V slogi je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I
Od boja do zmage!
Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
Slovenic Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 7.
Entered as Seoond-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offlce at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 16. februarja 1912.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto XI.
Razgled posvetu.
AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK BIL TEPEN OD SVOJE BOLJŠE POLOVICE.
Dunaj, 13. feb. — Temparamen-tna Evina hčerka je žena avstrijskega domnevega prestolonaslednika nadvojvoda Karla Franc Jožefa, kateri se je poročil 21. okt.
1.	1. z Cito Parma Bourbon. Mlada žena je takoj po poroki obdolžila svojega zakonskega moža — nezvestobe, (kar je nekaj vsakdanjega pri takih ljudeh!) in se začela prepirati z ljubosumnja z mladim prestolonaslednikom avstrijskim. Tako daleč je spor prišel, da je nadvojvoda mlada ženska in bodoča avstr, cesarica, zapustila in pobegnila k svoji materi v ¡Schwarzau ob Steinfeldn in to v medenih tednih! kjer je tudi materi izjavila, da se ne povrne več v hišo moža. Zaupala ji je tudi, da ga je ko j po poroki obdolžila nezvestobe in mn razpraskala obraz in mn privesila par dobrih klofut!! Avstrijski dvor se je uprl takenra obnašanju bodoče cesarice; Cit a Parma, je pa izjavila. da je to nič ne briga, kako misli “dvor”! Tukaj ni še znano, če se misli z možem spraviti.
Za začetek je ali right!
Takšen humbug!
Haag, 10. feb. — Uradno se razglaša, da se ne bo vršila tretja mirovna konferenca mirovnih velesil pred 1. 1915. Sami voditelji mirovne ideje se strinjajo s tem, da bi bil prevelik humbug, če bi se sklicala sedaj 3. mirovna konferenca, ko Italija krade in mori nedolžne sine puščave v Tripoli-caniji.	’ '
Pa še nekaj drugega je tu pov-darjati. Parlamentarci, ki doma govore in delujejo na to, da se armada in mornarica veča in izboljšuje, pridejo kot poslanci miru na mirovno konferenco in kriče proti vojnam, proti armadam in proti mornaricam in roparskim poletom !
Turki proti Italiji.
Carigrad, 14. feb. — Turški kabinet je izdal zakon, da se morajo vsi italijanski zavodi v Turčiji zapreti. Izvzete niso niti privatne banke, zavarovalne družbe, sirotišnice, šole in klubi. Kapitalisti Italije sedaj kar nore!
Rusi so se sprijaznili z Avstrijo.
Dunaj, 10. feb. — 'Ne z malim zanimanjem sledi vse avstrijsko časopisje posetu, ki ga je imel pri avstr, cesarju Franc Jožefu ruski veliki knez Andrej Vladimirovič. Veliki knez je bil zadnji teden gost bulgarskega carja Ferdinanda v Sofiji. Prvič, od kar je Avstrija anektirala Bosno-Hercego-vino, se je zgodilo nekaj v zbliža-nje neprijateljstva med rusko-avstrijsko vlado. V obisku peter-burškega velikega kneza je nekaj več kot samo obisk, je dokaz, da se je med Rusijo in Avstrijo prišlo do sporazumljenja, katerega je vzela aneksija obeh srbskih dežel.
Kdo to veruje?
Peterburg, 14. feb. — Položaj v Perziji se vidno boljša, Rusija •dan za dnevom odpokličeva svoje čete iz Tabris in Kazbina.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poSiljamo:
za $	10.35 .............. 50	kron,
za $	20.SO ................ 100	kron.
za $	41.00 ................ 200	kron,
za J	102.50 ............... 500	kron,
za $	204.50 ............... 1000	kron.
za $1020.00 .............. 5000 kron-
Poštarina je všteta pri teh «votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
PRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. "New York 104 St. Clair Ave., N..E.	Cleveland, Ohio
NOČE SEDETI SKUPNO S SOCIJALDEMOKRATOM.
Berlin, 12. feb. — Novi parlament zboruje redno in brez kravala. Smeha vredno je to, da je zbornični predsednik dr. Spahm, klerikalec in voditelj centristov —, odstopil, ker kakor se je sam izrazil, “noče sedeti skupno pri eni mizi s socijaldemokratom”. iSclieidemann, rdečkar, je obdržal svoje mesto kot prvi podpredsednik parlamenta.
Radikale mesto klerikalec.
Berlin, 14. feb. — Ker konservativci in klerikalci, ki niso hoteli združitve stran predsedništva v novem parlamentu, dokler je “rdečkar” podpredsednik, so se izrekli za novo volitev. Izvoljen je kot predsed. reichstaga radikale Kaempf, ki je zmagal nad socijalistom z večino — sedmih glasov.
Liberalec, ki je bil izvoljen za drugega podpredsednika, je tudi odstopil, radi istega vzroka. — Scheidemann da se je izrazil leto nazaj v nekem svojem govoru takole: “Znano dejstvo je, da je prelomljenje “častne besede” in sploh vseh obljub, ki nam jih daje cesarska hiša, postala že tradicija nemške cesarske rodovine, in jim ni torej nič več za verjeti.”
Anti-soeijalisti zahtevajo, da radi teh besed 'Scheidemann odstopi !
Holdane v Berlinu.
Berlin, 10. feb. — Angleški vojni minister, lord Holdane je obiskal to mesto. Obisku se pripisuje politično ozadnje Govori se, da dela Holdane nato, da Nemčija in Anglija ustavite svojo tekmo v izdelovanju drednavtov. Po razmerah časa sodeč bo Holdane malo opravil v prid - i aiOrpte*\ctnja med Anglijo in Nemčijo.
Slovanska republika.
Dunaj, 11. feb. — Novice iz Črne gore so postale zanimivejše. — Govori se, da je danes kralj Nikita iz gl. mesta Cetinje pobegnil v Abacijo, kopališče pri Reki v I-stri. Uprlo sej je ‘Gospodarju’ vojaštvo: njegov starejši sin Danilo je ostal v mestu. Govori se, da se okliče Črnogorska republika, prva slovanska ljudovlada. (?) (V boljše umevanje čitaj članek na 8. strani, op. ured.)
Proč!
Peking, 12. feb. — Po 300 letnem tiranstvu se je Mandču dinastija danes odpovedala kitajski kroni in gospodstvu. Z današnjim dnem ne obstoji več kitajsko cesarstvo. Srečni Kinezarji!
“Babykaiser” Puji je zgubil vse pravice. Njegovi predniki so pričeli “vladati” Kitajce 1646. Z njimi je padla ena najstarejših cesarskih dinastij sveta. Prav tako !
Demonstracije v Parizu.
Pariz, 12. feb. — (¡Meščansko poročilo.) Tisoče socijalistov, revolucijonistov in anarhistov se je danes vdeležilo pogreba sindika-tista Aernolda, ki je pred leti v delavskih krogih v Parizu igral važno vlogo, in ki je bil radi “u-porništva” poslan v nek afriški regiment. Pogreba se je vdeležilo vse revolucijonaristično občinstvo na pokopališče Pere-Lachaise.
Take demonstracije Pariz ni doživel še; lahko se ji primerja ona iz leta 1905, ko je umrl komunist Louis Michel. Policijo so napadli z kamenjem in nemiri so trajali več ur. Demonstrante je razgnal fin dež. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih. 25 oseb je bilo aretiranih.
Manuel mora v zakonski jarem!
Lisabon, 14. feb. — Tukajšnji časopis “ISecolo” zatrjuje, da je prišlo do sporazumljenja med spodenim ekskraljem Manuelom in starim lovcem za portugalsko “krono”, don Mignelom Bregan-ea. Odtronjeni Manuelo se je že zavezal, da poroči starejšo hči dona Miguela. Amerikanka (milijonarka), Anita Stewart postane tako svakinja spodenega “kralja”.
Razne novice*
KDO SMO MI? ŠTRAJKARJI IZ LAWRENCE, MASS.!
New York, 12. feb. —Nekaj novega v zgodovini delavskih štraj-kov je bilo danes opaziti v tem mestu. 119 otrok iz Lawrence, Mass., od štrajkujočih očetov tkalcev, je bilo poslanih na stroške delavske zajednice v New York, k družinam, ki so se prostovoljno oglasile, da sprejmejo za časa štrajka otroke štrajkarjev v svoje domove in jih s tem obvarujejo vseh nezgod, kot lakote in trpinčenja in mraza. Naznanilo se je, da pridejo otroci v New York ob 2. uri popoludne, toda vlak je“ imel v Bostonu 5 ur zamude. Na stotine socijalistov in tisoče drugega občinstva je pričakovalo o-troke štrajkarjev na Grand Central kolodvoru. ¡Same rdeče zastave so vihrale malim v pozdrav. — Gneča je bila taka, da se je vodstvo kolodvora obrnilo na voditelje, če hoče poklicati na pomoč policijo, kar so pa vod. socijalistov odklonili in zagotovili, da se bo vse vršilo v redu, mimo in dostojno, kar je bilo tudi resnica.
“Mi smo štrajkarji, štrajkarji, štrajkarji ! ’ ’
Ko je vlak vstavil, se je zaslišalo iz sto in sto svežih grl zvoke “Marseillaise” in pozdravila prestrašene otroke, ki niso mislili na tak sprejem, in ki si cele'stvari niso vedeli tolmačati. Pogum so pa zopet zadobili, ko so videli, da ni okoli njih nobenih bajonetov kot je bil to slučaj v Lawrence, Mass.
Otroke so prepeljali v Labor Temple in jih fino postregli. Mogli bi videti te male štrajkarje jesti! Za jokati, da, za jokati! ¡. . .
Slaba skrb otrok.
Za otroke se ni železniška kapitalistična družba nič pobrigala. Cel dan so bili na vlaku brez jedi! Ko se jim je odkazalo lepo pogrnjene prostore, z dišečimi jedili, je ves strah in slaba volja izginila in 238 rok je dvignilo kot bi trenil žlice v dobro gorko juho in veselje si čital iz oči, veselje in hvaležnost do onih, ki' so jim to preskrbeli, ob, da bi i njih stariši zavžili s takim tekom in nedolžnim srcem večerjo bratov delavcev trpinov . . .
Na tisoče ljudstva je stalo pred dvorano in poslušalo delavsko pesem otrok, pesem revolucije, pesem svobode, krvave daritve . . .
Revolucija . . .” je šlo od ust, do ust — da, revolucija .	.
Philadelphia sprejme 200 otrok.
Philadelphia, 13. feb. -— To mesto noče zaostati za New Yorkom. Delavska zavednost se je tudi tukaj pokazala. Z ramo ob rami se mora pobiti sovražnika. V Kensington dvorani je imela govor E-lizabeta Gurley Flynn in opisala množici razmere štrajkarjev v Lawrence, Mass. Sklenilo se je, da filadelfški štrajkarski komite sprejme takoj 200 otrok. Etuzi-izem je zavladal po celem mestu med zavednimi delavci, večina A-merikanci, kar je v tem slučaju še posebej naglašati, ker se tako rado govori, da Amerikanci ne poznajo tistega veselja do socijalizma in delavske stvari kot mi Evropejci.
Rešeni.
Danville, lil., 12. feb. Petdeset premogokopov od Fairmount Coal družbe je bilo radi neke zlomljene mašine 15 ur pokopanih. Trpeli so posebno na mrazu; rešili so jih danes nepriljubljenega zavetišča in misliti si moramo njih veselje.
Piva bo dražja.
'Milwaukee, Wis., 15. feb. — Gustav Boeherer, predsednik Mil-wauske pivovarne združitve izjavlja, da postane piva dražja. — Vzrok je ta, ker morajo tovarne dražje kupovati surovo blago, ki se rabi v izdelovanje piva. Pri sodčku se podraži od 50c do $1.00.
ARETACIJE PO ZJED. DRŽA-VAH RADI DINAMITNE ZAROTE.
Chicago, 14. feb. Danes v jutro je zvezna vlada dala aretirati 6 delavskih voditeljev v Chicago, lil., ki so bili zapleteni v veliko dinamitno zaroto z McNamara brati. Delavski voditelji so preživeli zadnje dni v veliki negotovosti. 'Sedaj se ve, kateri so bili za-željeni. Danes je dala zvezna vlada aretirati 31 oseb, ki so na sumu in katerih se dolži razpošiljanja dinamita iz države v državo v zlobne svrbe. 6 Čikaščanov; dva so danes aretirali tukaj, enega v Detroit in Indianapolis.
Tukaj • aretirani so sledeči:
R. Houlihan, tajnik Chicago U-nion No. 1 of the International Bridge and Structural Iron Workers. James Cooney, poslovodja in potnik Unije št. 1. James Coughlin, prejšnji potnik Unije št. 1. W. Shonpe, nekdanji potnik Unije št. 1. V Detroitu aretiran je sam predsednik I. A. of B. and S. W., Frank M. Ryan in Fr. Mur-phy. —
Štrajk v Lawrence, Mass.
Štrajk tkalcev še vedno traja; sodi se, da ima družba čez milijon dolarjev škode, odkar traja štrajk. V torek so uradniki Central Labor Union predložili zahteve delavcev zastopnikom tovarn v pregled. Ne ve se še, kakšno mnenje vlada med kapitalisti. Vsekakor si pa žele poravnane štrajka, ker stroške imajo ogromne.
Samo vzdrževanje vojaštva je požrlo družbi $100,000. Trgovina trpi splošno. Sedaj dela približno kacih 10,000 delavcev; 20,000 jih je pa še vedno na štrajku.
'Vodje Industrial Workers ot the World so se izjavili, da krvavi štrajk v Lawrence, Mass., pome-nja le začetek revolucije industrijskih delavcev.
Toži salunerje.
Decatur, lil., 14. feb. Dandanes že ni varno biti več saluner! tega mnenja je saj 18 gostilničarjev v Pana, lil., ker so toženi od vdove Lucy Obise in sina, da so na novega leta dan upijanili nje moža in očeta petih otrok, kateremu so dali toliko piti, da je nezavesten ležal do 9. jan. 1912, zblaznel in izvršil nato samomor. Vseh 18 salunerjev je toženih istega zločina in Lucy Ohise zahteva sedaj $40,000 odškodnine, ker mora skrbeti za pet nedoraslih otrok in objokovati “nad vse ljubljenega soproga.”
‘ ‘ Država ’ ’ Arizona.
Washington, D. C., 14. feb. Ko je udarila ura 10, je podpisal pre-zident Taft dokument, kateri je vzel Arizona kot državo v Z j. države Amerike. Taft je podpisal akt z zlatim peresom.
Arizona je tedaj 48. država; eno zvezdo imamo več v zvezni zastavi.
Kdor zna.
Indianapolis, Ind., 12. feb. — Mayor Shank se je oprijel nove i-deje. Dosedaj je razpodajal prebivalcem tega mesta živila po nižji ceni, danes je pa razglasil, da prične v Tomlin Hall razprodajati ljudem obleko, posebno obleko za moške in dečke. Izjavil je, da je preskrbel moškim za $5.00 in dečkom po $1.00 lepe obleke. Trgovci se čutijo vdarjenega in pravijo, da mora župan plačati dnevno $25 v davčne svrhe; Shank pa je odgovoril, da mu kaj tacega ne pade v glavo in da počaka, da ga mestna policija aretira!
Nesreča v rudniku.
Antonienhutte, Šlezija, 13. feb. — V tukajšnjem premogokopu se je pripetila težka nesreča. V jami je zbruhnil ogenj in sedem mrtvih rudarjev je bilo danes prinesenih na površje. Sodi se, da je najmanj še 20 rudarjev mrtvih. Uiti je bilo rudarjem ne mogoče, ker se je ogenj pojavil v spodnjem delu; se še ne ve, koliko rudarjev je bilo v času katastrofe v rovu.
BERGER V KONGRESU ZA ŠTRAJKARJE.
Washington, 13. feb. ¡Socijalisti-eni poslanec V. L. Berger je danes stavil resolucijo, v kateri poživlja kongres, da prične preiskavo, kako se v resnici obnaša American Woolen družba do svojih delavcev. Am. Woolen družba praktično kontrolira vse današnje mline v deželi, je Berger nadaljeval, in že leta in leta vživa posebne privilegije washingtonske vlade s tem, da je protekcijonirana z visokim tarifom, in vleče velik dobiček, katerega mora plačati ljudstvo samo, na drugi strani slabo plačani delavci om. družbe. Pra-šal je nadalje, če je kongresu znano, da delavci Am. W. družbe prejemajo po $6 tedno in da jim je bilo zadnji čas še 50e pri plači odvzetih ?!
Zahteva torej, da komite sedmih mož hitro preišče razmere štrajkarjev v Lawrence, Mass., in poroča v kongresu nemudoma o svojem uspehu in vzrokih štrajka.
Lep pojav. ...
Cleveland, Ohio.
Tržaško “Jutro” je v svoji št. 20. in 25. prineslo dva lepa članka iz Amerike, oz. iz Cleveland, Ohio.
Am. Slovencem v korist je, da se starokrajski listi zanimajo za nje in vsa čast tistim rojakom, ki kaj spišejo za domače časopisje, posebno če stvar stoji na tako resnični podlagi, kot om. članka v dnevniku “Jutro”.
Drastično popisuje v št. 20. pisatelj boje klerikalizma in boje za nadvlado klerikalcev, oz. slov. am. duhovščine nad am. ¡Slovenci. Strinjamo se popolnoma s pisateljem ko pravi, da je začetek in konec klerikalnega programa le bog “Pobasaj”. Fino je tudi tisto, g. pisatelja, (ki mora biti dober poznavalec naših razmer, op. ured.) ko pravi, da ni smisla med kat. slov. list v Ameriki. Da se ni i ljubljanskemu inkvizitorju (škof Jeglič) prizaneslo, nas še posebno veseli; tudi Rafaelova družba je dobila primerno lekcijo.
Naj Slovenci v domovini potom takih člankov zvedo, kako so v resnici am. Slovenci in kakšno politiko vodi kranjsko-rimska duhovščina! —
Listnica uredništva:
Jos. Omerza, De Pue:	Naslov
“Slov. Naroda” je: Knaflova ulica št. 5, Ljubljana. “Slov. Narod” stane za Ameriko K 30.—
Litvinski list: “Dagis”, Chicago, 111-
Kar pišete o J. Smuk je gola resnica. Tisti dopis v “Nar. V.”, je ultra rimsko katoliški. Blagor obema! —
Gospodu izpod metle:	Dopis
pride v prih. izdajo malo obrezan. —
A. E'. Chisholm, Minn.: Priobči se prihodnjič.
'D. F. Petek, Moore River, W. Avstralija:	Popis in dopis jako
dober; pride na vrsto v 8. štev., ker smo bili zadnje čase preveč o-bloženi z dopisi. Bodite zdravi in oglasite se še kaj iz daljne Koromandije !
Frank iShuster, Grelly, Colo.: Z Vašim 16. strani dolgim dopisom smo si belili glavo in si delali sive lase; ni še tako slabo, vendar preveč na široko vse, pa razumemo zakaj to! Časa imate, revčki, oropani ljube svobode!
čitateljem: “Clevelandska kronika” je radi pomanjkanja prostora za danes izostala.
Witt, 111.
NAZNANILO.
¡Slovensko Sv. Podporno Društvo št. 13 v Witt, lil., vabi vse bližnja društva Slov. Svo. Podporne Zveze na svojo veliko Veselico, katera se bo vršila v torek, 20. februarja, ob %8. uri zvečer v Miclnovi dvorani, na Pronway cesti.
Za obilen poset vabi,
ODBOR.
Slovenci, podpirajte “Glas Svobode” z inseriranjem!
PRI SPOMINU LINCOLNOVEM.
103 letnico rojstva nesmrtnega Lincolna smo praznovali zadnji ponedeljek. Osvoboditelja sužnjev in velikega svobodomisleca in ljubitelja delavcev, je častila (sramotila) s svojim slavjem tudi rimska duhovščina Z jed. držav, tista organizirana tolpa požeruhov in banda inkvizitorjev —, ki ga je umorila!!
