Brez odmora jih je vodil nato Hem — in kakor bi izrasli iz tal, so se pojavili Sloveni in Anti v Tra-g ciji pred bizantskim kastelom na raz-I/ listju Filopopeljske in Solunske ce-% ste. i V hrupem naskoku so navalili na trd nJavo, jo užugali, oropali, pomorili vse v°jake in kastel zažgali. To je bila prva plamenica, ki je na nebo zapisala s krvavim žarom, da se le započelo grozno dlo osevte. Ta žig Je Prebudil vso zapatino Tracijo, ki se Je zazibala v brazskrbni jesenski pokoj In sedla k mizam, da uživa pridelke. Nihče ni slutil, da bi se barbari dvig-n'li na jesen in prekoračili Donavo. P° kastelih so sicer zvedeli, da so ro-Pali Sloveni po Moesiji, pa da so se vrnili in bili spotoma celo poraženi od ^erulov, ki so jim oteli ves plen in * r«šili bizantske sužnje. Iz Bizanca je došla vest, da so Anti nahujskani *oper Slovene, da je sklenjena z njimi Pogodba po slavnem Hunu Tunjušu. Zato je prišlo povelje, da izroči vsak kastel, vsako gra'dišče nekaj vojakov Vojskovodju Germanu, ki jih povede skozi Ilirijo k morju in odtam na po-m°č Belizarju zoper Gote. Zakaj po-eslanca, ki sta bila odšla iz Turrisa So zalotili Varhunski tolovaji in ju Pobili. In sedaj so se pojavili barbari tako ■ttočni, talko nenadoma in nepričakovano. kakor bi se otvorila zemlja in jih ^bruhala na Plan- Bizantski povelj-n'ki so bili preplašeni in ( zbegani., ••'oče ni mogel uganiti, kam krenejo Sl°veni. Združitev legij je bila ne-m°goča. Vsak pretor j hitel, da pojavi kastel, da izkoplje in poglobi Jarke, da napalje živeža za ozidje ter 'ako čaka prihoda barbarov. Iztok je vsled Epafroditovega pi-in po lastni sodbi uganil za'drego ■zantincev. Zato je razdelil vojsko . tr' oddelke, ki so se razrili proti JUgu .— vs; 2a enjm ciljem, da se sni-®Jo pred Toperom. Zase je izbral 8 ^yno cesto, ob kateri so bile najmoč-neJŠe bizantske postojanke. Začelo seijes trašno divjanje. Vsaik-a°Je zmage so narod razgrele do bes-n0sti. Opijanje s krvjo, preobloženi s P'cnom, siti vina — so drli Sloveni in luJe kakor razljučeno valovje groz-^ga veletoka. Pred tremi dvijimi cur .'' katerim so poveljevali Iztok, Rado kn Jarožir, je orala braz'do konjenica 1 Jc vsled naropanih konj in orožja rastla od dne do dne. Divji mladci Sl nadeli pmje in ščite ter se, z8ani s čarobno silo, priklopili ureje- ' - t ČCtani' kakor lld k telesu> 0(1 kate" Sa jih je sanl0 meč) samo stra- ®n° sproženi pilum. In kadarkoli je zevala rana v obrani ceste, kadar je n-| Proti nebu črni dim in nazn.a-(la je rilec vojske pogar.il trdnja-. se je razlila tolpa po okolici in pa-. a> ropala in morila z grozo, kakor še ni doživela T—>cija. Vse vasi, po'ja in liva'ili so bila sežgana pokra-Jlna, po kateri je ležalo nabroj poko-Panih mrličev. Mem je izpraznil du-pla in špilje ter poslal oblake govra-?0v i" jastrebov za vojsko, da so bili '-alostni pogrebci mrličev z razbitimi 8'avanii, umrlih na konicah kolov, raz-,rganih in razčveterjenih ožganih od p'anienov, pomandrauih od konj in pocenili od mečev. Zakaj kogar je z-S'ešil meč vojnikov, tega je zedel kij ,oll»e, kater se je polastila ljuta slast P? kla»ju, da niso prizanesli ni stracu Trume deškov in deklic di iirS(]en,C ~ so zarol)ili' trope gove-irali na sever proti domu, včasih Po vs led obilice plena iz same objesti ■ Willi staje z živino in jo sežgali. - |ztok se je opijanil napresta-y 8a ,)0ja- Njegov meč ni udaril nik-h [ "a moža brez orožja. Kjer je bil °Jni metž najgorji, tam se je gibal Cel ■ S,C.m> ",larjal njegov meč. a o a je bila posuta z udarci, vse pr-rjave od krvavih srag, roka ožujena niecevega ročnika. Vedel