Zgodovina nam potrjuje to! — Fakti govore to! Inciklika papeža Pija IX., z dne 15. avgusta 1846 nam potrjuje to, ki pravi: “Absurdna in zmotljiva doktrina ali besnost v prilog obrambe svobodne misli, je ena najbolj okužnih zmot, je kuga, katere se je v državi najbolj bati.” Ta enciklika je bila pisana deset let pred zavratnim umorom Lincolna, in kaže papeževo naklonjenost (?!) na-pram Lincolnu.
Ko je Lincoln kand. za prezi-denta Zjed. dr., je Rim izdal takoj na vse katolike, da glasujejo v pri log demokrata, in tako porazijo “nevarnega” Lincolna. Ta manever se je izjalovil in je pripravil Rim in papeža, da se je zvezal prijateljsko z Jefferson-om, Davis in s konferderacijo.
Lincoln je zmagal vseeno in rimska simpatija z Jugom je prišla na nič in poslužila se je dražega šila, Rim je proglasil Lincolna za “krivoverca”, za renegata in odpadnika, (v resnici je bil boljši kristjan kot papež sam). -
Premanjkuje nam prostora, da bi v Gl. Sv. ponovno o tem faktu govorili. Zaključimo s besedami generala tajnega biro, L. C. Baker, ki piše o umora Abraham Lincoln v svoji knjigi “The secret Service of the late war ”, na strani 297 sledeče: “I mention as an exceptional and remarkable fact, that every conspirator in custody is by education a Chatolic.”
Rim ga je umoril — njegovi hlapci ga poveličujejo, (brez njih je slaven in nesmrten) —, naša naloga pa je, da povemo ljudem resnico in farizeje razkrinkamo'
Somišljenik “Glas Svobode” mrtev.
La Salle, lil.
Glas Svobode: —
8. t. m. smo zročili materi zemlji truplo somišljenika Yaletina Potisek, ki je izdihnil svojo blago dušo v torek, 6. feb. t. 1. v La Salle, lil.
Pokojni je bolehal dobra dva meseca na obistih in jetrih. Sicer krepke narave, je le podlegel mučni bolezni.
Pokojnik je bil doma iz Trbovlj na Štajerskem. V Ameriko je prišel pred osmimi leti. Prvo njegovo delo je bilo v državi Pennsylvania v ondotnih premogokopib. Zatem je prišel v La Salle, lil., kjer je ravnotako delal v rudniku, dokler ni odprl svojo gostilno, katero je vodil do svoje smrti nad vse vestno skupno s svojo soprogo 'Marijo Potisek, rojeno Smole iz tega mesta. 1911. je kandidiral za mestnega svetovalca, alderma-na v 3. wardi na socijaldemokra-škem tiketu; bil je poražen s prav malo glasovi.
Pokojni je bil jako vnet delavec na društvenem polju, kar nam pričajo njegova, nikoli po-zabna dela. — Bil je vstanovitelj Socijalističnega kluba št. 4; društva Sokol št. 98 IS. N. P. Jednote ter konečno vstanovitelj društva št. 53 ¡S. S. P. Zveze in ostal vedno desna roka zadnjega. V La Salle zapušča žalujočo soprogo in brata. —
V. Potisek je bil jako priljubljen, to je posebno pokazal njegov pogreb iz hiše žalosti, 1235 First Street.
Pokojni je bil z dušom in telom socijaldemokrat, pa tudi vnet svobodomislec in pristaš “Glas Svobode”, katere naročnik je bil lepo vrsto let, in vedno v prid lista deloval in pobijal največja zla, ki danes tiščita deavca: združeni kapital in rimskokatoliški trust.
Njegova zavednost nam naj bo v zgled!	Frane Lepich,
taj. dr. št. 53 'S. ¡S. P. Z.
Zahodna (¿¿sM Bolniška Podporna	Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanorljena 25 aprila in ink >rpor;rana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	P RA. Ji K JERAS, B ix 44, Taylor, Wash.
Podprediednik:	PAVECj KOS, Box 10, Ravensdale. Wash,, Box 44.
Tajnik: FR VNK TOSTO VRSNIK, Taylor, Wash., Box 44.
Zapisnikar:	IVAM ŠKCJFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BCAŽ FELICIA.N, B>x3J, Enamc.aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalr, Wash.
PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, c rain Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. J. Mustard
Šajn gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Ko8s-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Društvo “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Preds. John Arko; tajnik John Škufca; Frank Maurič, II. tajnik; blagajnik, Anton Logar.
Društvo “Sloboda’’ št. 2 v Cie
Elum, Wash.: Preds. Jakob Petkovšek; tajnik Anton Lučič: blag. Alojz Oman.
Društvo “Planinski raj’’ št. 3 v Taylor, Wash.: Preds. Martin Mežnar; tajnik Anton Span; blagajnik Frank Muzga.
Aystrijski Jugoslovani in morje.
Spisal dr. Karl Slane.
Verstva so imela in še imajo velik upliv na razvoj človeštva. “Religija pomenja več, nego vero na boga, kakor si jo človek u-stvarja, religija pomenja tudi duševno kulturo. Religija je bila vedno filozofija ljudstva; ona je prinašala vezilno idejo v nereden kup dejstev, je držala mase na enkrat pridobljeni duševni višini. Pod sankcijo religije človeku naložene so bile dolžnosti pravi kažipot za ureditev vsakdanjosti v pametnem in kulturnem smislu. Našo nravnost, našo javno vest, našo ljubezen do bližnjega dolgujemo religiji. 'S tem, da je religija dvignila pojmovanje na vi-sočino občega, je vzbudila željo po vedi, stvarjala umetnostno razpoloženje in budila razmišlje-vanje. Religija je postala človeškemu notranjem življenju prilagođena etika, nravnost, sredstvo za oživljenje in vzdržanje altruizma, izgojevališče čustvovanja in je to še vedno.” Ta definicija verstva je najmilejša. So pa raziskovalci človeškega življenja, ki ne najdejo dobrega lasu v verstvu, ki smatrajo verstva za zavore napredovanja. Gotovo je, da vere sodelujejo v nekem oziru na tvorbi značaja kakega ljudstva in da so vere, ki so prilagođene tlačanski naravi, in vere, ki učijo človeka, da visoko glavo nosi in se ne da z mokro cunjo v kozji rog pognati. Najsvobodnejše je budistično versko naziranje in njemu služi največ milijonov ljudi. V Evropi so kalvinistični reformiranci v Švici, na Francoskem in na Madjarskem najsvobodnejši verniki. Na Ma-djarih se v Avstriji vidi, kako nosijo glave po konci in so gospodarji na lastni zemlji vzlic vsem poskusom gospodujočih stanov v drugi polovici države, ta narod spraviti pod nemško gospodstvo. Na slovanskem jugu najdemo tri veroizpovedanja, tudi mohamedansko, a nobeno ne vzgaja prave agilnosti. V pismih, ki nam dajo prva poročila o državnem življenju narodov v Aziji, najdemo, da so duhovniki vladali prve državne združitve ljudi, ne pa vojaško organizirane čete. V Evropi najdemo kake majhne take državice na slovanskem jugu, ali drugod velja, kar piše Gumplowicz: “Kjerkoli se srečajo jednake koristi, ki se morejo uveljaviti proti tretjemu, tam pride do zveze zastopnikov teh koristi. Take zveze so se sklepale med barbari, ki so si podvrgli mirne kmete, in med rimsko cerkvijo, ceho so pa plačali kmetje, katerih podjarmljenje je odobravala cerkev proti odstopu bogatega dela pridobljenega sveta in ljudi na njem. Tako je bilo leta 406., ko je kralj Frankov Chlodwig sklenil zvezo z rimsko cerkvijo. Škof Remigij ga je krstil v Reimsu. Cerkev je sankcijonira-la z vojno silo pridobljeno in prejela je za to bogata darila: zemljo in tlačane. Dogajalo se je tudi, da je cerkev zaradi lepšega podarila vojaško organiziranim
ljudem cele dežele — in od njih zopet dobavljala, kar je rabila za svoje bogato 'življenje. Cerkev je priznavala “božje pravo” posvetnih zmagovalcev nad mirnimi kmeti.” —■ Tudi južni Slovani smo bili predmet take zveze in izmene. Slovenci pa smo doživljali tudi vse revolucije, ki so se dogajale zaradi uničenja teh zaveznikov; s posebnim ponosom smemo kazati na skoraj stoletno dobo luteranstva v slov. deželah, dasi nismo imeli od nje onih koristi v gospodarskem in duševnem razvoju našega naroda, katerih so bili deležni drugi narodi.
Kak pomen ima proučevanje, spoznavanje narave, kaže zmaga človeškega uma nad marsikatero naravno silo, katere zmage se množijo v naših časih že skoraj po desetletjih. Vedno je človek raziskoval vzroke naravnih sil in jih skušal uporabljati v svoje delo, ali v preteklih dveh stoletjih in v posebno v zadnjem stoletju so se vede vsled dela posvetnja-kov tako ojačile, da zastopstvo verstev ne more več reči, da zastopa, kakor v prvotnih zgodovinskih časih, vedo. Ojačenje ved po vsem svetu je v pretečenih stoletjih največji dogodek in vede so postale velika sila v vsem življenju. Vede prestvarjajo vse življenje in že tudi obličje zemlje in skoraj ni med njenim čudežnim stvaritvam. Tudi neolikan človek spoznava to moč, ki stvarja milijonom vire boljšega in varnejšega življenja. Duhovnik, ki je nekdaj bil edini gojitelj vede, katero je gojil zaradi razveseljevanja samega sebe, ker ni smel ž njimi na trg, je zgubil ta monopol in vede so mu zrasle čez njegovo glavo; zdaj mora svoj verski zistem zagovarjati proti naravoslovnim vedam, ali ga vsaj spravljati ž njimi v sklad, ker vede v materija-listični tendenci niso zadovoljne z nauki vseh različnih veroizpove-danj o nadnaravnosti. Danes služi veda že v to, da zlajša boje človeka za kruh in ga rešuje nadlog, katere so se prej smatrale za neodvrnljive božje kazni.
In- velikansko brodovje, velikanske armade so knjige, so časopisi, ki širijo vede med ljudi vseh krogov, ne oziraje se na šole, ki so posvečene spoznanju in razširjenju vede, katere si je izvojevala šola za vse ljudstvo. Ako so bile šole nekoč pristopne le otrokom gospodujočih stanov, zahteva zdajšnje gospodarstvo, da je ves narod enako šolan, ker sodelovanje pri stroju zahteva odprte, šolane glave. Prometna sredstva zdajšnjega gospodarstva nosijo nauke vseh ved po vsem svetu, velikanski materijelni razvoj gospodarstva uči analfabeta in omi-kanca, ako si le pazljivo ogleda večja mesta, mesta velikega prometa na morju. Železnice, telegrafi, telefoni, velikanski parobrodi ter majhni letalni stroji potrjajo izrek filozofa Kanta: Smoter zgodovine je: popolna kultura člove-
škega rodu iz lastne duševne moči. Proti tem velikanskim močem težavno vodi boj duhovnik; občudovati je zlasti kat. duhovnika, ki še vedno misli, da bo tudi nad temi močmi zmagal. "Vse stori, da bi to dosegel. (Vse je, kar zdajšnji svet od omikanea zahteva: poje, pleše, telovadi, je demokrat, socijalist, organizuje svoje učenjaške šole, institute, snuje svoje gimnazije in univerze, katere je nekoč sam vladal, hoče nazaj pridobiti, ali vsaj osnovati vseučilišča “katoliških ved”. Vse zastonj, omika svetovnih ved, literature pluskata okolo njega in ga meče v stran, ako hoče svoj sistem spraviti v sklad z naravoslovnimi vedami. Naj so posvetni ljudje še toliko needini v svojih težnjah, v gospodarskih in duševnih vprašanjih i-majo svojo, po silah gospodarstva in vedno napredujoče, razširjajoče se svetovne omike označeno pot in vsi morajo biti nasprotniki ljudem, ki ne morejo drugače nastopati, kakor nasprotovati vsemu novejšemu življenju.
“Notranje življenje človekovo zovemo njegovo dušo; to je svet, ki ima svoje lepote, kakor svet pameti in razsodnosti. Ta svet je deloma prirojen, deloma pridobljen po naukih in skušnjah. V svetu pameti vladajo pojmi in misli, tukaj čustvovanje, tam razsodnost, tukaj bog in verstvo, tam nacijo-nalni smoter, tukaj značaj in vest”. — “Aus der Betrachtung der Geschichte entspringt Resig-nation. Bergauf, bergab, talhin, talher, — zum Schluss immer das-selbe Lied; ob hochste Kultur o-der Barbarei, der Inhalt des Le-bens bleibt immer der gleiche: Freude und Kummer, Liebe und Ilass und zum ¡Schluss der Tod; ob hochste Erkenntnis oder Koh-rulerglaube, ob Elend oder Ueber-fluss, die iSeelenstimmung bleibt die gleiche:	zusammenbreehen
vor dem Ziel oder das Fehlen von Zielen!”
Večkrat se najde, da je kak visoko omikan človek prav veren, ne da bi pripadal kakemu javnemu verstvu, to je omikanec rahlega srca. Nadvlada duhovenstva s pomočjo vere pojema pa vendarle v bolj omikanih narodih. Veda ni več zaprta v kakem samostanu, ne služi kakemu ‘verstvu, ona ne živi v enem narodu, ona je internaci-jonalna, svetovna, interkonfisijo-nelna in njen smoter je, da more človek izrabljati vse pripomočke narave po svoji volji za povolj-nejše življenje, da se odstrani vse, kar zamore motiti njegovo srečo. In ker sledijo veliki uspehi delovanju ved, mora biti vse istim prijazno in tedaj pride lahko do tega, da si človek bližje pogleda “nadnaravnosti” raznih verstev.
V delokrog tega delovanja ved v materij elnem gospodarskem in duševnem oziru, v oziru razširjenja, spoznavanja naravnih sil in zakonov življenja človeške družbe, tedaj v oziru večjega duševnega obzorja poteguje tok napredovanja tudi dosedaj manj omikane narode. “Duha stvaritve kakega naroda zamore za neki čas zadržavati vpliv tujine, ali on se enkrat zravna, ker vpliv tujine ni trajen, duh stvaritve pa je večen”: tako misli Teine.
Dalje prihodnjič.
KRVAVITVE IN RANE.
Krvavitve so dvojne notranje in vnanje.
a) Najbolj navadne notranje krvavitve so: Krvavitve iz pljuč, iz želodca in iz nosa. V bolnih (jetičnih pljučah preje gnoj krvno žilo, kri teče v sopila (bronhije) in dušnik ali sapnik, in bolnik iz-kašljava svetlo-rudečo in z'zračnimi mehurčki pomešano kri. Tudi iz ranjenih pljuč teče kri v sapnik in potem skoz usta. Bolnika mirno položi na posteljo in mu dobro podloži glavo in gornji del života. Delaj mirno in tolaži bolnika, ki se pri toliki krvi silno razburi. Pri pljučnih ranah de-vaj na mesto, kjer je rana, mrzle obklade in dajaj ranjencu mrzle vode piti. Bolnikom pa, ki kašljajo in imajo bolna pljuča ter kri izkašljavajo, mrzla voda ne stori dobro, ker bolnik nato še bolj kašlja in še bolj krvavi. Najboljše sredstvo v prvi sili je sledeče: V kozarec daj jedno ali dve žlici kuhinjske soli. prilij malo vode in daj to bolniku popiti.
Bolniku, ki ima rane v želodcu, se primeri, da poči "že med prebavo, ko se želodec premika, nagnila žila v rani, in ves želodec se napolni s krvjo. Bolnik obledi
in, če je krvi veliko, jo izbljuva. Kri iz želodca je največkrat že sesedena, temno-rudeča in z o-stanki jedi j pomešana. Takega bolnika spravi v posteljo in mu devaj mrzle obkladke na želodec. Dobi kos ledu, raztolči ga v mož-narju na majhne koščke in mu jih dajaj cele požirati. Nobeno domače zdravilo bljuvajočega želodca tako ne potolaži kakor led. Vsekdar pa pošlji takoj po zdravnika, ker so te vrste krvavitve zelo nevarne. Vedno pa je treba iz-bljuvano stvar dobro pregledati in spraviti, da jo pokažeš poklicanemu zdravniku. Kako je treba na vsako stvar gledati, dokaže naj sledeča dogodba: Neki zdravnik je bil po noči poklican k bolniku, kri bljuvajočemu. Bilo mu je zelo slabo, in rodbina je bila v največjem strahu. Zdravnik pa je vse kmalu pomiril. Pri luči je pogledal in poejuhal izbljuvane stvari in videl, da je le — črno vino, ki si ga je bil bolnik zvečer preveč privoščil.
Krvavitev iz žil odvodnic (arterij) je, kakor že rečeno, najbolj nevarna. Krvavitev iz tankih žilic ustaviš tudi tako, da namočeno bato tesno obvežeš na rano. Pri krvavitvi iz večje žile odvodnice pa taka obveza nikakor ne zadostuje, kajti kri brizga pri vsakem srčnem udarcu iz odprte žile in bato na enkrat premoči.
Pri pretakanju vina vzameš mehko elastično cev, vtakneš jo v sod, potegneš sapo k sebi, in vino se ti pretaka v drugo posodo. Ke-dar je posoda polna, stisneš s prsti cev, in vino se ustavi, dokler ne odjenjaš. Krvne žile so takim elastičnim cevem podobne cevi, po kterih se pretaka kri. Stisni tako žilo, kakor mehko elastično cev, in kri se ustavi. Ker pa kri v teh žilah teče od srca po telesu, pritisniti moraš žilo na mestu med rano in srcem. Pritisneš jo lahko tudi v rani z bato ali prstom, na roki ali nogi pa položi na žilo med rano in srcem kako trdo stvar (v robec zavit kamen, tolar itd.) ter nogo ali roko tesno obveži.
Če si kdo žilo odvodnico prereže v komolčnem pregibu, preveži roko tesno nad komolcem, in kri se ustavi. Predno roko ali nogo obvežeš, vzdigni jo kvišku in preveži s tvarino, ki je nalezljiva (elastična), na pr. z elastično cevjo, ki se rabi pri pretakanju vina, ali pa z opertavnieo, ki je še natezljiva. Če ni drugega pri roki, zadostuje tudi močen povoj. Obveza pa ne sme biti preozka ali pretanka, da se pregloboko v kožo ne zaje. Roka ali noga sme biti samo tri do štiri ure zavezana, sicer zamre. iSkrbi torej, da pride hitro zdravniška pomoč.
Na vratu ni mogoče tesno obvezati žile, ker obveza ranjenca preveč duši; tišči torej žilo s prstom ali z bato na podlago ali na kosti pri grlu. Pokliči pa pomagača, ker se en sam človek hitro utrudi. Pomagač pritisne svoj palec ob tvojega in tišči žilo, ti pa odje-njaj. Tako se vrstita.
Na glavi prav lahko pritiskaš krvavečo žilo, ker je podlaga trda in jo tudi lažje obvežeš. Lase v okolici rane pa odstrizi s čistimi škarjami. Tako pomagaš hitro bolniku in zdravniku, ki pride rano obvezavat. Nekje na Dolenjskem je bil dve uri daleč od zdravnika hlapec ranjen na vratu in na glavi. Kako so mu pomagali? Naložili so ga na voz brez vsake obveze in ga peljali po slabem potu k zdravniku, češ, pa ti pokaži svojo umetnost. Slabo podložena glava se je vso vožnjo tresla na lestvenem vozu, ranjenec je vso pot krvavel, in pripeljali so ga popolnoma omedlelega k zdravniku. Doma bi ga naj bili ostrigli in primerno obvezali, in revež bi ne bil izgubil toliko krvi, in zdravniku bi se bilo delo olajšalo.
Ta dogodba bodi v dokaz, kako je treba pomagati, in v svarilo, da ne smeš ranjencev nikdar prevažati ali prenašati, dokler ni kri ustavljena.
The Konrad Schreiet Co,
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NE ZAMENJAJTE! NE POZAB TE!
DA JE
MESINA HRANILNICA LJUBLJANSKA
y Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko
največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1910
565.5 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog
41 milijonov kron.
Rezervni zaklad
1 milijon 200 tisoč kron.
»sestoje po 4)4% brez obbiika
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi tanki Pri banki zahtevajte odloč c o, da se Vam pošlje denar le na ‘‘Mestno hranilnico ljubljansko V Ljubljani” in ne v kako drugo manivarno • ‘špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, P° kateri banki dobi ir o za Vas denar. SVOJ NASI.O V NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
NAZNANILO!
J. MATIASY,
GLAVNI
POTNIK TVRDKE GOLDEN STATE WINERY.
Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu viuu 45e gal. Cena črnemu vinu 35c gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
Frank Sfefanich.
lastnik G. State Winery,
R. R. No. 7 Box 124
Frescco, Cal.
NAJSTAREJI ZDRAVNIK V CHICAGO
DR. WELLS & CO.
Imeflite Ikaktoršnokoli bolezen; pridite k staremu Dr. Wells, ki je ozdravil stotine Slovanov. Veliko rojakov je _že iskalo njegove pomolči, kadar čsrugi zdravniki niso pomagali. Pridite k Dr. Wells, ki bo z Vami govoril v slovenščini. On Vas bo pošteno zdravil, vi plačate pa samo za vspešno ozdravljenje. Če trpite na zabasanosti, vodenici, oteklini, za strupljenju krvi, garjah, ranah, kožnih boleznih, mehurju ali obistih, fistuli, moški oslabelosti, na novih ali kroničnih boleznih, — Vas ozdravimo ■ s pomočjo naše metode, odobrene od najvišjih zdravniških oblasti v Evropi in Ameriki. Obiščite nas. — Damo naisvet in tudi preišCeno Zastonj.
Dr. WELLS & C0.424 So. State St., nasproti Siegel Cooper & Co
Uradne ure od 9 jutro do 8 večer. Oh nedeljah od 10 do 2 pop.
Pilsen Auditorinm
Restavracija in Bufé
JOS, FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chicage.
Importiran Pilsner, Anheuser-Busb, Michelob in .‘r ’-matirvcđno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
Kakovost vedno ista.
<*’

Angleščina brez učitelia!
Po navodilu slovensko-angdeške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjig-a trdo v platnu tezana stane $1. in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELK/L 533 W,
... Največja zaloga slovenskih knjig.
-r~nr~r "ir ruimrm r ..,	,
H5 St,, h'n York,
Pišite po cenik.
T,

S.S.P.
v
X
Zveza
y
4lstanovlJena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: ||250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigag’o, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Qlobe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453 -53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOE SVANŠEK 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2G03 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1345 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobjde”. Szja vsako zadnjo sredo v mesecu.
OD ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE.
Zvleček iz 13. redne seje glav. odbora.
¡Seja se začne ob 8. uri zvečer dne 31. januarja 1912 v Stastny-evi dvorani. Prisostvujejo jej sledeči bratje uradniki in odborniki: Anton Mladič, Jos. Benko, William Rus, Anton Duller, M. ‘V. Konda, Jos. Ivanšek, Jak. Tl-sol in John Levstik.
Prečita se zapisnik zadnje redne seje, katerega se odobri in podpiše.
(Naznanje se vzame resignacijo br. John Mladič-a, kateri odstopi od pomožnega odbora iS. S. P. Z. : za njegovega namestnika se pa vpelje brata V. S. Skubic, člana društ. št. 1, v Chicago, 111..
Društ. štev. 1, Chicago, 111. — Dopis in protest se prečitata ter vzameta na znanje; po kratki debati se da tudi gl. tajniku navodilo za odpis, in s tem se zadeva zaključi.
¡Na znanje se vzame tudi razne podatke o društvah in članih Zveze nabrane od brata M. V. Konda na potovanju po severu in zapadu Združenih držav.
Dr. št. 2, Claridge, Pa.: Bratu Zupančič-u, kateri je zgubil eno oko popolnoma, a na drugega zelo slabovidi, po predlogu br. Konda—Tisol izplača cela usmrtnina takoj, ko hitro vrhovni zdravnik potrdi, da sta bila podpisana zdravnika preiskovalca resnično prava zdravnika — Specijalista za očesne bolezni.
Dr. št. 6, Winterquarters, Utah. Rešitev, radi bolniške podpore
br. J. Brešovar, se na predlog br. Tisol-a v prvi vrsti prepusti društvu; objednim je pa društvo na-prošeno poslati natančnejše podatke o stvari.
Dr. št. 23, Orient, Pa.:	Radi
podpore bratu M. Bišček, se mora ravuati natanko po “Zvezinih” pravilih.
Dr. št. 27, Forest City, Pa.: Dr. zahtevi, tieoči se posebne Zvezine naklade, se sklene po daljši debati na predlog br. Konda—Mladič ugoditi.
Dr. št. 31, Farmington, W. Va.: Bolniška podpora bratu, katerega je skozi ves čas svoje bolezni obiskoval samo en član, se začasno še ne izplača, temveč se od društva pričakuje pojasnil.
Dopis gdč. Mary Gorenc se prečita in vzame na znanje.
Dr. št. 45, Baltic, Mich.: Nasvet, tičoč se izboljšanja “Zvezinih” čekov oziroma boljega zavarovanja proti njih ponaredbi, se vzame na znanje, ter objednem kot neizvedljiv odkloni.
Dr. št. 48, Mulberry, Kans.: Zadevo bratov Klinkon—Ulepie se začasno vzame naznanje s prošnjo, da društvo o nji obširnejše poroča.
Dr, št. 47. Chicago, 111.: Prošnji, za razpečevanje tiketov v korist dr. blagajne, se ugodi. — Objednem se pa sprejme sklep, kateri mora biti priobčen v Glasilu Zveze, namreč, da se za jednake slučaje ne bode več izdajalo dovoljenje.
Dr. št. 83, Roslyn, Wash.: Bratu Gab. Sumina se sklene izplačati odškodnina za oko takoj, ko hitro se prejmejo potrebne listine.
Brat Alozij Kastelic, član dr. št. 5 v Darragb, Pa.: Usmrtnin se ne izplačuje drugače kot proti pobotnicam, in kadar se iste prejme, se usmrtnina izplača.
Brat tajnik poroča, da sta u-mrla brata Max Petersky, od društva št. 11 v Staunton, 111., in Mihael Peršič, od društva št. 74 v Johnstown, Pa. Poročila se vzameta na znanje in vznak sožalja se vstane raz sedežev.
Brat tajnik predlaga za sprejem sledeča društva: kot št. 89 v Sygan, Pa., kot št. 90 v Washoe, Mont. in kot št. 91 v Black Dla-mond. Wash. — Prvo društvo šte-
je 19 članov, drugo 17 in tretje 8 članic, katere se vse sprejme v S. S. P. Z. Ravnotako se sprejme k raznim društvam tekoči mesec, prijavljenih 77 članov in 9 članic.
V odobritev se predloži razne račune, katere se sklene izpla'čati.
Glav. tajniku se dovoli dati v tisk '“upravilnik” in "“police”, pisalni papir za glavni in porotni odbor.
Ker so se porabili Zvezini znaki, zato- se izvoli brate Mladič, Benko in Konda, da pri raznih tvrdkah poprašajo za cene istih.
Brata Kondo se izvoli v poseben odbor, za dobavljenje raznih informacij.
Na predlog bratov Konda — Skubic, se sklene dne 11. februarja t. 1. obdržavati izvanredno sejo na katero se morajo povabiti vsi uradniki iri odborniki S. :S. P. Z. razven gl. podpredsednika in to radi prevelike oddaljenosti.
In s tem se seja zaključi ob V2I. uri v jutro.
William Rus,
,	zapisnikar.
ZA REVOLUCIJO.
'Nek socialističen pisatelj je ■pred kratkim satirično zapisal: “Vse dobre revolucije so bile 0-ne, ki so se že završile.” Lahko pa bi bil dodal: tudi one, ki se imajo vsak čas vršiti; in one, ki se bojo vršile, da vsebujejo veliko “dobrega”, in od katerih kapitalisti nikdar svojega pogleda ne odstranijo.
Danes je n. pr. revolucija na Kitajskem in naša stara znanca J. P. Morgan, in J. D. Rockefeller sta popolnoma zadovoljna ter pazita, da iz slabega tudi nekaj dobrega pride — v navadni formi izkoriščanja.
Mr. W. Straigbt, zastopnik Morgana in zastopnik Rockefellerja sta, po zatrdilu časnikarske zveze, zapustila mesto Peking ter se podala v Nanking, katerega si so revolucionarji izbrali za svoje glavno mesto; in o njuni misiji razpravlja sedaj meščansko časopisje kar na debelo. Eni trdijo, da ameriški kapitalisti podpirajo revolucionarje — to se razume! Zastopniki japonskih kapitalistov se tudi pogajajo z revol. voditelji, v svoje začudenje pa so videli tu-
je roparske tiče že sedeti na on-dotnih plotovih.
Dr. Sunyetsen, je patriot, demokratičnega duha in napreden politikaš, katerega stremljenje je, da odpravi monarhijo in na nje mesto postavi republiko, bo mogoče vspel ter postal velik vpliven človek v kitajski zgodovini. To se pa ne zgodi brez dovoljenja in pomoči Morgana in Rockefellerja ter njn dolarjev. Naj postane še tako velik in vpliven, nikdar nebo več rešil dežele teh roparjev ; pa naj se revolucija posreči ali pa ne: te roparske tiče ostanejo tam. Revolucija je njima v korist, ako vspe, če ne, jima bo proti revolucija ravno tako dobro. došla!
Morganove in Rockefellerjeve ter drugih enakih krvosesov zadeve na Kitajskem, so tudi naše zadeve; njih potrebe tam so narodne potrebe ameriškega ljudstva. To so razlogi, in toraj se niti ne smemo drzniti vprašati jih odkod in kako pravico imajo fi-nancijelno podpirati revolucijo, ter razdirati mirovne pogodbe. Tudi ne dovolimo; da jih Japonska izžene, kot smo dovolili Rusiji, da je iztirala Shusterja iz Perzije. Je pač velika razlika med J. P. in W. Morganom, dasi sta oba Amerikanca, državljana, in nju obeh navadno ime je Morgan.
Revolucije, kot je današnja na Kitajskem so velikanskega pomena za ljudi kot Morgan, Rockefeller in druge kapitaliste.
Je toraj velika razlika med za-; vršenimi revolucijami, ki so bile v prid, kakor že rečeno, edino le kapitalistom; in revolucijami, ki se bodo vršile, dobiček teh pa bo imelo ljudstvo.
Kitajski “tron” je padel, tako poročajo zadnje brzojavke; izdal se je edikt, v katerem proglaša Mandču rodovina,- da se za vedno odpove kroni. Prezident je še vedno dr. Sunyetsen, ki pa gotovo naredi prostor komu drugemu — morebiti modremu Tuanšikaju. — To se še ne ve in ne more uganiti.
Vemo pa danes že to, da z lju-dovlado prične i na Kitajskem kapitalizmu nova, svitlejša doba —, ki prinese s seboj soeijalizem.
“ J be Roosevelt Salccm”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
Rojakom v San Francisco, Gal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal.
Telet. Douglas 5049 Telet. HoireJ2436
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Sehoeaihofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO.
RAILROAD EXCHAIGE BAR
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Fischlin.
ROJAKOM,
ki stanujejo in potujejo skozi Denver, Colo., piporočam svojo dobro urejeno
GOSTILNO.
Oddajam sobe na dan ali na teden Dobra postrežba!
Se priporoča
-JOHN DEBEVC
1719 BLAKE ST.	DENVER, COLO
“NARODNA DVORANA" in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vsf Slovani st zbirajo t tem salunn!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, lastnik
Cenile knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE”
1809—1813 Loomis St., Chicago, 111.
Aškerc:
Nove poezije .................$1,50
CANKARJEVI SPISI:
Gospa Judit.................. •	-75
Hiša Marije Pomočnice...........75
Hlapec Jernej...................75
Jakob Ruda......................50
Krpanova kobila..............$1.50
Knjiga za lahkomiselne ljudi--$1.00
Nina............................75
Ob zori......................$1.00
Vinjete .....................$1.00
Za narodov blagor...............75
Zgodbe iz doline, šen-t florjanske .75 Za križen....................$1.00
JURČIČEVI SPISI:
.50
.50
I. zv.: Deseti brat ...........
II. zv. Juri Kozjak zg. p. -Spomini starega Slovenca ali črtice iž mojega življenja, povest iz Napoleonovih časov, in dr. ....................
IV. zv. Tihotapec, Grad Rojimje,
Klošterski Žolnir..---...	.50
V. zv. Hči mestnega sodnika,
Sin kmetskega cesarja...	.50
VI.	zv. Sosedov sin, Telečja pe-
čenka in dr............. -50
VII.	zv. Lepa Vida, Ivan Erazem
Tatenbah ..................50
VIII.	zv.: Cvet in sad; Bela ruta,
bel denar.....................50
IX. zv.: Doktor Zober; Med
dvema stoloma.................50
X. zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov klobas, Ženitev iz ne-
vošljiosti in dr............50
XI. zv.:	Tugomer, drama Iz
slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška....
.50
KERSNIKOVI SPISI:
Agitator .....................$1.00
Berite Novice, Politični listki .. $1.25
Cjdđamen ......................$1.00
Gospod Janez, Kmetske slike 1 dr.$2.00 Jara gospoda, Očetov greh .—$1.00
Kritika, Komentar ................50
Lutrski ljudje, Testament .....$1.00
Na Žerinjah ...................$1.00
Jtošljin in Vrjanko ...........$1-00
Zbrani spisi, (pesmi) .........  .50
Levstika spis!:
Obsojenci ................... • • • $1-00
Svoboda ........................  I®
Murnika spisi:
Znanci ...........................75
Najhujši sovražniki ..............30
Meška spisi:
Mir božji .....................$1.00
Ob tihih večerih ..............$1.50
Remcovi spisi:
Ljubezen Končano ve Klare.........75
Premaganci .......................30
Velik punt .......................75
V Študentovskih ulicah ........ .75
Zadnji rodovine Ben-alja .........75
SIENKIEWICZOVI SPISI:
Brez dogme.....................$1.50
Križarji v 4 delih............$2.50
Mali vitez v 3 delih...........$2.50
Potop I. in II. zvezek........$2.50
Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Quo Vadiš, (vezan).............$2.50
Šorlija spisi:
Človek in pol .................$1.25
Novele in črtice, (vezana).....$1.50
Pot za razpotjem, (vezana) ....$1.50
TAVČARJEVE POVESTI.
I. zv.: Ivan Slave! j;	Antonio
Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ....................$1.25
II.	zv.: Otok in struga; V Kar-
lovcu; Valovi življenja;
In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia................$1.25
III.	zv.: Ivan Solnce; Grajski
pisar..................$1.25
IV.	zv.: Tiberius Pannonlcus;
Kuzovci; — Vita. vitae
meae...................$1-25
V. zv.: Mrtva srca; 4000 času primerna povest iz prihodnjih dob...............$1.25
TOLSTOJEVI SPISI:
Ana Karanina..................$2.50
Kazaki...........................75
Rodbinska sreča..................40
TRDINATOVI SPISI:
Bohovi huzarji in Iliri	......$1.25
Bajke in povesti, I. zvezek......75
„ m n 71.	„	 75
..........in. .................75
„	,, ii IV.	ii ••••••	.75
Trošta spisi:
Pri stricu ......................40
PREVODI
Iz svetovne književnosti.
Ben Hur, (vezana)...............$2.00
Blagor na vrtu cvetočih breskev .50
Dim ...............................40
Igralec, iz spominov mladeniča.
Roman ......................... .75
Islandski ribič...................50
Jacque Damour in Nais Micoulin .50
Jan Marija Plojhar. Roman ------$1.75
Kako pišejo ženske..............$1.00
Karamfil s pesnikovega groba.. .25
Mali lord.........................75
Momenti......................  $1-25
Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Pet tednov v zrakoplovu (vez.) $1.75
Povesti Mak-sima Gorki.............75
Prva ljubezen ................... -50
Ruska moderna...................$1-50
Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30
Taras Buljba .................... .75
Tartarin iz Taraskona.............50
Vohun.............................75
Leposlovna knjižnica:
Dolina krvi.....................$1.50
Razporoka.......................$1.00
Mož Simone......................$1.00
Ponižani in razžaljeni.........$1.00
Stepni kralj Lear; Hiša ob Volgi .50
Straža..........................$1.00
Skrivnosti srca ...................60
Ljudska knjižnica:
Dekle z biseri..................$1.00
Jemač z-magovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne; Med plazovi.............30
Pasjegiavci, zgodovinska povest. .$1.00 Znamenje štirih, v 3. sešitkih... .30
KNEZOVA KNJIŽICA.
Zabavni In poučni spisi.
1.	zv.: Anton Knezov životopis;
Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa..........40
2.	zv.: Gorski potoki; Planinska
Idila; Matija Valjavec.. .40
9.	zv.: Za vozom; Izgnanci; Štu-
dent Lojze; Fenny; Klanec eiromakov.............40
10.	zv.: Življenje in smrt Petra
Novljana; Ella............40
11.	zv.: Križ na gori; Spomini
gospođa Ignacija Brum-
........................
12.	zv.: ’Potepuh Marko in kralj
Matjaš; V mesečini; Brez
zadnjega poglavja.......
17. zv.: Brambovci:	Mladost;
Vojna ......................... -40
Knjižnica časopisa “Naprej!”
I.	zv.: 'Soeijalizem (druga izdaja) .10 2 zv.: Zakaj smo socialisti?... .10 5. zv.: Kdo uničuje proizvajanje
v malem? ...................15
7. zv.: Katoliško svetovno nazi-
ranje in svobodna znanost 35 9. zv.: Kapitalistična razred ...	.15
Knjižnica Narod, založbe v Celju. I. zv.: Strašno maščevanje ... .50
II.	zv.: Met g. Broušlka v XV.
stoletje ................. 75
Narodna Biblioteka:
Babica.............................59
General Lavdon.....................25
Spisi Andrejčkovega Jožeta: Čr_ tiče iz življenja na kmetih; Matevž Klander; Zgodovina motni-škega polža; Amerika ali povsod dobro, doma naj boljše; Popotni listi; Cesar Jožef v Krašnji; Dambeški zvon; Žalost in veselje; Nekaj iz ruske zgodovine; Vojniška repub. Zaporožkih kaza-kov; Božja kazen; Čudovita zmaga; Berač; 8 z-vezkov	skupaj ..$1.50
Zaroka o polnoči................  .15
Za kruhom ....................... .15
“NAŠ DOM.”
Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti.
1.	zv.:	Cesarjevič i-n sestri ■
dvbjčkinki; . Kronika Teharskih plemičev .......... 25c
2.	z-v.:	Zadnji grof, celjski in
iskalci biserov na otoku sv. Duha .................. 26c
.40
.40
3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma
in na tujem............     .25
Slovanska knjižnica:
Na bojišču..........................40
Preko morja........................40
Pripovesti o Petru velikem..........75
Slučaji usode ......................75
Beračica............................20
Božična noč.........................40
Mladost.............................40
Svetovna knjižnica: Alefcsanda Dumas:
Dama s kamelijami................$1.00
Grof Monte Cristo I.	zvezek____$2.00
Grof Monte Cristo II.	zvezek ... .$2.00
Trije Muškertirji................ 2.25
Dvajset let pozneje, (nadaljevanje Treh Muškertirjev.).... 2.25
VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik.
3. zv.: Prokleti ste...!.........50
4.	zv.: Rusinja ................ .50
5.	zv.: Lux in tenebris lucet ..	.50
6.	zv.: Črtice z ogljem............50
7.	zvv: Bolnik ...................50
8.	zv.: Kako se je pijanec iz.
preobrnil ....................50
9.	ZV1.: Jazbec pred sodnijo ...	.50
ZABAVNA KNJIŽNICA.