je, kaj tolpa. Bežal je pred njo, studilo ' "m je _ t0(ja tiha sIagt mu . e"o grela srce. sveto vršim, grozno osveto," je irmral, ka'dar je počival po boju na avnini, v gozdu, vrhu griča. "Devet /atov mi je umoril Bizanc — stotero V<;t0 zanje! Sestro Ljubinjco jel 'toni Bizanc — kdo drugi? _ Hun 1 o>l sovražen Slovenom, dokler ga K & BES ni podpilinil Upravda! Osveta zanjo! — Ireno je preganjal Bizanc in mučil —in jo hotel oskruniti — o — osveta! In mene samega! Ha,pri vezala .me je vlačuga k jaslim, da me umori počasi, da se napase ob mojih bolečinah! Osveta!" In ob takih mislih se jeog lasil krik preganjanih, jog robkinj in vzdihi umirajočih — kakor harmonija , katero je z naslado pilo njegovo uho. V tej omami se je vzbudila ljubezen. Nemirno je zahrepenel po Ireni. Ponos se je dvigal v njem "Ne boš se me sramovala — junaka, ker ljubiš junake. Predte stopim — ovenčan z zmago! Vsa vojska te počasti kot carico. Posujem te z dragulji kakor despojno — ti edina..." Ni bil več daleč od Topera, da tam kaznuje tudi sarica Rustika — — — "In potem! — Kam? — V njegovi duši je vstala drzna misel. Kam? — V Solun. — Toda ne sam! Z vojsko pri-: dem ponjo! V najlepši palači bova svatovala. Ona, ki se skriva sedaj, bo sedla na tron — in narod bo vriskal radosti in češčenja pod njenim oknom. — Da, Irena — ne boš se stidila svojega ljubega!"--- Ob tafcihtre notkih ga je prevzelo tako neukrotljivo koprnenje, da je v-stal, vzdramil trudno vojski in jo brez oddiha gnal dalje, da čimpreje dospe pred Toper. — Prefekt Rustik je naglo zvedel o navalu barbarov. Številno beguncev je pribeglo za ozidje. Vsi so govorili o grozotah barbarov — a nihče ni vedel, koliko jih je in kam so fiamenjeni. Rustika je mikalo, da bi udaril iz Topera barbarom nasproti. Poslal je o-gleduhe, od katerih se mnogi niso vrnili, drugi so poročili o tisočih Slove-nov, nekateri pa pravili, da je samo razbrzdani drhal, ikatero bi užugala ena sama njegova centurija. Ker so bile pozvedbe tako nejasne, je frefekt sklenil, da počaka v Toperu. Najmanjši bojazni ni občutil pred barbari. Posadka je bila močna; poleg tega je oborožil če tisoče meščanov, da bi u-spešno zlahka branili močno ozidje celo zimo. In ne samo, da se Rustik ni bal barbarov, veselil se je potiho njehovega prihoda. Zakaj pred vema dnevoma je dobil grozeče pismo od Azbada iz Bizanca. Magister equitum je zastonj potoval v Adrianopel, da sprejme I-reno in jo odvede v Bizanc. V carski palači je čakala zaman Teodora. Ne despojna in ne Azbad nista zvedela ničesar o njej. Celo Rustik je do-znal za rop Irene in šele tekom osmih dni, ker so Numidovi tolovaje pometali vsa trupla v globok jarek in za silo prikrili dejanje. Stric je pošiljal vohune na vse strani. Toda najmanjšega sledu niso dobili o njej. Pogoltnila jo je noč, in stric si je grizel ustnice v bledem jadu in strahotna čakal poročil z dvora. Insedaj je prišlo pismo od Azbada, ogorčeno, polno groženj in oblastnih žaljenj. Očital mu je, kako strašno je razžalil dvor, kako naj se trese pred despojno in da je edina rešitev ta,če neutegoma pošlje Ireno do njega, da jo sprovede k despojni. Rustik ni odgovoril na pismo. Če sporoči, da jo je poslal mu ne bodi verjeli. Če pove, da so jo oteli neznani rbparji, ga kaznuje zaradi neprevidnosti. Zato je razmišljal in bizantišfld, sklenil, da hitro iztirja jesenski davek in s polnoblagaj-no uteče — kamorkoli. V tem so se pojavil iSloveni. Vzra-dostil se je tega, ker je upal, da med vojno pozabita Azbad in Teodora na Ireno in zaeno nanj in njegovo kazen. Iztok se je približal Toperu za