7. zv.: Roman iz življenja preproste 'deklice....................50
13.	zv.: Za staro pravdo...........50
14.	zv.: Sami med seboj. Učen-
jaJk (Igri.)..................25
15.	zv.¡Pogreb, Brez volje, Črti-
ce. In druge povesti........50
IG. zv.: Pri Jugoslovanih...........50
17. zv.: Pot spokornikov, in druge .................................50
20. zv.: Amerikanci (igra) in po-
RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI:
Andersenove pravljice .............50
Avstralija in nje otoki............50
Avstrijski junaki..................75
Bele noči .........................25
Bitka pri Visu.....................30
Boj za pravico.....................40
Brodkovsiki odvetnik ..............75
Burska vojska .....................30
Cesar Jožef II.....................25
Bolgarija in Srbija...............50
Barvaste črepinje..................30
Črna žena .........................75
Deteljica ....................* .	.20
Dobra gospodinja (vezana)....... 1.50
Domači zdravnik....................60
Džungl......................... $1.00
Elizabeta .........................30
Etiketa in politika................15
Frančka in drugo...................25
Fra Diavolo ..................... .30
Gozdovnik, 2 zvezka................70
Humoristični leksikon .............30
Igračke............................75
Ilijada............................50
Izdagavec..........................50
Iz nižin življenja.................50
Iz dnevnika malega poredaeža.. .75
Jurkica Agičeva ................ 1.00
Kako naj se pišejo zasebna pisma ...........................  75
I Kako vzgaja us*da.................40
Kacijanar......................... 50
Krvava noč v Ljubljani.............40
Kitajci in Japonci.................50
Knez črni Jurij...................20
Kraljica Draga ....................25
Križana usmiljenost .........     .40
Križem sveta.......................40
Kratka zgodovina slovenskega
naroda .........................50
Kultura in politika............. .10
Libera nos a malo..................75
Ljubezen i-n junaštvo strahopetnega praporščaka ...............40
Marjetica..........................50
Materina žrtev.....................50
Malo življenje.....................50
Med knjigami in ljudmi........... .25
Mina ............................. 50
Mlinarjev Janez ...................40
Morski razbojnik ............... 1.00
Mtusolino .........................35
Na krivih potih....................40
Na rakovo nogo (vezana)............50
Nikolaj Zrinjski ......—...........20
Narodne pripovedke soških planin .......................... 1-50
Oče naš............................50
O te ženske.....................$1.00
O kulturnem pomenu slovenske
reformacije .....................50
Pisana mati .............,.........40
Poljub ...........................40
Pblitieno življenje Slovencev.,. .30
Postrežba bolnikov .............. ,20
Peter Prostak (vezana).............40
Pol litra vipavca..................75
Popolna slovnica esperandsfcega
jezika .........................50
Pod spovednim pečatom; prva knjiga ..................... 1.25
.25
.75
.20
50
'.30
.05
knjiga ....................... 1.00
Princ Evgen Savojski...............20
Prilike patra Bonaventure...........40
Prokleta ...........................25
Pred nevihto.......................30
Reformacije in socialistični boji
slovenskih kmetov ...............50
Revolucija na Portugalskem..........30
Reliefi ......................... ,75
Rječnik hrvatsko-sloven-ski.........50
Robinzon...........................60
Rusko-japonska vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev .......................... 2.25
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878............ 1.50
Skrivnost najdenke .................30
Soeijalizem in moderna veda...	.50
Spake ..............................75
Spominski listi iz avstrijske zgo-
doviive ......................
Spomini na. Prešerna............
Srečolovec ......................
Štiri ruske -slike (vezana)......
štiri ruske slike (broširana)... Tajnosti španske inkvizicije,.,. Telesni naš postanek razvoj in
konec ...........................75
Tilho in drugi.....................75
Turiki pred svetim Tilnom (ve.
žarna ........................ 1-00
Ugrabljeni grofič ..............   .30
Ukrajinske dume ....................15
Umdina ............................45
Uporniki...........................40
Utrinki......................$1.00
Vaška kronika......................75
V	delu je rešitev..................20
Viljem baron Tegetthoff............25
Veliki trgovec.....................50
V	kamnolomu .......................30
V	naravi........................  50
Vojska na Turškem...................35
Vstaja Škenderbergova	(vezana)	.40
V	tujih službah....................50
Za bratolgubje .....................40
Za srečo ...........................40
Zgodovina av-strijiskojogrske monarhije .........................25
Življenja trnjeva pot...............40
Zlatokopi .........................30
Zmaj iz Bosne.................. .50
Zlatarjevo zlato...................75
Naročilom je priložiti	denarno vrednost, bodisi v gotovini,	poštni	nakaznici ali poštnih znamkah	po	en	ali
dva centa. . Poštnina je	pri	vseh	teh
cenah že všteta.
Slovenci, (podpirajte, čitajte in razširjajte edini slov. svobodomiselni delavski tednik “Glas Svobode”. Stane $2 na leto. Naslov: Glas Svobode, 1809—13 Loomis St., Chicago, 111..
vesti...................50 Pod spovednim pečatom; druga

««
Glas Svobode
(Thb Voice op Liberty)
WEEKLY
99
Published by M V. KONDA (SL CO. 1809-1813 Loomis Street k-nlcago, Illinois
Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.	__
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
—-------------in velja--------------—--
IA AMERIKO:	^
za pol leta..................
Z A EVROPO:.	_
Za celo leto...........82.50
za pol leta............81.25
Naslov za dopise in pošiljatve je
GLAS SVOBODE
1809 -1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik'; da nam natanino naznanijo poleg Novega tud. Stari naslov.
FARME!
dodatek k zadnjim POTNIM ČRTICAM.
Pozno so se naši rojaki v novi domovini pričeli zanimati za farme; vendar boljše pozno kot nikdar. Vsa čast onim rojakom-vodi-teljem, ki so v tem oziru pričeli svoje rojake buditi in jih poduče-vati, le žal, da še vse premalo!
Tukaj lahko citiramo besede znanega ameriškega pisatelja glede farmerstva, C. S. Punk-a: “IStranke bodo vstajale in padale, mesta se bodo gradila po potresu in ognju pokončala, banke lahko propadejo, trgovina zamre, in mi v takih in jednakih slučajih veliko trpimo; dokler se pa zemljo lahko prisili z umnim obdelovanjem roditi, ne bomo poginili.”
iMi bi še lahko pridejali: Ko nastopi zopet kriza, navadno tvornice, premogokope in rudokope, kjer je največ naših rojakov vpo-slenih, zaprejo; kam potem Vi, rojaki? Če imate pa svojo grudo, se v jednakih slučajih, pa četudi vam ne daje velikega dobička, vendar pošteno preživite in tudi niste v vednem strahu, da bi vas kedo radi neplačane starine pahnil na cesto.
Če ima človek čas in si ogleda po zapadnih državah sosebno po (Nebraski, kmetije naših čeških bratov pa mora, pravim: mora priti do zaključka, priporočati tudi našim rojakom isto, t. j. pot do izhoda iz današnjega mizernega življenja po zaduhlih in nezdravih brlogih velikomest.
Kedo je dal Čehom in Poljakom, katerih je po zadnjem štetju skupno v Z jed. državah nad 5,000,000, tovarne, razne banke, komis jonske trgovine in trgovske zbornice itd. itd., da se še Amerikanci in drugi narodi čudijo njih uspehom.
iSlovenci, kar nas je v Ameriki, smo vendar po večini kmečkega stanu, pa se kmetijstva, ko pridemo sem bolj bojimo kot vrag križa! Jaz sam sem delal več let na farmah in toraj lahko trdim, da sem še več, ne le zaslužil, marveč tudi prihranil, ko pozneje v mestih.
Na svojem potovanju po severu in severozapadu, sem našel jako malo slovenskih farmer j e v, kar pač ni častno za nas Slovence, še manj pa koristno za posamezne rojake.
Iz naselbine naših farmer jev v Willards County, Wis., se malo kdo v javnosti oglasi, če je pa kaj rastresenih po državi pa nikoli. Isto je v Michiganu in Minnesoti, kakortudi po Dakoti. V Brockway, Minn, je stara slovenska farmerska naselbina, za katero pa nihče neve, razen njih ožjih roja-kov-klerikalcev. Isto je z naselbino v Willadrs, Wis., samo da je ta še mlada.
Z vsem prepričanjem trdim, da bo severna Minnesota v par letih zaslovela, kot dobra farmerska dežela, sosebno tam okoli Virginia City, kjer nameravajo graditi mline. Naših slovenskih “home-steadarjev” je že več tam na oko-lu. 9 milj od Chisholma poznam dva, ki pa sta zemljo kupila. V začetku jima je šlo slabo, kot se godi novincem povsod; sčasoma je pa le šlo, in sedaj, ko sem bil tam, sta se že zadovoljno smejala in tudi pohvalila. Eden od njiju je še pristavil: “Več let sem bival v mestu; delal, pa vendar nikdar nič imel, in radi naprednega mi-šlenja me je uboga gmajna vedno preganjala — sedaj sem pa all-right.”
Da bi si Slovenci kupili od vla-
de namakano zemljo, kakoršno sem videl v dolini ob Big Horn reki, v Montani, ne priporočam. Zemljo dobi seveda vsak, dokazano pa je, da priviligiranci vživajo tudi tam predpravice. Slovenci bi tam ne mogli veliko kupiti, in kot “male” bi se jih vedno zapostavljalo, kakor se druge “male” zapostavlja. V tem oziru sem čital govor ondotnega governerja, pri letnem sestanku. Kako je šibal vladne komisarje in velikaše, to je bogate prekupovalce in vladne pristaše — priviligirance, ki poberejo vso vodo, tako da jo “mali” nič ne dobo. Koliko pritožb da je dobil, in koliko pomagal, a vsem ni mogel. Bili so ljudje, ki so kupili od vlade tako moderno namakano zemljo, a pozneje primorani pobrati šila in kopita, ter zopet iti s trebuhom za kruhom. Pri omenjenem sestanku so pod prisego priče izpovedale take grozovitosti napram tem “malim”, od strani priviligirancev, da ne morem našim rojakom iste priporočati.
Naše vlade je danes nič drugega kot samahvala, frazarstvo prve vrste, kakoršnjega ni nikjer na svetu. Predno bo Amerika glede kmetijstva, to kar je Evropa, se bo morala v mnogih stvareh še veliko učiti, ne pa, da se preganja v unije združene farmerje, med tem ko jih Nemčija podpira v polnem obsegu. V Ameriki nima dandanes nobena organizacija ni-kakoršne pravice razven kapitalističnih org. trustov. Temu je kriv edino le trohneli današnji zi-stem, katerega je treba predrugačiti! Ali ne mislite Vi tako, rojaki?
“Humanity is going — must go — forward, not back.” Svetovne mase naravnih razvojev ne morejo zabraniti.
Posamezniki so se in se bodo zbirali v skupine: društva, družbe in korporacije. Ta zbirališča, najsibodo v verski, politični, delavski, poljedelski, denarni ali in-dustrielni, ali v katerikoli namen, se tudi združujejo, je v dosego večjega napredka in vspešnosti. Jednako gibanje se pojavlja v vseh deželah, med vsemi narodi —, a pri nas, v prosvitljeni, svobodni Ameriki?
Delavske organizacije se prega. nja! Farmerske unije se preganja! Truste velekapitalistov se preganja! (?) Pri vseh preganjanjih se le prvih voditelje zapira in stavi pod velika poroštva medtem, ko se velekapitaliste, voditelje trustov, pušča svobodno vži-vati, vse “pridelano” in “pošteno” zasluženo. Je to pač dežela enakih pravic za vse — na papirju !
Rojaki, delavci!
Ob času volitev, volilnico v roke, na katero zapišite po vašem najboljšem prepričanju — delav sko! Ako se pa hočete priučiti, kaj pomeni ta beseda “delavsko”, potem naročajte in čitajte take liste, ki vas bodo o tem poučili. Pod vladnem zistemom, kakoršen je danes, ne moremo napredovati, torej : doli ž njim!
Razburljivost me je že predaleč spravila od pravega namena in tira, namreč od kmetijstva. Pa nič ne de, morda —, morda bo pomagalo.
Tudi v Montani se dobi še dobre takoimenovane Homestead zemlje. Naših farmerjev tam ni veliko. En par jih je za Great Falls-om. Večje število jih je ne daleč od mesta Dillon, ali nekako med Dillon in Butte City. So Belokranjci in vrlo dobro napredujejo. Tudi v državi Idaho jih je nekaj, za katere pa nisem mogel zvedeti. V Washingtonu jih je več rastresenih, in dve dokaj velike naselbine, sosebno ona na severu ob postaji Wenatchee. Tukaj pridelajo posebna jabolka, hruške in breskve, ki se prištevajo najboljšim celega sveta. Naši tamkajšnji rojaki so torej neodvisni, česar se tudi, kakor se mi je pravilo, popolnoma zavedajo. Na južni strani v naselbini Krain, 7 milj od mesta Enunclaw, sem tudi bil, in eno noč tam prespal. Ondotni rojaki farmerji imajo lepa posestva sedaj, a pretrpeti so morali veliko, predno so isto postavili na o-brestujoče stališče. Okolica pa je še vsa zaraščena z velikanskimi gozdovi. Cena zemljišču je tam precej visoka in predno isto očisti, ga stane gotovo veliko. Čudno je le, da so ondotne pokrajine, kakor po drugih deželah, vse last bogatih velikih družb. Odkod so pa te prišle do lastovanja tolikih
ogromnih posestev, to je zagonetka. —
V Oregon nevem za nobeno slovensko farmersko naselbino, dasi je v Oregon, kakor v Washingtonu, dokaj milo podnebje; edina zapreka je deževno vreme ki traja po več mesecev skupaj.
iY Calif orni ji je večje število slovenskih farmerjev, ki so pa raztreseni po obširni državi. Največja in najstareja je naselbina belokranjskih farmerjev v Lower Lake, v Lake County, ki izvrstno napreduje, le žal da so tako daleč od trga za svoje pridelke, katere so primorani kar med seboj razpečati.
Druga je naselbina na Out Hill, v Napa County, ki je pa, odkar so ondotni rudokop živega srebra in topilnico zaprli, zelo žalostna. — Potem pride v poštev ona v Porterville, in na to posamezniki, katerih se nahaja, kakor že omenjeno, po vsej obširni državi, eden tu, drugi tam. Je naših rojakov farmerjev tudi v Coloradi, Iowi, Missouri in drugod, seveda raztreseni. Večje število jih je v bližini St. Joseph v Missouri; nekateri so tam že nad 35 let. Ravno-tako tudi v vseh večjih naselbinah, kar sem jih tu omenil slovenskega časopisja več nepoznajo L. Ko sem tu pa tam omenil naše časopisje, sem dobil zaničevalen odgovor: “Kaj mi če, imam angleške in nemške liste.” Pa jim tudi ni zameriti, ker sem se prepričal, da ne znajo slovensko več citati — in govoriti slovensko jim je težko. So toraj za slovenski živelj izgubljeni, sosebno še, ker so se pomešali ter pomožili s tuje-rodci. Njih sini in hčere, so tudi že pomoženi, in slovensko nezna-jo več. Kar je pa novejših mlajših slovenskih farmerjev, so še tu pa tam naročeni na kak slov. list, vendar ni pravega zanimanja zanj. Tukaj bi se moralo nekaj storiti v tem oziru; toda kako, je vprašanje. Navdušenja za kmetijski list, razen malih izjem, pa nisem našel nikjer, pač pa navdušenje za delavsko stvar in — socializem med mladini, a s starimi pa že tako ali tako nič ni.
Kar sem videl na kmetijah pri raznih narodih, sosebno Čehih, pri šel do zaključka, če hočemo kaj več postati in se ne potujčiti —, priporočati našim rojakom:	po-
prijeti se kmetijstva. Mizerija naših rojakov ponekod, kar sem na lastne oči videl, in prosperiteta naših bratov Slovanov na farmah me sili povedati da, če hočemo kot narod kaj veljati v bodočnosti, se moramo poprijeti kmetijstva.
Res, da je vsak začetek težaven. Najšibo de vstanovitev društva, ki je malenkost, ali kako drugo napravo ; sčasoma je pa le napredek in samostojnost naših rojakov pri tem zagotovljena.
Tu pomislimo na slovensko am. časopisje —: že 10 let je, kar je pričel izhajati delavski list “Glas Svobode”, pa so zapreke, da še danes nemore izhajati dvakratna teden, kar bi lahko, če bi bili naši slovenski delavci složni in se zavedali svoje moči.
Da je klic na farme sedajnem času potreben, umesten in vvide-van, nam potrdi vsakdo. Da zastavim, jaz pero ob vsaki priliki za uresničenje te ideje upam, ne bom kamenjan, akoravno vem star grški izrek, da profet med lastnim narodom ne bo poslušan in ne-vspel
‘Toda:
“Mi vam, vi nam!” naj bo naloga slehernega rojaka delavca.
Na farme!
Socialisti na Kitajskem. — Ni
dolgo tega, kar se je ustanovila v Šangaju na Kitajskem socialistična stranka in takoj pričela živahno delati. Razvila je veliko propagando za socialistične ideale s tiskano in pisano besedo. Razširja liste, okrožnice, letake in agitira z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. V stranko lahko vstopi vsakdo, ki je dovršil 16. leto. Na Kitajskem kakor sploh na jugu ljudje namreč veliko hitreje dorastejo kakor pri nas. Razen starosti 16 let je potrebno, da se dotienik sam vzdržuje in da ima normalno šolsko izobrazbo. — V stranko se sprejmejo posamezniki vseh narodnosti, ver in obeh spolov. Program obširno govori o izdaji listov, brošur, o javnih predavanjih, o gradnji holnic in vzgajališč za otroke. Stranka hoče osnovati zadružne banke. Novo ustanovljena stranka stopi v zvezo s socialistično internacionalo. —
JUGOSLOVANSKI DENARNI ZAVOD V AMERIKI.
Gospodarsko poročilo.
Minneapolis, Minn.
Želim, da mi uredništvo dovoli, da pojasnim moje stališče glede sloge med Slovenci in glede naših voditeljev, ker je te stvari omenjal z mojo dotiko pisatelj izvrstnega spisa “Potne črtice”.
Kaj je sloga?
iSloga je misel, je podvizanje dveh ali več oseb, dveh ali več družin, istega naroda ali raznih narodov, doseči z obratno pomočjo, s skupnimi, zjedinjenimi, združenimi močmi, s kooperativnim dejanjem, ugodnejše življenske vdobnosti, več dobička, ali kak drugi določen cilj. “Viribus Uni-tis” je prešel danes iz avstrijskega goldinarja v vse življenske poklice, in “Viribus Unitis”, združeno moč, ne vpoštevajo danes samo posamezniki, ampak tudi podjetja, pokrajine, politične stranke, narodi in države.
In za to združeno moč, če se že imenuje sloga, ali združenje, ali kooperacija, ali kakor si že bodi, sem jaz vedno deloval s peresom — vsak moj spis je vnemal naše ljudstvo vedno za združenje, za kooperacijo; in še danes povdar-jam, da je treba združenja med Slovenci vsaj na gospodarskem polji, ker visimo že na koncu “štrika”, in zmanjkalo nam ga bo iz rok, če se ne združimo, in padli bomo še na nižjo stopinjo kot jo zavzemamo danes.
To naj služi toraj v pojasnilo, da sem jaz vedno za složnost, za združenost, za kooperativno in zadružno delovanje, za geslo:	“Z
združenimi močmi.”
In sedaj pride vprašanje: “Kaj je s slogo našega naroda?”
iSloge med našim ljudstvom ni in je ne bo — sloge, da bi vsakem vgajala. In tako je pri vsakem narodu, ki stremi po napredku. Razni vodje imajo razne ideje, in tem idejam sledi večja ali manjša tropa ljudstva. Od vekomaj do vekomaj je bilo in bo tako. Vodje so toraj krivi nesloge, tako Slovencev kot drugih narodov; ne pa ljudstvo. Ljudstvo je složno kolikor razmere dopuščajo; dokaz temu so naše politične strančice in premnoge Jednote in Zveze, kojih se je oklenilo v raznih krdelih do 30 odstotkov našega odraščenega naroda, vzlic temu, da so te zadruge še v plenicah.
Za kolovodje teh vrst nisem tarnal nikdar. Dobro vem, da jih je preveč, ki se silijo za čast in denar v ospredje pri teh podjetjih. Moj zadnji spis za “Gl. Sv.” je bil “Naše gospodarsko upraša-nje”. Povoda toraj ne more biti za sklepanje, da nam manjka mogoče religijoznih voditeljev, ali političnih vodjev, ali jednotnih vodjev. Naslov spisa pravi, brez vsake definicije, da nam manjka gospodarskih voditeljev.
In pri tem ostanem. Pridenem pa, če bi imeli Slovenci v Ameriki le jednega vodjo na gospodarskem polju, vodjo, ki hi imel absolutno moč vsaj jednega časnika za seboj, in ta moč je najvplivnejša danes na zemlji —, bilo bi naše gospodarsko stanje, in ž njim naš vgled v javnosti, na boljši stopinji kot je.
Kaj bo s kapitalom naših Jed-not in Zvez, kojega je slovensko ljudstvo skupaj spravilo, a je zanj mrtev, vsaj v toliko kar se tiče važnih ljudskih gospodarskih vprašanj? Bo ta ogromna moč slovenskega ljudstva na veke v tujih rokah? Nad četrt miljona dolarjev je tega ljudskega bogastva, a gospodarji te svote, slovenski ženiji, takorekoč, puste, da nas s to našo najsilnejšo močjo drugi narodi še ložje v ozadje potiskajo !
Tu je dokaz na dlanu, da nam manjka gospodarskih sil, da nam manjka bistroumnih ekonomov. Tu je dokaz, da manjka pri naših prvakih narodne zavednosti, narodni ponos, da jim manjka ener-žija in vpogled v našo bodočnost.
Obratno zaupanje med sinovi in hčerami matere Slovenije še ni zamrlo; duh njih narodne zavednosti je še živ; narodni ponos med priprostimi je višji leto za letom; treba je le, da se oklenejo naši vodje teh ljudskih čednosti tesneje. In mi smo jednega mesa in jedne krvi.
Kaj bo, voditelji? Ali boste roke križem držali na veke? Ali nimate vpogleda v bodoči razvoj slovenski v Ameriki?
Kar je Slovencem nujno potreb-, no je Gospodarska Jednota, je koncentrirana financijelna moč, je Slovenska Hranilnica in Posojilnica za Ameriko.
Jednotni kapital v drugonarod-nih bankah je vreden za slovenski razvoj piškavega oreha. In i-sto je z milj oni slovenskih privatnih prihrankov, ki so naloženi v bankah.
Nujno potreba nam je toraj organizacije, ki bo spravila vsaj del tega ogromnega bogastva v slovenske roke, in to je mogoče doseči edino potom slovenskega denarnega zavoda.
Bližnja bodočnost bo pa pokazala, če nam v resnici manjka vaditeljev gospodarske stroke. — Vprašanje slovenske denarne centrale spričalo bo, če nam manjka rodoljubnih, zavednih mož, po kojih žilah teče pristna slovenska kri, v kojih prsih bije srce za slovensko stvar; spričalo bo, če nam manjka mož, ki ne skrbe le za lastni žep, za lastni biznes, ampak, ki so tudi narodno sebični, narodno zavedni; če nam manjka voditeljev, ki imajo srce in pogum in kompetentnost poskrbeti, da se o-sredotoči slovenski kapital v slovenskih denarnih zavodih, ter se tako poskrbi za boljši bodoči gospodarski razvoj Slovencev v A-meriki.
In, če manjka pravega materijala za vresničenje te prevažne gospodarske ideje na tem kontinentu, pa apelujte isti, ki imate časnikarsko moč, katera jači ali tlači, na starokrajski slovenski e-lement, da pošlje desetini vsega slovenstva človeka, ki bo to naše prevažno gospodarsko uprašanje rešil.
Jugoslovanska banka, s sedežem v Ljubljani, ti imaš podružnice med ubogim ljudstvom vsega Balkana. Tukaj na zapadni polobli smo Slovenci, Hrvati, Srbi, Bulgari, Črnogorci, Macedonci in Albanci; vsi smo Jugoslovani, ter posedujemo ogromni kapital. In, če ni vredno, da bi se starokrajska jugoslovanska inteligenca za nas pobrigala, če ni mogoče, da bi naše finance zjedinili sami, ali s starokrajsko pomočjo, v svrho boljšega gospodarskega razvoja a-meriških Jugoslovanov, potem je boljše, da opustimo ves naš narodni boj, boljše, da vržemo stran vse naše narodne svetinje, potem je boljše — da se potujčimo danes kot jutri.
Vendar upanje imejmo, da bo vstal rodoljub slovenski, ki se ne bo strašil orati ledino na tem pre-važnem polju; ki se ne bo strašil žrtvovati se za vresničenje prve denarne centrale ameriških Slovencev, ki bi bila velike važnosti v smeri rešitve in napredka slovenske humanitete, slovenske izobrazbe, slovenske obrtnosti, slovenske podjetnosti, slovenske kupčije, slovenskega gospodarstva in kmetijstva, slovenske kolonizacije, slovenskega narodnega obstoja, slovenskega ugleda v javnosti.
Voditelji! Če Vam je pri srcu napredek Vašega ljudstva, če Vam je mar gospodarski razvoj Slovencev v Ameriki, združite slovensko finaneijelno moč, na ko-jej naj bazira “Slovenska Hranilnica in Posojilnica za Ameriko!”
Nas, ljudstva, je pa sveta dolžnost, da vsako tako gibanje dejansko podpiramo, ker to bo has-nilo v prvi vrsti nam, v drugi vrsti pa tudi starokrajskim slovenskim napravam in inštitucijam bolj, kot, če se raztresa naša najboljša moč, naše ogromne finance, še nadalje po tujenarodnih bankah, ki skrbe edino le za tu-jenarodni razvoj in napredek.
Viljem Brunschmid.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO!
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Skoro vsak dan prejmemo lepo-število pisem širom Amerike, v katerih nas rojaki povprašujejo -po raznih stvareh, posebno pa o ■ stanju lista in drugem.
Nekatera vprašanja so zelo zanimiva kot n. pr. ono rojaka B. v
M., ki bi rad poizvedel, kedaj bomo povečali list ali pa dvakrat na. teden list izdajali.
To vprašanje je velikega pomena za nas, kakortudi za naročnike lista. Zato pa bomo v kratkem odgovorili na to vprašanje.
List bomo v kratkem spremenili, to se pravi, dali mu bomo več dobrega čtiva, nismo pa še na jas-.nem, ali bi ga povečali na obliki ali bi list izdajali dvakrat na teden. Sedaj smo gotovi, da bomo list povečali, od naročnikov in zastopnikov pa je odvisno, v kaki meri ga povečamo.
Če se vsak po svoji moči potrudi in dobimo v par mesecih najmanj 2000 novih naročnikov, potem bomo list dvakrat na teden izdajali, ker z naročnino 2000 novih naročnikov pokrijemo približno polovico stroškov, ki bodejo narasli z dvakratno izdajo. Če pa tega števila novih naročnikov ne ■ dobimo, potem pa neverno kako bo, ker pri sejanjih dohodkih komaj rinemo.
ISotrudnik Konda gre zopet na pot; zanj smo prepričani, da bo storil svoje, in ko bi se mogli zanesti i na zastopnike po raznih naselbinah, tako, kot se na g. Kondo, potem bi začeli izdajati list dvakrat na teden že s prihodnjo izdajo.
Vendar, raje počakajmo, da se ne prenaglimo!
Pred vsem si moramo zagotoviti, da bo šlo, to je: od sedaj naprej bodemo zapisovali posebej vsak teden koliko novih naročnikov smo prejeli, in kolikim se je list vstavil.
Zadnji teden smo prejeli 20 novih naročnin, a osmim smo list vstavili; napredovali toraj za 12.
Ta številka je primeroma zelo majhna. Kaj ne da, zastopniki?
IS takim napredkom ne bo še soli, toda strahopetniki nismo. “Rinemo po stezi — ne bo dolgo ko pridemo na suho cesto,” tako si mislimo mi in na zastopnike se zanašamo, da nam pomagajo, da privozimo na suho cesto.
Jakob Zajec, iz Utah, nam je poslal 8 novih naročnikov iz Clear-Creek, Utah, vsi drugi pa 12. Toraj ima za zadnji teden Zajec: “rekord”. Radovedni smo kateri zastopnik bo poslal največ prihodnji teden. —
Pa tudi posamezniki, po naselbinah, kjer še nimamo zastopnika,, se naj potrudijo in pridobe nove naročnike.
Neka gospa je rekla oni dan u-redniku: “List se mi prav dopa-de, samo preveč prizanašate duhovnikom, kmalu bodete začeli pridige pisati.”
To je lepa pohvala in veseli nas,, ko vsakdo hvali list, zato se pa tu-, di trudimo, da bi kar najbolj u-gajali našim čitateljem. Dobro bi tudi bilo, če nam bi čitatelji izrazili svoje mnenje in nepristransko povedali, kaj radi čitajo. Pričakujemo, da vsak naročnik piše-na dopisnici, kaj ga najbolj zanima v listu, in kaj naj hi pisali. Na. ta način pride urednik do zaključka, kaj večina zahteva. Povedati pa moramo že na tam mestu, da principa ne bomo kršili in zato se naj vsak drži te meje.
Naš namen je, da damo čitateljem “Glas Svobode” to, kar hočejo, (in mi vemo da je prav), in kar jih zanima, ker le z združeno-močjo pridemo do zmage in cilja.
iŠeenkrat, kateri rojak bo imel “rekord” prihodnji teden, in katerega nasvet glede pisave bo najugodnejši?
[j]|[:]|[:]|[:3 |[:]| [:]|[:]|[:]|[:][:]|[:]j[:]|[:] |[:]| [:]|[:]|[:]|gj
I MARTIN POTOKAR 1
pri katerem se dobe:
garantirana domača nova Michigan !=j in New York vina.
Belo, galon po ii.25 Rdeče, “	“	1,00
Sod do 50 galonov belo po 6oc Sod “ 50	“ rdeče “ 500 El
§ MARTIN POTOKAR I
^	1625 So. Center Ave.	¿k
§	Chicago, 111.	g
DJID3ID3ID] IDI! C:]|[:]|[:]|[:][:]|[:]|[:]|[;] |[:]| [:]|[:]|[:]|«
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MAUISOW, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
VREDSEDINIEK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. tf AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
OLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK :
DR. GEORGE BOEHM, Aroua, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
POTNE ČRTICE.
Pod tem naslovom sem se med drugim tudi dotaknil zadeve Martina Kosine, bivšega elana dr. “'Prijatelj” štev. 76 S. N. P. Jed-note v 'Skidmore, Kans., kateri se ‘je pritoževal pričo več rojakov, da ni dobil od IS. N. P. Jednote bolniške podpore, itd.
0 zadevi sem dobil od glavnega tajnika S. N. P. J. pojasnilo, oziroma privatno pismo, katero se glasi:
Chicago, 111., feb. 4, 1912. ‘‘Gospod M. V. Konda,
¡Chicago, 111.
Cenjeni rojak: —
V	listu ‘ ‘ Glas Svobode ’ ’ z dne 2. feb. t. 1. sem čital v “Potnih črticah” med drugimi doživljaji na Vašem potovanju, sestanek z Martin Kosinc-em, bivšim članom društva “Prijatelj”, štev. 76 S. N. P. J. v Skidmore, Kan., kateri se je pritoževal, da ni dobil podpore za časa svoje bolezni.
V	prigibu Vam pošiljam pismo društva “Prijatelj” št. 76, katero nam je pojasnilo zadevo, iz katerega se da sklepati, da glavni krivec, ker ni dobil podpore, je gospod Kosine sam, ki si ni dal na noben način dopovedati, da mu društvo ne more priznati podpore brez notarskega potrdila.
Društvo je na gl. urad naznanilo bolezen gospoda Kosine», nekako v začetku meseca maja 1910; od tedaj ni bilo nikoli nobenega poročila od gospoda Ko-sinca, niti ni bilo predloženo nikdar nobene nakaznice; šele meseca sept. 1911, to je leto in pol od tistega časa, ko se je Kosine ponesrečil, smo dobili pismo od advokata, v katerem je povpraševal o podpori gospoda Kosinca.
Naša Jednota, kakor vse druge, ima svoja pravila, katera so veljavna za glavni odbor kakor tudi za posamezne člane Jednote, po katerih se moramo vsi ravnati. Če se gospod Kosine ni hotel pokoriti pravilom, je to storilo društvo. Jalov izgovor je, da gospod Kosine ni mogel dati nakaznice v potrdilo notarju. Jednota ima preveč takih skušenj, in kaj takega je neverjetno.
Gospod Kosine je, smelo rečem, svojeglavneš, kakor je razvidno iz njegovih pisem, katere imamo v uradu. Dokaz temu je, ker je celo zadevo oddal v roke advokatu šele po preteku leta in pol, ne da bi se kedaj obrnil na kakega glavnega odbornika, oz. na porotni odbor, kamor spadajo taki slučaji.
Da ne bo javnost krivo sodila društvo in gl. odbor; in da ne bo Jednota trpela na ugledu, je pravilno, da na podlagi teh faktičnih podatkov in pisma društva “Prijatelj” štev. 76, priobčite v novo v Vašem listu zadevo g. Kosinca, ko imate na razpolago prepričati se, da glavni povzročitelj je g. Kosine sam, da ni dobil podpore, ker je za-metaval pravila.
Ako tega v Vašem listu ne popravite, se bo morala Jednota opravičiti potom svojega Glasila, kar pa ne bo v javnosti izgledalo tako, kakor če to storite v “Glas Svobode”.
Z odličnim spoštovanjem: John Verderbar, gl. tajnik IS. N. P. J. Temu pismu je bilo pridjano še
pismo društva “Prijatelj”, št. 76 S. N. P. J. v iSkidmore, Kans., katerega vsebino tu priobčim: “ISkidmore, Kan., 27. sept. 1911. Cenjeni sobrat, glavni tajnik!
Naznanjam Vam, da sem prejel Vaše pismo, tičoče se bivšega člana Martina Kosine. Stvar je taka; Kosine se je javil bolnim 29. aprila 1910. Dasiravno je Kosine prejel natančna navodila od prejšnjega društvenega tajnika, Čemažar, se on ni hotel ravnati po pravilih Jednote in tajnikovem navodilu. Jednota je zahtevala, da pošlje vsak mesec nakaznico. Prvo nakaznico je poslal 23. junija 1910 in ker je društvo prejelo isto že po seji, moralo je s stvarjo počakati do prihodnje seje in to pa zato, ker nakaznica ni bila pravilno izdelana. Društvo je vrnilo Kosincu nakaznico s nalogo, da isto da poveriti javnemu notarju ter ob enem tudi pošlje bolniško spričevalo od bolnišnice.Tega pa on ni hotel storiti in vsled tega mu ni društvo nakazalo podpore.
Martin Kosine je pisal društvu, da ne more z zlomljeno nogo okoli notarjev hoditi in na to mu je brat Čemažar odgovoril, da društvo ne zahteva, da bi z zlomljeno nogo hodil k notarju, pač pa isto lahko zanj stori kedo drugi. Kosine je tajniku odgovoril, da na Hiawatha ni rojakov in zato mu je nemogoče to storiti. Znano pa nam je, da takrat je bilo okoli 10 Slovencev v Hiawatha.
S kratka, Kosine je vedno zahteval podporo, za pravila pa se ni brigal.
Zadnje pismo je pisal 16. marca 1911, na katero mu je brat Čemažar odgovoril in povdar-jal, da naj prečita priložena pravila in potem premisli, če se je ravnal po istih, ali ne.
Bolj natanko se prepričate iz njegovih pisem, katere tu priložim. Pripomnim naj, da društvo nima nobene nakaznice od Kosinca, in to pove vse.
Črtan je bil v mesecu decembru 1910.
Z bratskim pozdravom
Simon Hribernik, tajnik.”
Iz vsega tega je razvidno kako stvar stoji. Sedaj smo slišali obe stranki in vsak lahko sodi pametno o celi zadevi.
K temu naj še pripomnim, da nisem pisal ničesar druzega kot to, kar mi je pravil Kosine v navzočnosti več rojakov, ki so me prosili, da o krivici (!), ki se je rojaku zgodila poročam. Poročal sem, kar mi je pravil Kosine, v gornjem pa prepustim mesto tudi ¡S. N. P. Jednoti in društvu, da se opraviči in popravi, kar mogoče ni bilo resničnega v mojem prvem poročilu.
M. V. Konda.
KO JE BIL SVET ŠE MLAD.
(Prirejeno za “Glas Svobode”.)
“Kako stara je zemlja? Kako star je svet? Kako dolgo bo trajal in kje bo končal človeški razvoj? Kako dolgo bo človek životaril na zemlji? Kaj bo dosegel?” To so vprašanja, katerim lahko odgovori samo bodočnost — doba civilizacije. Ker sami ne vemo pravega odgovora na ta vprašanja, vseeno lahko mislimo, se pogovarjamo o tem in na ta način rastemo duševno in telesno.
Čas — dobo na naši zemlji delimo v tri razrede ali periode — kamenito dobo, bakreno dobo in železno dobo.
Koliko časa je trajala ena ali druga doba se natančno ne da konstatirati, pač pa so učenjaki preračunih, da je naša zemlja stara najmanj 1400 milijonov let, torej več, veliko več kot 4000 let, kakor pravi sv. pismo. Kar se je godilo na tem svetu pred kamenito dobo, ali pred časom, ko je bila zemlja vrela, raztopljena masa, ali še prej, ko je bila nekak plin, nam ni znano in zato, te dobe ne prištevamo h kameniti ali drugi teh dob, ki so baje samo en dan dolgega leta od kar se je svet porodil.
Doba kamna, bronca (bakra) in železa, to so tri poglavitne delitve časa na zemlji in vse te dobe lahko imenujemo mladost človeštva.
'V času kamenite dobe je človek rabil kamenito orodje, semintja zbrusil je kost kake živali, katera mu je služila za orožje. Y bronasti dobi je izdeloval orodje iz mehkih kovin, kot bakra; a to orožje ni imelo še nobene ostrine. Y železni dobi, to je današnji dobi, se je človek naučil izdelovati nož, ki reže, plug, ki orje celino in ko-nečno znašel je orožje za boj, vstvaril industrijo in se pečal s poljedelstvom.
Te dobe, ki segajo nazaj tisoče stoletij, so v primeri s starostjo sveta in človeštva, par ur celega leta. Kamenita še nikakor ni ona doba, ko je svet bil še mlad.
Ko je bil ta svet mlad, je bila zemlja podobna gorečemu ognju in to je bilo stotine milijonov let nazaj. Skoz milijone in milijone let se je ognjena tvarina polagoma ohladila. Y tistem času je zemlja ogrevala luno, tako kot današnji dan ogreva solnce našo zemljo.
Polagoma, po tisočih, miljonih letih nastala so morja, suha zemlja se je pokazala, zginila in zopet prikazala. Tudi atmosfera, o-zračje se je popolnoma predrugačilo, ker drugače človeško bitje ne bi moglo živeti. Zrak, katerega so vdihavale velikanske živali v pračasu, bi bil človeku tako po-gubonosen, kot razni strupeni plini, katere poznamo v sedanji dobi.
Ko je bil svet še mlad, to je milijone in milijone let nazaj, v oni dobi, katero znanstveniki imenujejo “azoično” periodo, ali dobo brez življenja, to je mrtvo dobo je bila takrat ta zemlja, — bodoči dom človeka, — še velikanska ognjena krogla, vrteča se po vse-mirju in okoli solnea, ki pa se je polagoma ohlajevala.
Takrat je bilo vse vprek raztopljeno in zmešano. Y tisti dobi godile so se na zemlji velikanske erupcije, zemlja se je tresla, plin je izhlapeval, vroča masa, ki je prišla v dotiko s ohlajenim delom zemlje, se je razletela, šum in bobnenje je bilo strašansko.