dva bili hoda. Vojsko je ustavil in ji velel počitek. Sle je poslal Radu in Jaro-žiru, da takoj ustavita ropanje in se pridružita njemu. Sam se nato preoblekel v trčanskega seljaka, odbral nekaj tovarišev in odjezdil proti Toperu, da si ogleda trdnjavo. Ko se je za štirj dni povrnil, so bili kralič obcupei autegnvbgkqj vbgkq zedinjeni vsi trije voji. Narod je kričal in veseljačil, užival in kakor v pijani blodnji živel edino zmage. Izkušene vojnike je pa zaskrbelo, ko so zapazili na Iztokovem čelu oblak resnih skrbi. "Ne vzamemo mesta, če ne pre varimo Rustika. Polovica vojske bi si razbila glave. Tako je ozidje Tope-rovo." "Molčimo o tem narodu," je pripomnil Jarožir, "da se ne pobuni." "Molčimo in mislimo na ukane," so qritecjevali drugi vrli vojniki Iztoku. Svarunič je že nosil ukano v glavi — eno in dve in še več. Zato je skrbel najprej za tolpo, ki bi ga samo ovirala pri delu. Ukazal jim je, da so zasedli prazna sela v dolini, strogo prepovedal paliti stanovanja, naročil varovati in stražiti ujetnike ter čuvati in skrbno pasti čredo. Najboljšo vojsko je pa pobral in ločil od' tolpe. Zanesljive mladce je razposlal na stražo proti vzhodu in zapadu. Vsak dan so morali poročati, če bi zapazili bližanje bizantskih čet. Ko je tako oskrbel, da mu ne more nihče nenadoma za hrbet, je v temni noči jel voditi čete po šumah in globe-lih proti Toperu. Vsak vojnik je moral vzeti seboj hrašna za deset dni. Odločno je velel, da vsakega sumljivega človeka, katerega bi srečali, na mestu usmrte. Ni zaupal Rustiku, da bi bil tako kratkoviden, da ne bi pošiljal iz Topera oglednikov. Ko je bila v dveh nočeh glavna sila vojske poskrita v šumah, globelih in kotlinah, ki so proti vzhodu obdajale mesto Toper, je poveril vodstvo slabo oboroženih Slovenov in Antov Jaro-žiru. Zapovedal mu je, da jih vodi pri belem dnevu, hrupno in kričeče, po navadi barbarov, pred Toper. Jarožir je na povelje poblisnil z levim očesom. Dobro je razumel Iztokovo ukano. Udarilj e takoj z velikim krikom v velikim neredu, kakor čeda drobnice, po cesti proti trdnjavi. Prvo noč so se ustavili v dolini in zapalili ter gnali hrup, da je Rustik zlahka zvedel v Toperu: Barbari se bližajo. Navse-zgoda drugo jutro se je podila četa v večjih in manjših zborih po cesti, po ložah in travnikih, dospela popoldne prel Toper in zavila naravnost pred Vzhodna vrata Po ozidju se je blestelo šlemov in oklepov. Na stolpu pri vratah je bil sam Rustik, ki je motril z zasenčenimi očmi v daljavo prihajajoče zbore Slovenov. Ko je presodil moč ko je videl divji nered, gole prsi, vihrajoče lase, tuintam zveženo čelado na glavah barbarov, mu je legel porogljiv nasmeh krog ustnic. Z levico si je segel preko prs, kakor bi rekel: "Ba, ne boste predrli naših oklepov — psi barbarski!" Jarožir je ustavil tolpo toliko pred stolpom, da jih niso dosegle strelice, ki so začele frčati z ozidja. Sloveni so se kolebali po tleh od smeha, nekateri skakali po zapičene strelice, jih pulili iz zemlje in jih prožili z izborni-mi loki nazaj, da so mnoge zasičale preko ozidja, kjer so se jim vojaki in zvedavi meščani strahoma ogibali. Vselej se je ob takem prizoru razlegel krohot med Sloveni in nove strelice so prifrčale prav na stolp in celo ranile nekaj vojakov. Divji krik je spremil tako pušico in tolpa se je čezdalje isk-reneje zabavala. Klicala je Bizantince vun na boj. "Pridite, želve pisane, da vam sleče-mo železne srajce! Dajte svoje čre-pinje pod zob naših sekir! Dajte — in pridite iz krtove gomile! Sicer vam zapalimo hišo, kakor jazbino! Pri Pe-runu, na kolec vas nabodemo, kakor