In dolgo, dolgo predno se je začetna človeška oblika pokazala na zemlji, je trajala dolga doba, o kateri ne vemo skoro ničesar, doba, ki ni zapustila nobenega sledu izvzemši sledov, katere najdemo v raztopljenem kamnu in drugih dokazih strašanske vročine.
To so bila dolga leta, v katerih času se je zemlja vobličila ali formirala, pripravila za stan bodočega človeka. Tej dobi ognja je sledila dolga doba formacije, katere pojm vidiš v sledečem:
Ko zreš na premog, ki gori v peči, gledaš na produkt ene dobe v razvoju naše zemlje, in ta doba je trajala več kot sedem miljonov let.
Y	času sedem miljonov let ali več, ko se je premog formiral na površju zemlje iz listja in debel velikanske zelenjave in drevja, še ni bilo znamenja niti misli o kakem človeku. Yladarja sveta še ni bilo.
Y	senci velikanskih dreves so leno ležali velikanski kuščarji, li-zardi, po planinah je romal sala-mander, vstvarjen da živi v tej dobi strupenih plinov in premoga.
iSalamender je bil takrat najvišji izraz intelekta na zemlji. In ta velikaš je že takrat imel štiri noge, in na vsaki nogi pet prstov, za katere nam DarwiD pripoveduje, da smo jih mi, ljudje, direktno od salamandra podedovali.
'Človeka še ni bilo, toda peteri prsti so bili. Tudi decimalni sistem pri današnjem računstvu izhaja od te dobe, ker ta sistem izhaja od tega peter oprsta, salamandra, ki je hodil na tej zemlji pred milijoni in milijoni let.
Strašanska in zelo stara se nam, minljivim bitjem, zdi ta zemlja, na kateri prebivamo . . .
človek, v tej obliki, kot je sedaj, živi na zemlji okoli 2 do 300,000 let in ta čas je komaj en dan v starosti naše zemlje!
Pred dvemi ali tremi sto tisoč leti, ko je človek, še bolj podoben živali, imel čakane, mest» zob, imel dolge, goriline roke, ko se je človek hranil na človeškem mesu, in bival v zemskih jamah in se potikal po močvirjih — ta svet ni bil več mlad. Bil je star, zelo star svet. Da, celo pred milijoni stoletji, bil je star, “star kot zemlja”.
iSemintam se spomnimo na to velikansko število let, ob enem pa ne pozabimo, da je človek prebil na tej zemlji samo par sekund v življenju časa našega plemena in da stoji praktično še vse življenje strmljenja in razvoja v bodočnosti. Bodimo potrpežljivi in upajmo na boljše!
Pogoj k vspehu.
V času indijanske vojne v A-meriki je major Hodson pisal svojemu najljubšemu prijatelju: ‘Če v vojni zmagam z vspehom, bom temu pripisoval zdravo prebavi j e-nje.” Pri tem je slavni vojskovodja mislil na zdravje, brez katerega ni in ne more biti vspehov.
Ysak dan lahko vidimo ljudi, katerih karijera je bila uničena od slabega zdravja, od slabe prebave. Oprosti nam, če te tu spominjamo na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero je eno prvih in najbolj zanesljivih zdravil za slabo prebavo in vseh posledic. Rabi je takoj,' kakorhi-tro zapaziš kako izpremembo v svojem teku, moči ali teži. Dalo bo novo moč izpitim organom, bo uspešno pomagalo k dobri prebavi, ozdravilo zabasanost, glavobol, plinske snovi revmatizma in bol kosti. Je dobro za migreno, nervoznost, zgubo teže in pomladi dele teles in ozdravi bolezni želodca in črevesja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111..
DR. LAWH0N
SLAVNOZNANI X-RAY ZDRAVNIK JE PRIŠEL!
Ta veleznani zdravnik je prinesel s seboj v Chicago zelo vspešne nove metode, katere je dobil pri najboljših klinikah in bolnišnicah cele Evrope, posebno pa v Italiji, Nemčiji, Francoski, Polskem, Norveškem in Švedskem. Njegov čudoviti vspeh pri zdravljenju ljudi in njegov dobrosrčni način sta napravila ljubljenca trpečega človeštva povsod kjerkoli je deloval in to ga je proslavilo kot prijatelja navadnega ljudstva.
Možje, žene in otroci iz raznih krajev se gnetejo okoli vrat njegovega urada in to traja celi dan, od ranega jutra do poznega večera. Iščejo njegove pomoči, da jih ozdravi in vsak, ki pride k njemu, ga takoj spozna kot prijatelja ker v njem vidi dobroto in zanimanje pri vsakem posameznem slučaju.
Zdravnik preiskuje z (X-Ray) žarki popolnoma zastonj in Yam lahko v par trenotkih pove, kaj je z vami. To vam prvo pomore, da Y&s popolnoma in hitro ozdravi. Ker ve za vzrok, ga lahko brez težave in v najkrajšem času odpravi. če ste bolni ali trpite na katerikoli bolezni vam da nasvet zastonj in Yas tudi preišče brezplačno. Njegovi uradi so fino opravljeni in so opremljeni z vsemi naj-novejšimi aparati za vspešno zdravljenje bolnikov. Vsako bolezen z vspehom ozdravi. Če trpite na revmatizmu, obistih, jetrih, črevih, kataru, naduhi, želodcu, srcu ali pljučih, ste nervozni ali i-mate slabe oči, trganje v ušečih ali kak nered v nosu ali grlu tedaj pridite k njemu.
Vsak je dobrodošel. Zdravnik vas vedno vljudno sprejme ne oziraje se na stan ali spol. Možje, žene in otroci, višjega ali nižjega stanu, revni ali bogati, vsi brez razlike so deležni iste vestne, skrbne, znanstvene in popolne metode zdravljenja na št. 81 W. Randolph cesti.
The ATOMO RADIO INSTITUTE
Nasproti Olympic gledališča v drugem nadstropju. (3)
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJt.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

0^r
PARNIKI PLUTE IO IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Josef I. 20. aprila :912. Deviška (prva) vožnja iz New Yorka«
Argentina
6. msrca igi2
Alice
20. marca 1912
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’sStores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje s<* v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Ako hočeš zadnje mode, največjo izbiro in najnižje cene
v deških in moških oblekah in površnihsnknjah,
obišči
-Tl
Vogal Bino Island Avsne in 18ta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nede jo dopoludne.
Moške obleke in suknje od $5 00 do 25 00
Deške obleke in suknje od $2 00 do 15.00.
ATLAS BREWING CO.
•inje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo V	iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER j MAGNET | GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
L SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA Alf f	RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. _
Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. _ Iz-
tirja dolgove tukaj in starem kraju. — IzvTŠnje vsa ▼ notarsko stroko spadajoča dela. ■— Cene vedno zmerne.
} 3S£a.tiia. SlsierLcLer
> 5241 Butler Str., Pittsbnr*, Pa. Ben Phone 7-r Fisk. 0^-
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo ¿ez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 Nortb River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La9avoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov, dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavni zatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMINSKl.
glavni zastopuik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, lil.
DOPISI.
LEP ČIN ROJAKA V MINNEA-POLISU.
No komis, 111. Gospod urednik: —
IN a podlagi zadnjega dopisa sem primoran zopet nekaj spregovoriti.
Nisem si mislil, da bo zadeva o ponesrečenem Pr. Goršeku zadobila tak odmev pri dobrosrčnih naših rojakih; tudi nisem šeWe-del, da pisava Gl. 'Sv. tako učinkuje na svoje somišljenike ! Od vseh strani prihajajo pisma in tudi podpora za nesrečnega rojaka. Posebno se zahvalim g. Ivan Jager v Minneapolis, Minn., ki je zadevo precej iz om. dopisa prestavil in dal v roke avstr, konzulu in se obrnil na enega ponesrečencev v Minneapolis, da bi spravil stvar radi odškodnine s Peabody Coal družbo v pravi tir. Jaz sem pripravljen pričati vse, ker mi je nesreča znana, ker sem sam strojevodja na 2. šihtu, in moj tovariš, Amerikanc, na 3. šihtu, je nesrečo zakrivil, in lahko raztolmačim, kako se to zgodilo.
Svarim kot izvedenec v tej reči vse rojake, ki delate v šahtih, da ne bodete hodili na prvi cage (vspenjačo), ker pri prvem cage je stroj, ki komaj začne delovati, še ves mrzel in cilindri polni vode in se lahko nesreča pripeti. Čuvajte se!
Prosim tudi slov. odvetnike, da mi javijo, koliko v tem slučaju Goršek lahko zahteva in sme zahtevati od družbe. Kaj n. pr., če bi se dalo na avstr, parlament, da bi poskrbel za svojega državljana? Ker pa ne verujem in ne dani mnogo na Avstrijo, in ker se bojim, da bi G. prej umrl, se bi najraje pobotal hitro z družbo, ker rana je še sedaj sveža in mu vedno naprej režejo in ga mučijo in na njem eksprementirajo . . .
Lahko trdim, dragi rojaki, da v dopisu “Trpljenje Slovencev”, nisem nič pretiraval o mukah, ki jih trpi G. Martre pekla, ki nam jih je tako lepo pripovedoval fajmo-šter Juri Glista se ne morejo primerjati z bolečinami Goršeka.
Pomaga naj mu, kdor more; če toži, bo precej časa preteklo še, da dobi kaj; za delo pa ne bo nikdar več sposoben.
Rojaki, delavci! podpirajte i Gl. Sv., ki zastonj priobčuje vse dopise in če le more, pomaga svojemu človeku. Drugi listi bi si pustili plačati kot reklamo. Razširimo tak list!
. Vas pozdravlja udani,
Math Gaishek,
Washoe, Mont.
Uredništvo: —
Oh, kje so zdaj nekdanje dni, ki bili so, a več jih ni . . .
G. urednik! pač morajo misliti i naši črnosukneži na ta dva verza, drugače se ne bi spodtikali nad nami svobodomisleci! Bojazen za svoj kšeft jim je vedno pred očmi!
Žalostno se počuti banda črnih! Prišla je pri narodu ob ves ugled. Skozi “Škof proti župniku” je narod slovenski zvedel, kaj je zmožna duhovščina, oz. škof, ki je preganjal sorskega župnika g. Antona Berce, ki uživa danes pri Vseh am. svobodomislecih^ največ»-je spoštovanje in-ROČutje. -Slabo-venturo” mora posebno grizti to, da bo i narod slov, v Ameriki potom brošure ‘Škof proti župniku’ , zvedel vso njegovo lumparijo, in marsikateri dolarček bo s tem za njega zgubljen! Pa saj uče, da človek ne živi samo od dobrih stvari, temveč tudi od dobre besede! Zakaj oni zadnje ne poskusijo? Zakaj samo zaslepljenemu ljudstvu rinejo to pod nos? Svoje blagoslove prodajajo zemljanom — hranite jih sami zase, potrebovali jih bodete v kratkem —, zapuščajo vas že najpohlevnejši za-rukanei! . . .
Kompanisti nas razveselujejo z 3—4 šiliti na teden. Ni še preslabo ! pa zadovoljiti se moramo z “mineštro”, ki je nam dajejo!
Svobodomiselni pozdrav!
R. N.
iSheboygan, Wis. Glas Svobode: —
Kar se tiče dela je povsod bolj slabo; plače so jo jako nizke, družinski očetje komaj shajajo. Neki g. Černe pa le vedno kriče: dajte, dajte!
Julija 1911 je imel rojak Jos. Malar hčerko in nameraval je je pustiti krstiti. Černe je zahteval najmanj $5 in povrhu še prositi
tri može, da dovolijo v to. Isto se je pripetilo 14. jan. 1912 samo da je v tu slučaju neki John Planinšek dobil v hišo novorejenko. Černe mu je dal isti odgovor kot Ma-larju v slučaju krstitve. Ali je to Kristov namestnik? Je to po naukih, da je njegova čreda — tolpa koštrunov, ki uganjajo po znamenjem “vere” vse surovosti?! Je to pravilno, da pri letnih dohodkih $1000 še dere tako svoje rojake, družinske očete?! Tisti, ki njega podpirajo imajo po $400 letno in žive v raztrganih barakah — gospodov naslednik ima knežje dohodke ih palačo za $3000 pa še druzega ne zna govoriti več, kot: daj, daj!
Lepa senca krščanskega maziljenca — tip vsmiljenega Samari-tanca!
Pozdrav naprednjakom!
Sheboygančan.
Moon Run, Pa.
Cen j. uredi: —
Delamo sicer vsak dan, a vendar marsikateri komaj zasluži $1.50 na dan; kak dan $2. Duhovnike imamo pa menda povsod e-nake: po $12 zahteva naš, rodom Poljak od krstnega botra! Za drugo “rajžo” bo moral plačati celo — $20! Tako mu je saj dobra črna duša obljubila. Tako se postopa z našim narodom v Moon Run. In zakaj je bil naš rojak siljen plačati v naprej, predno je bil krst?! Recimo, da bi se mudilo krstiti, bi potem moral tudi iskati prej denar? Je to Kristus od Janeza Krstnika v reki Jordan tudi zahteval ?
Naj mi odgovori kdorkoli od črnih! Pozdrav!
Resnicoljub.
Cleveland, O. Cenj. g. urednik: —
Delamo še precej dobro,. toda ne vemo, kako dolgo bo trajalo. Kapitalisti izkoriščajo delavca — prednost ima v tem “Am. Steel Wire Co.” Sužnost vlada v prostorih om. družbe. Tudi letos je razpečavala družba svoje delnice; razprodala jih pa ni veliko; naredila je, da so imeli kupci delavci, več dni počitnic in plan se je posrečil, delavce se ujelo, da so stopili v zvezo mogočnega trusta.
Pri dr. “Sava” že dobro napredujemo. Tako naprej!
Somišljenik.
Mt. Olive, 111. Slavno uredništvo: —
O delu pisati nočem —, me bi pričela glava boleti; o krivicah v unijski jami —, bi bil cel roman. Preidem na rojaka Gorsheka na opomin rojaka Gaishek in so v ta namen darovali: Po $1.00 Frank Mace, M. Tergovčič, Ad. Maren; po 50c: J. Plesnik, J. Kness, skupaj $4.00. Kdor hitro da, dvakrat da! —
Tukaj traja že 6 mesecev-štrajk, pa kakšen? — cerkven!
Solnce nam sije, luč nam gori, ali kedaj se naš narod iz spanja zbudi? Pozdrav!
And. Maren.
Winterquarters, Utah. Uredništvo Gl. Sv.: —
Kar se tiče delavskih razmer se ne morem pohvaliti. Društev i-mamo tu dovelj; pevsko društvo je pd odhodu g. ¡St. Volarič brez učitelja. Da vlada med nami sloga,, je, prav lepo! Rojakom je nekaj pbtreba, in veste kaj? Nič druzega kot naš- delavski .in svobodomiselni list ‘‘Glas Svobode”. Budi narod; izobražuje narod; vodi narod iz teme; mu podaja resnico in luč!!
Pozdrav čit. Gl. Sv.!
Striharjev pomagač.
Collinwood, Ohio. Cenj. mi Gl. Sv.: —
Z delom gre tu bolj postarem. V času v katerem živimo pravimo kapitalistični in s tem je povedano vse.
“Vsaka sila do vrema”! pravi pregovor, in tudi delavci enkrat spregledajo, morajo. V organizaciji in svobodni družbi čaka delavca odrešitev. “Gospodov” delež se mora nehati.
Recimo, da bi pričeli stavkati vsi delavci v Zjed. držav? Kaj bi bilo iz tega? Po mojem mnenju bi stavka trajala 2—4 dni, in spreobrnilo bi se na mah delavsko vprašanje?! Tega ne bomo dočakali, videli pa bomo druge preobrate, silne.
Naši potomci nam bodo hvaležni za naše boje!
V novem letu se je tu vstanovil
soc. klub z 10 člani, izključno državljani Zjed. drž. Imamo Slov. Sokol in podp. dr. Primorec, ki je priredilo 11. feb. pri Joe Travni-karju domačo uspelo veselico.
Le tako naprej!
Frank Kozel.
Ophir, Colo.
Glas Svobode: —
Vse se pritožuje o slabem delu? tako saj čitam v Gl. Sv. Si pa niso delavci sami mnogo tega krivi? Čital sem nadalje v Gl. Sv., da je nek boss v Barberton, O., nekemu Slovencu polomil nos. Čudno se mi vidi, kaj je ostalih 5 mož delalo tisti čas? so dremali?
Delavec mora biti menda tepen do krvanega, potem se gotovo zbudi? Je vendar eno sredstvo?
L. E. Brodnik.
Taylor, Wash. Delavski list Gl. Sv.: —
V planinskem Washington delamo še precej dobro po premogovih rovih; zaslužek ni preslab in rudarji so zadovoljni. Kljub temu je tu mnogo brezposelnih, in je delo težko dobiti. Med nami Slovenci vlada sloga; ne smem tudi pozabiti, da je večina tuk. Slovencev svobodomiselcev.
21. jan. t. 1. smo vstanovili podružnico sv. Ciril in Metoda, v pomoč slovenski deci v Sloveniji. Ko j ob vstanovitvi je pristopilo 21 Slovencev. Dokaz, da se tukajšnji Slovenci zavedajo svojega jezika in so ponosni, da so krvi slovenske !
Avstrijska birokratično vlada zatira slovenščino. Toda zaman! Mrtva Ilirija vstaja na novo; o-življena bo potom slov. dece, z Družbo Ciril Metodovo, katere vseslovenski namen nam je znan in katero podpirati je dolžnost vsa cega Slovenca — tudi nas v tujini.	F. Tostovršnik.
Sunnyside, Utah.
IJred. Gl. Sv. : —
Bom voljo večje gotovosti pred “košom” kar na kratko obračunal !
Z delom gre tukaj dobro; delamo vsak dan, in nove peči gorijo vsak dan, katere so “stapale” že dolga tri leta. Kupil sem si farmo in bi rad kupil kacih 100 ali dvesto sadežev hmelja s koreninami; kdor se oglasi, naj pove tudi ceno, ker plačam takoj. Tukaj je bil neki John Simsnith po imenu, in je dosti naših ljudi ogoljufal. Odšel je sedaj v Bingham Canyon in priporočam rojakom, da se mu ne bližajo!	J. Lukman,
Box 86, Sunnyside, Utah.
Ravensdale, Wash. Cenj. ured.: —
Delavske razmere tu jako slabe ; deset let sem že tu, pa tako pičlo plačo še nisem nikoli prejemal. Že par mesecev “delamo” po en (!) šiht na teden, pa še to j ne vemo, koliko časa bo trpelo ! Kaj počnejo družinski očetje?! Če se obrne na boljše, bom že poročal!	Pavel Koss.
Massillon, O.
Glas Svobode: —
Malokaterikrat se sliši kaj iz naše naselbine. Kar se dela tiče ne delamo že tri mesece nobeden rojakov, ne vemo tudi, kedaj zopet pričnemo z delom in večina rojakov je šlo že s trebuhom za kruhom. Poročati imam pa še drugo žalostno novico? Nemila smrt nam je ugrabila roj. Franceta Grum; šel je na delo 31. jan. zdrav in vesel, a okoli četrte ure popoludne se je olje polilo po njem in takoj je bil ves v ognju. Več rojakov mu je priskočilo na pomoč, pa mu niso mogli pogasiti obleke. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je pa po dveh dneh groznih bolečin umrl. Bil je član dr. št. 69 v Brewster, Ohio in 5. feb. mu je društvo priredilo lep pogreb. Pokopali so ga na katoliškem pokopališču v Massillon, O. Bodi mu lahka tuja zemlja. Pokojni je bil jako priljubljen in bil predsed. dr. št. 69. — Hvala vsem, ki so se vdeležili pogreba in posebno hvala Fr. Mi-glič, iz Collinwood, O., ki se je na tako daljavo vdeležil pogreba. — Pokojni zapušča v stari domovini stariše, brate in sestre.
Frank Raj er.
Midway, Pa. Cenj. uredništvo: —
Da bi mojega dopisa ne požrla tista čudovita zver! se bom pazno ogibal neresnic!
Z delom gre še precej dobro, zaslužek je pa odvisen od dela.
Na društvenem polju smo bolj na srednjem, in je tu še dovelj rojakov, ki niso v nobenem društvu. Delamo malo tudi vinogradih, da si po zimi grejemo notranjost; tjainsem tudi kaj i po svinjski podobi ustvarjenega, za lačni želodček ! Pa ti zimski dnevi so od vraga! Padel sem oni dan z vso silo “božje” jeze in sicer na jako opasen del svojega telesa. Ko se poberem, sem se zahvalil naravi, da je človeku dala zobe v ustih!...
Pozdrav čit. in čitateljicam Gl. Svobode.	Frank Širc.
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”.
ARKANSAS.
Za Forth Smith: J. Zajc.
CALIFORNIA.
Za San Francisco: A. Serjak. COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Somerset: K. Grušovnik.
Za Pueblo: M. Kochevar, B. Kirn.
M. Javornik in F. Stupar.
Za Salida: F. Miklič.
Za South Conon: M. Ohkraut. ILLINOIS.
Za Chicago:	V. S. Skubic in A.
Anžiček.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za Da Salle: M. Brgles.
Za Waukegan: J. Gantar.
Za Joliet: F. Skole.
Za So. Chicago: F. Klobučar.
Za Brereton: I. Petje.
Za Springfield: A. Pekel.
Za Pullman: J. Tisol.
Za Witt: D. Senuškar.
Za Livingston: A. Zupan.
Za Hillsboro: J. Deželak.
IOWA.
Za Buxton: J. Palčič.
INDIANA.
Za Clinton: J. Albreht.
Za Indianapolis: A. Ivančič. KANSAS.
Za Frontenac: J. Kolar.
Za Pittsburg in okolico: A. Lipošek. Za Mulbery: J. Bekše.
Za Girard in Franklin: J. Žabkar; J. Žager.
Za Columbus: J. Zakrajšek. KENTUCKY.
Za Browder: B. Jeras.
MINNESOTA.
Za Bivabik: J. Delak.
Za Ely: J. Judnič.
Za Aurora: J. Rožanc.
Za Chisholm: M. Grahek.
Za Gilbert: A. Strle.
Za Eveleth: C. Shonta.
Za Hibbing: R. Kure.
Za Buhi: Joe Drobnič.
MICHIGAN.
Za Calumet in okolico: F. Besar. Za Baltic in okolico: M. Bikovič.
MONTANA.
Za Butte: J. Kozan.
Za Roundup: J. Cerovšelk.
Za Washoe: J. Chadeš.
Za East Helena: F. Smith.
Za Bear Creek: Jos. Jerman.
OHIO.
Za Cleveland: Ig. Smuk.
Za Collinwood: F. Požel, J. Potočar Za Barberton: R. Pužel.
Za Borain: F. Vevar.
Za E. Palestine: S. Čuk.
OREGON.
Zdravljenje vSdneli
VARICOCELE HYDROCELE
BREZ NOŽA
___________IN BOBEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdra. vim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
zdravljenje ni treba
‘ ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luci j e, onemoglost itd. ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje brezplačne. Govorimo slovensko.
DR. ZINS, 183 N;-t®!ars-.,,8' Chicago
Odprto od 8 i\ Jtraj do 8 zvečer Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
BOLEZNI
ZGUBA NAGONA,BOLEZ-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene one-moglastil slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centre k„ Chicago, III,
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, -Dri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščln.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J. F. HALLER
aOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096,
2103 Blae Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapa boe St., Denver.Colo.
ITALIJO
IN
ADRIJO
Za Oregon City: P. Kurnik. PENNSYLVANIA.
Za Adamsburg: J. Klaužar.
Za Arona in okolico: M. Brunet.
Za Brougton: J. Žitnik.
Za Lloyd ell: J. Culkar.
Za Manor in okolico: F. Demshar. Za Canonsburg in okolico: B. Godec. Za Claridge: A. Praček.
Za Moon Run: Jos. Seme.
Za Darragh: J. Hauptman.
Za Reading: I. Križan.
Za Johnstown in okolico:
M. Štrukelj
Za Imperial, Dunlo in okolico:	L.
Strle in M. Mladkovič.
Za Conemaugh: I. Travnik.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Forest City in okolico: F. Leben. Za Marianna: M. Čebašek.
Dobra Unijska Gostilnami?
mnel in gorak prigri- |nQ Q Cf^ctnv zek. : Pod vodstvom Jua' JiOaHljf
2005 Blue Island Ave.
velikš Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
imh in spiMae otinCe.
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NOVI JORK — SREDOZEMSKO MORJE — ADRIJA
Franconia (nova 1911) .18.150 Ton
Caronia............  20.000	I on
Laconia (nova 1912)	 18.000	Ton
Carmania.................20.000	Ton
Ogrsko-ameriška postrežba Iz New Yorka v Reko in Trst via Gibraltar, Genovo in Neapelj
Noti moderni parniki na dva vijaka.
Posebno izbrani za to plovbo:
UTAH.
Za Scofield, Winterquarters in Clear Creek: J. Zajec.
Za Kenilworth: J. Juvan.
Za Sunnyside: J. Loučarich. WASHINGTON.
Za Black Diamond: J. Plaveč in M Petchnife.
WISCONSIN.
Za Sheboygan: J. Malar.
WYOMING.
Za Superior: L. Demshar.
Za Sublet in okolico: F. Kolar.
Za Rock Springs: M. Batič in A, Justin.
POTUJOČI:
Za Severozapad: Jos. Keržič.
Za Vzhod: M. Kranjc.
VINOGRADNA ZEMLJA
80 akrov sekan gozd, mali hribi, deloma lepa zemlja, deloma pripravna za vinogradstvo.
Ta zemlja je 2y2 milje oddaljena od mesta Poplar Bluff, ki šteje 14,000 prebivalcev, ima 4 železnice in več tovarn.
To zemljišče prodam, ker se cvenk takoj rabi, po $5.00 aker. Polovico takoj, drugo kedar hočeš. Če zemljišče, ko si ga ogledaš, ni vredno te cene, ti ga dam zastonj in vožnjo plačam, poleg tega pa še enkrat tritam. Piši takoj!
P. Gram,
(2-17-12)	Naylor, Mo.
trgovina s novodobnim obu valmo
Vatunovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBauk.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM 0F 1WALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni Nižini Blue Island Av. in zap. 18. ol.
SAXONlA - -	14.2 70 tonov
IVERNIA - -	14.210 tonov
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
G. VOKOUN 1411W. 18th St., Chicago.
V moji trgovini se do be prve vrste dobre in raznoličen tabak dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301 Popravljalnica dežnikov in pip.
"Sloveiien MBaloon
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
rrjjjrjj.rjjir.rr
RAZNO IN DRUGO {
^j.rrjrjrj.ir-rrrj.r-j.r-/------j
Župnik obsojen vsled krivega pričevanja. Meseca decembra 1910 je dobilo olomuško državno pravdništvo obvestilo, da je poneveril prireditelj dobrodelne predstave, ki se je vršila v Laskavi za Komenskega šolo, znesek tega slavlja. Ker so sumili župnika v Laskavi patra Uleiner-ja, da je on pisal tisto brezimno in neutemeljeno ovadbo, ga je sodišče pozvalo pred se. Pred sodiščem pa je župnik izpovedal, da ovadbe on ni sestavil ne pisal. Primerjanje pisav in izjava izvedencev pa sta pokazali, da je bil pater Weiner avtor anonimne ovadbe. Vsled zločina krivega pričevanja ga je zato obsodilo o-lomuško sodišče na mesec dni zapora s tedenskim postom. Župnik se je pritožil na naj višje sodišče na Dunaju, ki pa je potrdilo obsodbo.
Sveti Garibaldi. V Pulju je hotel neki delavec v arzenalu, da se ima krstiti njegovega sinčka na ime : Garibaldi. Ker ni svetnika s tem imenom, mu je rekel duhovnik, da ne more vstreči njegovi želji. Puljski list “ Giornaletto ” je radi tega tako divjal, da je bil konfisciran. Naj se rajše potrudijo v Italiji za boljše sporazumevanje med cerkvijo in državo, potem se lahko zgodi to, da bo Garibaldi proglašen za svetnika, na kar bo kar mrgolelo Garibaldijev po Primorju!
Kranjski deželni zbor. Klerikalna večina je razveljavala mandata ljubljanskih poslancev Reis-nerja in Ribnikarja, kakor že napovedano. Pravi, da radi tega, ker niso volili okoličanski volilci, ki pa imajo v mestni občini kako zemljišče, dasi ne stanujejo v občini . . . Klerikalci so storili veliko politično lopovščino, katero mora vsak obsojati. Ali njim gre za to: pridobivati tla v Ljubljani! Vlada k lumpariji klerikalcev molči.	'!
Kako se perutnina hitro opita. Za pitanje naj se perutnina zapre. Dobro je, če jo še prej dobro krmimo z ajdo, turšieo, kuhanim krompirjem in z otrobi. Tako pripravljena perutnina se zapre in pita z basanjem osvalkov v golšo. Ti osvalki so testeni in se napravijo iz enotretjino ajdove, eno-tretjino ječmenove in enotretjino ovsene moke, kar se vse skupaj z mlekom v testo zgnete. Med pitanjem naj imajo živali vedno dosti čiste pitne vode.
Francisco Ferrer — nedolžen. — Izvršitelj Ferrerjeve oporoke, pjoslanec Lorand, objavlja utemeljevanje razsodbe najvišjega španskega sodišča, ki se glasi: Razsodba priznava, da Ferrer ni bil nikdar na katerikoli način u-deležen pri nemirih v Barceloni, nadalje da ni stala nobena izmed obtoženih oseb pod njegovim poveljstvom in da se končno v nobenem izmed 2000 procesov, ki so se vršili o kravalih v Barceloni, ni zasledilo ničesar, iz česar hi se lahko sklepalo na Ferrer j evo u-deležbo. S tem je torej sodišče dokazalo Ferrerjevo nedolžnost.
Dvoje še nepoznanih Rubensovih slik. V Monsu so našli dvoje doslej še nepoznanih Rubensovih slik. Ena slika predočuje sveto trojico, druga pa Lota, ki beži iz ¡Sodome.
Kako skrbi knezoškof miljonar za ljudi in za jelene. Sedem odstotkov zemljišča breslavskega knezoškofa v pruski Šleziji tvorijo njegova posestva v avstrijski Sleziji. Pobožni mož ima ogromne dohodke. Dohodki bi bili ze tedaj veliki, ako bi gospod knezoškof svoje delavce človeško plačal. Ali prevzvišenemu gospodu to nikakor ne pride na misel; zaklade tega sveta si pomnožuje tudi z nečloveškim izkoriščanjem delavstva, ki mu dela na posestvih. V njegovih gozdovih na Ja-verniku so delali pred kratkim delavci, ki so dobivali vsak dan po eno krono plače. In med temi delavci so bili tudi taki, ki so morali s tem bornim zaslužkom preživljati družino do šest oseb. Med temi ljudmi vlada taka revščina, da si niti misliti ne moremo. Zato pa skrbi milostlivi knezoškof tem bolj za jelene, ki jih goji za svoje dopadanje po gozdovih. Čez zimo jih negujejo naj-skrbneje. Krompirja, pese, kostanjev, sena in še marsičesa nakupijo ogromne množine ter pripeljejo k jelenom, da jih ohranijo zdrave in čile. Potem pa lahko
pridejo visoki gospodje, kakor nemški prestolonaslednik ter občudujejo lepo rejene jelene. Bogati, pobožni “hlapec Gospodov” torej skrbi za nasičenje jelenov, ljudi, “vtvarjeni po božji podobi” pa pusti polagoma umirati lakote !
Volilni humor. V Charlotten-burgu je prebral načelnik volih ne komisije pri zadnji državnozborski nemški volitvi glasovalni listek z napisom: “Volim prestolonaslednika, da pride neovirano v državni zbor — ne da bi vprašal očeta”. — Listek drugega vo-lilca, najbrž spoštovanega hišnega posestnika, pa je imel značilni stavek: “Ne volim nikogar; modri so za nove davke, rdeči ne plačajo najemnine.”
Zastrupljenje v berolinskem zavetišču. V živem spominu je še grozovito zastrupljenje v berolinskem mestnem zavetišču, povzročeno z metilalkoholom, ki je pomorilo celo vrsto proletarcev. — Zdaj je v tiru proces' proti povzročitelju zastrupljen j a, droži-stu Scharmachu iz Charlotten-burga. Seharmach taji slehrno krivdo in trdi, da že zategadelj ni smatral metilalkohola za strup, ker je sam često pil s svojimi prijatelji žganje, ki mu je bil primešan metilalkohol, ne da bi imelo zanj kake posledice. Trgovec trdi nadalje, da po mnogih krajih Nemčije uporabljajo metilalkohol za pripravljanje cenega žganja, ker se je hil krompir neverjetno podražil. Seharmach je še v preiskovalnem zaporu in zahteva, da ga izpuste na svobodo, ker so bili njegovi sorodniki že zložili potrebno kavcijo.
Po 12 letih odkrit umor. — Sin
morilec očetov? Iz Predoselj pri Kranju poročajo: Pretekli teden so našli v “Zaletetovem bruhu” na Kokrici strohnelo človeško truplo, od katerega so ostale samo še kosti in zraven njega nož srednje velikosti. Ljudje sumijo, da je to truplo Andreja Šenka, po domače Rajžarja iz Predoselj, ki je pred kakimi 12imi leti na dosedaj še nepojasnjen način izginil. Šla sta s sinom Andrejem na semenj v Radovljico, a domov se je vrnil sam brez očeta. Že takrat se je širilo mnenje, da je sin pomagal očetu na oni svet. Med tem časom je bil sin že dvakrat v Ameriki, zdaj pa se je slučajno zopet povrnil domov. Orožniki so ga že prijeli, da sodnija dožene, kako je z najdenimi kostmi.
Mučenje vojakov. “Zarja” poroča z dne 23. z. m.: Te dni je i-mel 27. domobranski pešpolk vaje iz Ljubljane proti Knežaku in nazaj. V ¡Knežaku so imeli vojaki strelne vaje. V hudem mrazu in ker je brila ostra kraška burja so trem vojakom zmrznili na rokah prsti. Kakor čujemo, bodo morali nekemu četovodji odrezati vsled tega prste na obeh rokah. Dva vojaka sta na vajah tako zmrznila, da so jih komaj obdržali pri življenju. Ušesa pa imajo vsi vojaki več ali manj ozebljene.
Splošna rudarska stavka na Angleškem. Dne 18. januarja je bil znan rezultat glasovanja angleških rudarjev o splošni stavki. Za stavko je glasovalo 445.801 rudar, proti pa 115.921 rudarjev. Ker zadostuje za stavko dvetret-jinska večina, prično angleški rudarji splošno s stavko dne 1. marca t. L, ako dotlej podjetniki ne ugode rudarjem.
K uboju pred 20 leti. (K novici v Gl. ¡Sv. v 6. št.) Resničnost v “¡Soči” omenjenega uboja se potrjuje s temi informacijami: Mož, ki je bil ubit, je bil podžupan v Kamnjah, doma iz frakcije imenovane Kekani. Pisal se je za Bajca. Njegov sin še živi. Oni, ki je bil po nedolžnem v preiskovalnem zaporu, je bil neki Čermelj, doma iz Dobravelj št. 62. Stvar je piscu teh vrstic njegov sin tako-le pripovedoval: Bajec je prodal več vina v idrijsko okolico, h kateri prodaji je posredoval oni Čermelj. V znani gostilni “pri Lahu” v Dobravljah sta se radi plačila za posredovanje z besedami sprla. Po tem dogodku sta šla vsak na svojo stran — na dom. Drugo jutro se je raznesla govorica, da je Bajec pobit in tudi okraden. Sum je takoj padel na onega Čermelja. Žandarmerija ga je tudi odvedla v zapor. Po preteku 6 tednov je bil spuščen na svobodo. Mogoče je, da je ubijalec takrat pobegnil v Ameriko (ali ka-moržekoli) ter si mislil, da bo o-ni Čermelj gotovo obsojen na ismrt ali na večletno ječo.
Žrtve zrakoplovstva. •— Smrtni slučaji pri zrakoplovbi so se tekom zadnjih let nenavadno pomnožili. To pa ni posledica dejstva, kakor da hi bilo sedaj letanje po zraku nevarnejše, ampak večje število nesreč temelji na dejstvu, da se zrakoplovska tehnika vedno bolj razvija in vedno več ljudi orje z zrakoplovi in a-parati zračne Valove. Nemški list za zrakoplovstvo je sestavil v zadnji številki seznam vseh smrtnih žrtev do konca leta 1911. Precej dolga vrsta obsega 102 smrtna slučaja in prične z Lilienthalom, ki je padel dne 9. avgusta 1896 blizu Berlina na zemljo in se u-bil; nesrečo je bil povzročil vihar, ki ga je zalotil v višavah. — Druga žrtev je bila šele leta 1899 in je zadela angleškega zrako-plovca Fileherja. Potem je zopet dolg presledek do januarja 1908, ko se je zlomil ameriškemu častniku Selfridegu vijak in je telebnil na zemljo ter se ubil. Leta 1909 so sledile tri, leta 1910 že 28 in leta 1911 celih 70 smrtnih žrtev. Prvo mesto v zrakoplovstvu zavzemajo Francozi in nanje odpade tudi največ žrtev. Njim slede amerikanci. Neugoden veter pri nezgodah ne igra tiste vloge, kakor so sodili. Največkrat je vzrok nesreči najbrž zmedenost letalca samega, ki ga povzročijo razne okoliščine kakor vročina, mrak. nenadne ovire, pa tudi pomanjkljivo obvladanje aparata, zlasti pri spuščanju na zemljo.
Ravensdale, Wash.
Naznanilo.
Naznanja se vsem sobratom društva “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash., Zahodne Bolniške Podporne Jednote, da se je na seji, ki se je vršila 28. januarja t. 1. izvolil nov odbor za leto 1912, U-radniki so sledeči:	Predsednik
Frank Kunc; podpredsednik, Mihael Drnovšek; I. tajnik, Frank Tostoveršnik; II. tajnik, Pavel Koss; blagajnik John Koščak. — Bolniški odbor: Za Ravensdale: Anton Logar, M. Ferlič; za Cumberland: John Umek; za Black Diamond: Alojs Lovšin; za Krain: Anton Gore st.; za Renton: Fr. Pečnik. — Nadzorni odbor: Fr. Ferdirbar, Alojs Lošin in John Omana. — Porotni odbor: Anton Logar, Mihael Drnovšek in Mike Ferlič. — Redar Jožef Škufca,
Odbor.
Taylor, Wash.
Naznanilo.
Društvo “Planinski raj” št. 3 Z. B. P. J. je zvolilo nov odbor: Predsednik, Martin Mežnar; taj. Ant. Kranjc; blag., Fr. Muzga.
A. Kranjc, taj.
O---------------------------------O
| o---------------------------o I
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”!
| O---------------------------O
o---------------------------------o
IŠČEM
svojega brata, Frank Ermenc, iz Ljubnega, št. 8 Sp. Štajersko. — če kateri rojakov ve njegov naslov, naj mi to sporoči. Če pa sam to čita, ga prosim da se mi javi. Tony Ermenc
Box 198 Bear Creek, Mont. (2-24-12)
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to »e dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl
Telefon Canal 1439.
ODVETNIK	PATENTI
CARL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN,
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Kfijizica je •Vredna jSlO.oo -dJciKemu bolnemu čloi)eKu-
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali Zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moîi, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadava denar dajati, tako pišite jo ono zdravilno knjižico,^ katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znamost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knji-žica razpošilja popolnoma brezplačno, ter \udi mi plačamo poštnino Izpolnite Golen j i odrezek in ga nam pošite in mi vam pošljemo popolnoma brez DlaČno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg-. ; 22 FifthAve., Chicaga 111.
tako pošlite ^ene zanima ponudba, s ko jo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo Ime.....................