smo vaše brate, bežeče polhe, poljske miši. — Da, da — miši ste Bizantinci. — V morje vas pahnemo, kakor žabe v lužo!" Nove plohe strelic so pokrile ozidje, da je marsikateri vojak zaječal in se opotekel. In vnovič so se jim rogali Sloveni in jih zasmehovali. Rustika je tri gnev. S stolpa je motril neprenehoma v daljavo in čakal novih čet barbarskih. Ni jih bilo. Hi poma se je odločil. Ročno je izginil njegov zlati šlem iz stolpa, zazvenele so salpinge in tube — z ropotom so za-zevala Vzhodna vrata in vun proti Slovenom je navalila strogo urejena legija hoplitov. Z ozidja so se umaknili vojaki vsa posadka je udarila na izpad. Stotine sekir in kopij je zazvižgalo po vzduhu in se zarilo med legijo, da je za trenotek omahnila. Ali zazvenele so trombe, mogočen klin, odet v jeklo in železo, se je zapodil proti « barbarom . Tedaj se je zabrnila tolpa in bežala, kakor plaha zverjad na vse strani. Bizratanci so jih gnali navdušeni, pehali za njim kopja, kjer se jim je ustavila četa, jo naskočili, porazili nekaj barbarov, druge zapodili v beg. Z ozidja jih je spremljal zmagoslavni krik meščanov, vikanje žensk in otrok. Rustik je pa gonil srdit inponosen stotine barbarov vedno dalje in dalje v tesne soteske, upajoč, da jih tam zgrabi sti-sjene in poseka kakor pse do zadnjega moža. Toda — ne nadoma so zadoneli rogovi Slovenov in Antov. Od vseh bre govgov, z vseh strani, iz gozdov in sotesk — je zagrmelo s silno jeko. Rustik je ostal okamenel. Niti za hip ni premišljal, kaj pomenijo ti glasovi. Spoznal je ukano barbarov. "Nazaj! V beg! V Toper!" To povelje so glasile troblje. Lese je strnila in v bežečem koraku hitela proti mestu. Toda bilo je prepozno. Največja sila Slovenov z Iztokom na, čelu jim je udarila v bok in razklala vrste. V obraz je legiji planil Rado, za hrbet je navalil Jarožir z bežečo tolpo ki se je vrnila. Po ozidju se je razlegal jok žensk in otrok. Mesto je poplavila zmešnjava. Nekaj bogatih družin je ubežalo na ladje, za njimi so hiteli revtži — ali bogatini so jih .pehali iz čolnov v morj da se niso potopile preobložene šajke. Stotine ljudi se je borilo z valovi, klicalo na pomoč — toda bogati brzo-jadrnci sta sprejeli samo svojce, dvignili sidro in odipluli proti Solunu. Pred Toperom je med tem ponehal bojni metež. Od cele legije je bežalo nekaj deserotic vojakov brez cija — in še te so gonili drzni Sloveni do trde noči. Vsi drugi so obležali mrtvi ali mrli in vzdlhali z bolestjo na okrvavljenih licih. Slovenci in Anti so bili zmučeni, da se po boju niso oglasile davorije in da sam Iztok ni upal gnati borcev nad mesto, katero bi spočiti zlahka zajeli v splošnem stra hu in groze. Zagoreli so sicer ognji — pa naglo pogasnili. Vojska je zapala v grobni sen. Iztok je bil vesel zmtge. Čudil se je četam in njegovo zaupanje v moč naroda je doseglo vrhunec. Sklenil je, da takoj drugi dan razruši mesto — in potem.... V sanjah je objel Ireno in svatoval sladko svatbo v Solunu.. (Dalje prih.) IZ UPRAVE "A. S." Na naše naznanilo se ie odzvalo mnogo starih naročnikov, katerim je že prej naročnina potekla, ali jim bi kmalu. Mnogi so plačali list za deljčasa v-naprej po stari .ceni. Od 1. julija 1918, pa velja nova cena, ki je: Za celo leto............$2.50 Za pol leta..............1.50 Za četrt leta..............1.00 Oni naročniki, kateri imaji list že plačan, ne rabijo ničesar doplačevati, le ko jim bo sedanja naročnina potekla, naj plačajo isto po novi ceni. Prosimo one naročnike, katerim je pred kratkim potekla naročnina, da isto pohove, ker mi ne moremo in tudi ne smemo predolgo čakati, kar je zoper poštno postavo pošiljati list, ako ni plačan. Spoštovanjem UPRAVA "A. S." Lokalni zastopniki(-ice) "A. S." Aurora, 111. John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Bridgeport, O.: Po». Hochevar. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Pethel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Iron Mountain, Mich.: Louis Beret. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, III.: Anton Kastelo in Jakob Juvanich. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S." Slavtioztiani SLOVENSKI POP proti žeji — najbolje sredstvo Marko Belaich, DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke. 205 Indiana St. :: Joliet, Illinois. Čim več ga piječ tembolj se ti priljubi Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za okrepčilo. BELO PIVO To so naii domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bott. Go. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 913 N. ScottSt. Joliet, 111. Jacob Mejak KEtCJAČ 205 RUBY STREET, JOLYET, ILL. Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 510 Marble St. Joliet, IlHnote. SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spate t barvarskega obrta podroije. Obeiam stenski papir. W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate xaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila. VSI DOBRODOŠLI! NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na 209 INDIANA STREET. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOSIP LEGAN, GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street Joliet, III Phone 4857. MAT. OMOTA fi Slovenski krojač f/f* Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke. 201 Jackson St., Joliet, Illinoia. mmmmammm*»**MMmM***mm*m*»»mm0*»mmm mmmmamaMMtmmrmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmr^ -—-- S LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar »a obresti y največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tn ?ložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 i_-—a 10S1P l/LEPEC J J«vni Notar |\z 10 let.»kuinjo izdeluje vse pravno in po»Uivnoveliaviie listine m vse slučaje. Če vam kdo plaCo gumiiira; Ako imate Jdkopa v drugem iue»tu plačo za tir-jati; če hočete svojo plato prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kaku drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se namene 100« N. Chicago St.. Joliet, 111 Zopet se je odprla sezoM za postavljati hiše. Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine. Izdelam hišo po vašem okusu, kakor sami želite. Na željo izdelam proračune in načrte Ako vam manjka denarja, vam ja« preskrbim posojilo. Moji delavci to zavarovani, da se vani ni bati sitnosti. Se priporoča Slovenska »tavbinska tvrdka Frank Gram 1100 N. Broadway, Joliet, IllinoU Chicago Phone 4635. POMLADNE Itt LETNE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrasl« in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek* po meri. Velika zaloga najmodernejih klobu kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. FrankJuričič 1001 N. Chicago St JOLIET, IL' National Studio R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki i»> nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljša, vina in tmodkt. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIBT ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 1» Joliet, 111. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIC ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial A v«. Te'efon: South Chicago 57». Metropolitan Drug Start N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + johnsonovi ♦ "BELLADONNA" OBLlZl ««t>nlliWaiiainii> REVHATIZJCJ aLABorm j dam HROUOSTT PLJUiNH M PR3NH llimul BOLESTI » KOLKU URAZ8NJU » ŽHOTU 60LESTH « ČLENKIH VNETJU OfMMB HM NEVRAU3A FROIWU PREHA1BNJU OTRPLOSTI UAC BOLESTIH . LBDJM SLABOTNEM KR8V BOLESTIH . KHtjj' • • i*na nesreče. Senčeno sivo nebo se je razjashjevaio semintja se je zalesketalo solnce, kakor da pomiluje ubogo dekle. Vstla je, se zavrtela in vzkliknila s solzami v očeh: "Saj sem vendar na deželi in jadilaijem! Danes dež,'jutri solti-ce vseli dni še ni zašlo in tudi moja oprava se bo posušila." Mililo šole je prikorakal maj deček. Iz žepa mu je mahal vogal hite zavozlan v velik vozel, hlapite, si je vlekel, navzgor, potipal petelinje pero na klobuku, brisal nos z rokavi, napel trebušček in pukinial z. glavico in pretrgan^ pet: V'; : "V'^ ra m.oj očka imajo konjička dva "ba sta. lepa šimelčka, ilala, tlala, la, la la, -la. pa moj očka hllajo sinčka ilv;t ob.a sla velika butelčka tlala, tlala, la, la la, la, No. z epim nle tolažiš,: si je rekla Milena in -e-. nivjala malemu, junaku, kateri jc-murširai, kakor je vitki velike.. ,/C ru r ; * • Nazaj greti e je pomerjaj ilolžlno ro-žičečev. <»otovo je iuicl delati «' bratom "buteljčkoni", da si obru>t drobne jjobke. Ko ie izginil za f" I visions of t»e j Reserve Of' j k ficers' Training | Corps. «.1 Eight hunJ'' ■ nd forty - ,w" 1 študenta ree" 1 tered last year. For cotalo« j address I Very Rev. H.Moynihan,D.D.Prf$ m; ■as rep. kandidat za zopetno imenovanje ob piedvolitvah H. sep. 1918. Odkar služim v tem ura o bodoči pred volitvi, ki se vrši Sne 11. sept. 191',X. Kakor dosedaj, hočem tudi v bbdoče i največjo pozornostjo obravnavati vse slučaje, ki pridej v moje" področje, tla bo vsaka stranka zadovoljna z mojo raz-odbo. Jaz se vedno potegujem za ločno razpravo in rešitev vseli slucajevs Zahtevani vsakemu kar mu gre po* postavi in gledam posebno v slučajih mladine, da se zanemarjene otroke /goj| v koristne člane človeške družbe. Pa tudi v slučajih revnih mater, gledam,'da dobe primerno podporo: da jim je mogoče otroke vzgojati s okrajni podporo. Posebno v vseli slučajih, kjer se je prosila okrajna podpora revnim materam, sem bil pozoren in dal vsaki stranki vse do česar je postavno deležna, Obračani se do cen j. volilcev za gla-sovena podlagi svojega delovanju v preteklosti, ker sem si vsvesti, da «em storil svojo dolžnost, pa tudi, da se volilci vselej dobro delo poplačati s zaupanjem. Ako naredite križ v četverokotu pod mojim imenom, boste glasovali ' za n&dljevanje moje službe in vestnega poslovanja v uradu okrajnega sodnika. Rad bi se sagnal osebno s vsemi cetij. volilci, pu mi je nemogoče, ker sem preobložen z delom, za to se na tem mestu priporočam, da tni oddate svoj oglas s tem, da naredile križ pred mojim imenom dne 11. sef>. ll)18. Nizke cene in dobra postrežba it naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas t 'ašej mesnici in groceriji na vogalu -oadway and Granite Street Cliic. Phone 2678, N. W. Phone 1113. JOUCT.OI* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILLINOIS. to -D 0*1 & .m ji* ■m S! S) s; n i si m m r« 85 S05-5S Naročite zaboj steklenic novega piva, =ki se imenuje -^ Eagle Brew ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company OBA TELEFONA -!Of> South Bluff Street # JOLIET, ILLINOIS meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže m VrA, h -jf kajeno meso ter vse druge pedmet* ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinja®-Spoštovanjem John H". Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I&