ZASTONJ
MOŽEN
Pošta.
Država.
Na dobrem glasu.
Malo je na svetu zdravilnih pripomočkov, ki so na dobrem glasu, vsako sezono v letn, v vseh krajih dežele in vseh slojih ljudi. Najbolj znani od takih pripomočkov je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino-
Vzrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega teltsa. Narejeno iznajbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbranih medicinskih zelišč in je narejeno v to, da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani:
JOSEPH TEINEE'8
rtER V/JJ
registered
Bolečine želodca,
slab počutek po jedi,
teško spuščanje vetrov,
ščipanje,
slabo prebavo,
zabasanost,
nervoznost,
zgubo, teka, švohost,
in uredi teško oddajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabiti v vseh boleznih želodca, jeter in za nepravilni tok krvi.
Za dobiti v lekarnah.
Ne jemnlji cenih, slabih ponarejenj.
JOS. TRINER
IMPORTER & EXPORTER,
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO
brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve e. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DENARJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
V sak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
FRANK SAKSER.
Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor.
Škof proti župniku.
Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika—
spisal
na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN.
—Vse pravice so pridržane.—
DEBOČA REKA.
Svojo duhovščino vpreza škof Bonaventura zlasti ob volitvah v svoj politični voz in jo zistematič-no odtujuje pravemu duhovniškemu poklicu. Neizkušen mlad kaplan pride iz semenišča in zahteva, da naj se mu vse pokori. Le kogar on določi, ta 8e sme voliti; kdor bi volil koga drugega, je liberalec, brezverec. Takega ožigosa s prižnice in ga postavi ljudem v zasmeh. Župnik, ako noče, da bi kaplan roval zoper njega in ga tožil škofu, potegne z »jim in vojska zoper ljudi, ki so večkrat boljši kristjani, kakor tisti, 'ki jih je kaplan dobil na svojo stran, je gotova. Kaj pravi sv. pismo o človeku, ki dela zmešnjave med ljudmi, ki v miru, žive? “Ne gospodovat, ampak služit sem prišel,” je dejal Jezus Kristus. Škof Bonaventura hoče gospodovati in z njim vsi njemu udani duhovniki. Gospodstvo je njegov in njihov najvišji cilj. Da ga dosežejo, so dobra vsa sredstva. Kolike umazanosti se gode pri volitvah in padajo na duhovščino, ki je vsled tega izgubila nekdanji ugled. Predno se je jela politika vsiljevati v cerkev, so ljudje spoštovali duhovnika, sedaj je v mnogih krajih duhovščina globoko ponižana. Ponižal jo je tisti, ki jo je zapeljal v politično blato.
Najvspešneje sredstvo za vtrditev gospodstva so društva, katerih ustanovitev škof Bonaventura strogo zahteva v vsaki župniji. Posojilnice z duhovnikom na čelu so prava zaušnica starim cerkvenim postavam, ki so zabranjevale duhovnikom denarno poslovanje. To je izprevidel Rim in izdal predlanskim ukaz, da naj duhovniki odstopijo. V kakšnih škripcih je bil takrat Bonaventura! Ako bi se izvedel papežev ukaz, da naj duhovniki odstopijo od denarnih društev, bi bila kmalu raztrgana veriga, ki vklepa naše ljudstvo in povzroča duhovniško gospodstvo. Jeglič se je obrnil s prošnjo v Rim in vse je ostalo pri starem.
Škofu Bonaventuri so sedaj med vsemi društvi najbolj pri srcu takozvana izobraževalna društva, Marijine družbe in Orli. Ob vsaki priložnosti in povsod, kamor pride vedno potujoči Bonaventura, priporoča in agitira za ta društva, ki so vzrok, da se poglablja sovraštvo proti ljudem iste krvi a morda nekoliko drugih, pa boljših misli. Ne izvršuje se več ukaz Gospodov-. “Pojdite in učite!” ampak: “Pojdite in ščuvajte!” Nasledki so že tu. V dejanju se izvršuje, kar je pred leti trdil neki odlični pristaš škofa Bonaventure: “Vse liberalce je treba poklati!” IS kolom prihajajo nad svoje brate tisti, ki menijo, da so služabniki Njega, ki je dejal: ‘‘Vtakni meč v nožnico!” Na čegavo vest padajo politični uboji?
1 Na Kranjskem so minili časi, ko so bili duhovniki res duhovniki, služabniki altarja, izvrševalci Kristovih naukov, skrbniki duš. Škof sam jih podi od altarja. On, ki mir je laročal pri posvečevanju:	“K posvetnostim se ne vračaj!” nastavlja
zdaj tega za ravnatelja “Zadružne Zveze”, zdaj o-nega za urednika političnega lista, oba sta poleg tega po imenu še kaplana zato, da dobivata iz verskega zaklada plačo in da jima je zagotovljena državna pokojnina. Ali je za taka opravila postavil Kristus zakrament sv. mašnikovega posvečevanja? Ali je tako ravnanje pošteno? Ali je pošteno tekom 8 mesecev hoditi v Jeruzalem dvakrat križev pot molit, ko se lahko zastonj dobe dotične odpustki, v vsaki domači cerkvi? Komur je država odpustila
160.000	K davka in mu posodila pol milijona kron, naj ostane doma in naj štedi.
Še je nekaj duhovnikov na Kranjskem, ki se drže stare vere, toda tem se ne godi dobro. Preganjani so in njihov preganjalec je škof. Komu je neznano ime vzornih duhovnikov, župnika Aljaža in Vrhovnika? Vsak drug škof bi bil ponosen, da ima take duhovnike v svoji škofiji. Škof Bonaventura ni prizanesel tudi tema v delu za blagor naroda osivelima duhovnikoma, napravil jima je tako britke ure, da se je zgražala domovina. Pred deročo reko ni varen noben duhovnik. Pred par leti se je naselil v svojem rojstvenem kraju v Ljubljani župnik iz Istre Fran Škrjanec hoteč tu po 41 letnem službovanju preživeti v pokoju zadnja leta svojega življenja. Škrjanec ni tak, da bi čmeri-ko grizel, vesel je, dobrovoljen in odkritosrčen. Po-reški škofje, katerim je služil, so bili vsi zadovoljni z njim in nikdar ni dobil nobenega ukora z višjega mesta. ISedaj ne sme več maševati. Škof Jeglič mu je vzel kar na lepem mašo. Zakaj? Zato, ker ne trobi v njegov politični voz. To je pravi vzrok kazni; seveda tega vzroka ni omenil škof v dopisu, ampak ga je skril za pretvezo, češ, da je Škrjanec pijanec in da grdo govori. Pijanec! Preglejmoi-menik duhovnikov, ki jim je škof Bonaventura o-pasal rdeč pas krog ledij in jih povzdignil drugim v vzgled in spodbujo za duhovne svetnike. Ali so ti č. gospodje sami abstinenti? Ali ni med njimi prav nikogar, ki bi bil vsled preveč zavžitih alkoholičnih pijač dajal slab vzgled? In škof je vedel za to in ga je vendar odlikoval. Kajpada se je dotičnih skazal politično delavnega v cerkvi na prižnici in v spovednici in zunaj cerkve in “politica o-perit multitudinem peccatorum et facit — consilia-rium episcopalem. ” (Politika pokrije vse grehe in stori — škofovega svetnika.) Škrjancu je očital 'škof Bonaventura, da nespodobno govori. Nam je znan nekdo, ki je nespodobno pisal, tako nespodobno, da je bilo celo ljubljanskim stolnim kanonikom
odveč tako pisanje in so oni preprečili nadaljnjo razprodajo “rdečih bukvić”, ki so piscu, ljubljanskemu škofu dr. Anton Bonaventuri Jegliču, v neizbrisno sramoto'V rednih razmerah bi bil moral dotični pisatelj za vselej izginiti iz javnosti; najmanj pa je on opravičen komu očitati pohujšanje. “Kaj pa vidiš pazder v očesu brata svojega, bruna v očesu svojem pa ne čutiš? Ali kako porečeš bratu svojemu: Daj, da izderem pazder iz očesa tvojega, in glej, bruno je v očesu tvojem? Hinavec, izderi najpreje bruno iz očesa svojega in tedaj boš Šele videl izdreti pazder iz očesa svojega brata.” (’Mat. 7. pogl.)
V	nobeni škofiji ni toliko duhovniških penzijo-nistov, kakor v ljubljanski. Vzrok tej prikazni ni delomrznost duhovščine, ampak neznosne razmere, ki so zavladale na Kranjskem v poslednjem desetletju. Koliko je duhovnikov, ki bi lahko še delali in bi radi delali, ali zahteve, ki jih nalaga škof Bonaventura,, so prevelike. Nekateri duhovniki prosijo sami za pokoj, drugim pošilja škof višnjevo polo. In tako plačuje ljudstvo leto za letom tisočake za duhovniške penzijoniste pri davkih, kajti kranjski verski zaklad je pasiven, in vzrok takim nepotrebnim državnim izdatkom je škof. Ali ima kaj usmiljenja do svoje čede? Med najslabšimi letinami bo zapisana lanska (1911). Ljudje niso pridelali najpotrebnejšega živeža. Goriški blagosrčni nadškof je odpovedal birmovanje, ko je slišal, da preti ljudem pomanjkanje vsled hude suše. Ljubljanski škof se ni dal ostrašiti in je hodil po Kranjskem tudi letos nekaj mesecev birmoval in agitiral in ljudem, ki jim žuga lakota, nalagal stroške.
Y	tem je Bonaventura mojster, naučil se je tega menda v Bosni. iŠ!e tisto leto, ko je prišel na Kranjsko, je naložil nekak “harač” svojim vernikom. Razglasil je, da bo zidal zavode, gimnazij in konvikt, in zahteval od vsake glave na leto 8 krajcarjev (16 v.). O nepotrebnosti teh zavodov, ki so pogoltnili že milijone bron, so edini vsi pametni ljudje. Za duhovniški naraščaj bi bilo popolnoma skrbljeno, ako bi se bilo Alojzijevišče nekoliko razširilo; gimnaziji sta itak v takih rokah, da je lahko z njima zadovoljen tudi škof Jeglič. Sedaj stoji alojzijeviško poslopje prazno, na polju pri Št. yidu nad Ljubljano pa se dviga in širi zgradba, kateri prorokujejo mnogi, da utegne postati čez kaj časa vojašnica. Za to razkošno zgradbo, opremljeno z vsem konfortom, je naložil škof Bonaventura davek sebi (uničil je škofijsko imovino), ljudem in duhovščini. Ljudstvo je izprva rado dajalo za zavode misleč, da bodo njegovi sinovi vanje brezplačno vsprejeti in v njih brezplačno vzgojeni. Ko so se pa zavodi odprli in se je skazalo, da bo treba plačevati starišem, ki bodo spravili vanje svoje sinove in da bodo redki brezplačniki, so jeli ljudje mrmrati in “harač” je ponekod popolnoma usahnil. Kje naj se najde nadomestilo? Smrtna postelja naj pomaga, yísak duhovnik mora zapustiti, ako ne vsega, vsaj poglavitni del svojega premoženja za zavode. Koliko so svoje dni naši kmetski ljudje, sorodniki duhovnikov, podedovali po njih! Sedaj so take dedščine zelo redke. Malo je duhovnikov, ki bi se v svojih oporokah ne spomnili izdatno škofovih zavodov. Škof Jeglič je ukazal svoji duhovščini, da naj upliva, da na smrt bolni postavijo v svojo oporoko večje ali manjše volilo v korist imenovanim zavodom. Ta ukaz ni le splošen, ampak nekaterekrati popolnoma konkreten. V tem oziru hrani zanimiva škofova navodila, kako postopati ob smrtnem ležišču stare milijonarke, mestni župnik Iv. Renier. Tudi k Bercetu je prišel, ko je še žup-nikoval v Boštanju, škofov zaupnik in ga nagovarjal, da naj v korist škofovim namenom upliva na omenjeno gospo, ker so v škofiji izvedeli, da je pri njej vselej dobro vsprejet. Seveda so bila vsa ta navodila in vsi namigljaji zastonj. Kaj je nasledek škofovega ukaza? Ljudje se boje duhovnika na zadnjo uro in množe se slučaji, da ga imoviteji ljudje ne kličejo več. Znan nam je pokojnik, ki je odklonil duhovnika zadnjo uro, “da me ne bo pregovarjal”. Bal se je', da ne bi zlorabil duhovnik njegove oslabelosti ter ne pritisnil nanj, da bi izpremenil oporoko. Drug slučaj. Neka imovita oseba se je dala sicer previdet-i, a je prepovedala duhovniku vsak nadaljnji obisk. Kristus je ukazal: “Iščite najpreje božjega kraljestva!” Škof Jeglič ukazuje nekoliko drugače. Deroča reka utegne biti kriva nekaterim večne pogube . . .
y korist svojim zavodom je ukrenil škof Bonaventura, da naj župniki o sopraznikih opuščajo doslej običajno in cerkveno zapovedano sv. mašo za žive in mrtve župljane (to mašo je moral vsak župnik zastonj brati) in naj mašujejo odslej plačano sv. mašo in kar primašujejo, naj vselej konec leta pošljejo škofijskemu ordinariatu za zavode. Dotični ukaz je izdal ljubljanski knezo škofij ski ordinariat z odlokom 1. avg. 1900 št. 2809 in se glasi:
“1. Ut in festis suppressis ab omnibus paro-chis et administratoribus acceptetur missae štipendiran, quod pro institutis applicabitur; quibus die-bus ad missae sacrificium populus simpliciter invi-tetur, ommissis verbis, ‘pro populo’ ...” (kar se pravi: o sopraznikih naj bere župnik, oziroma župni upravitelj mašo v tisti namen, za katerega je kdo plačal, nagrada pa naj se pošlje škofijstvu. Ljudje naj se k maši povabijo, a ni treba reči, da se bo maševalo ‘za ljudstvo’).
ČRNOGORSKI REPUBLIKANCI
Kakor smo v brzojavnih novicah pred 14. dnevi poročali, je prišla črnogorska vlada na sled obsežni republikanski zaroti, ki i-ma svoje člane raztresene v Parizu in Ameriki, svoje kolovodje pa v Belgradu.
Če bi ne bilo rečeno, da je črnogorska vlada prišla tej zaroti na sled, bi bila vest zelo simpatična. Zakaj Črnogorcem bi bilo od srca čestitati, če bi se iznebili svojega kralja, tega starega zvitorepca in krvoloka, ki je razim tega še hinavec, da mu ga ni para. Ali vendar bo treba slediti tem vestem zelo previdno; zakaj vse, kjerkoli ima črnogorska vlada svoje prste vmes, je sumljivo.
Če je na vesti o zaroti kaj resnice, se nič ne bo treba čuditi. Črnogorski Miklavž, ki bi rad posnemal peterburškega Miklavža, je krvav od nog do glave. Gospod kralj je najbogatejši mož v Črni gori o velikem delu njegovega v tujini naloženega bogastva se pa lahko pravi, da je nakradeno, prisleparjeno in oropano. Strahovita beda vlada v Črni gori; izseljevanje iz male deželice je velikansko; na tisoče Črnogorcev išče vedno dela in zaslužka v Dalmaciji, v Srbiji, v Turčiji; nekoliko tisoč jih je razkropljenih z Arbanasi, Macedonci po vseh krajih, kjer iščejo cenenih delavcev za stavbe železnic, kanalov itd. In v Ameriki je približno toliko Črnogorcev, kolikor jih je doma, če ne še več.
Dva faktorja sta jih pognala po svetu: Lakota in politični progoni. Lakote je kriva kraljeva vlada, ki se nikdar ni brigala za potrebe ljudstva, pa sam kralj, ki je imel prej kot knez in zdaj kot kralj le eno vladno načelo: Obogateti. Slavni Miklavž je jemal, kjer je dobil. Jemal jc od zunaj subvencije, enkrat od Rusije, drugič od Avstrije, najrajši od obeh obenem. Jemal je denar, pa tudi puške, čolne, vojaško opravo — vse reči, ki se dajo izpremeniti v denar. Jemal je pa tudi znotraj. Takozvana notranja politika v Črni gori je bila osebno profitarstvo kralja in njegovih zaupnikov. Minister je smel polniti svoje blagajne, kakor je znal in mogel, če je le skrbel, da je vedno teklo v Gospodarjeve.
Kdor se ni dal pleniti, je bil “upornik” in “zarotnik”. Komplote fabricirati so znali v Črni gori mnogo bolje, z večjim uspehom kakor na Hrvaškem. Za ljudi a la Nastič je bilo v Črni gori hvaležno polje. Sodili so zarotnike sodniki, ki imajo o pravdi toliko pojma kolikor volk o krščanstvu. Sodišča so bila sestavljena iz čevljarjev, mešetar jev in podobnih juristov. Sodbe so izrekala, kakor jih je vlada predpisovala. Kdor je mogel, je ubežal, ker je vedel, da ga tudi angelska nedolžnost ne reši. In če je zapustil deželo, se je konfisciralo njegovo imetje, če ga je kaj bilo. Če ni mogel uteči in je bil obsojen, so ga vrgli v ječo, kjer polagoma umira, ali pa so ga nagloma u-strelili; imetje pa so konfiscirali.
Zelo naravno je, da sovražijo izgnanci in izseljenci tega vzornega kralja na smrt. Dokler sedi ta zverina, ki je na tisoče ljudi pahnila brez vesti in usmiljenja v najhujšo bedo, na svojem s krvjo oškropljenem prestolu, ne morejo misliti niti na to, da bi se vrnili v domovino. Republičanska zarota bi bila tembolj verjetna, ker študira zadnje čase dosti Črnogorcev v tujini, v Parizu, kjer pazno zasledujejo dogodke po svetu.
Ali če se javlja, da je vlada izsledila zaroto, je treba paziti na poročila. Zakaj zarota, o kateri ve Nikolajeva in Tomanovičeva vlada, je kaj lahko osnovana le v bučah teh krvolokov, ki potrebujejo morda novo pretvezo za nova grozodejstva.
Eagle Bar
117 East Northern ave., Pueblo, Colo,
Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno
vino in raznovrstne ismotke.
2.	Ut sacerdotes, qui stipendiis manualibus a-bundant, adimplendo fundationes erectas ante 50 annos loco 5 missarum celebrent solummodo unam, Stipendium vero po 4 missis convertant pro nostris institutis ...” (to se pravi: duhovniki, ki imajo dosti maš, naj v slučaju, da je bilo pred 50 leti u-stanovljenih 5 maš, opravijo le eno, nagrado za druge štiri pa naj pošljejo škofijstvu).
Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
aodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač,
Kome c prihodnjič.
82—84 Fisk St, Tel, Canal 1405
i
It doesn’t pay to your Health
če priđete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, -grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr,, Richterjev PAIN-EXPELLEE
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. jn 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro ia naše ime.
F- AD. RICHTER & CO., 215 Pear! St., New York, N.Y.
^	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajSajo. (25c. all 50c.)
I sIOB°o
CO.
1809-1813 Loomis St., Chicago, III.
£
!
f
f
OBVESTILO!
Vsem društva rt, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista	,
“Glas Svobode"
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
?
?
f

I Ka&parjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Aya. & 19. ul.-
Imovina 4,5oo,000,00
Poseben oddelek za Slo vence. Pošilja deaarie v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na uloge. Izdeluje polnomočnakupna in pogodbena pisma in vojaške prošnje. — Pridite ali pišite.
L.
Kaspar State Bank
J
(¡emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svcie, mogoče še popolnoma zdrave zobe ? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
Hrani in pazi na svoj denar!
Zmanjšaj stroške, zvišaj prihranke in blagostanje je zagotovljeno. Nepusti svojega denarja v nemar, spravi ga v delo doprinašajoč 3 proč. obresti. Lahko začneš z $1,00.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v soboto zvečer	Prihranka čez pol milijona
od 6 do 8,	dolarjev,
Vstanovljena 1890.