Dopisi. Iz Maribora. (Exfrater Konrad Nagele — Hočani — goljuf— tatje.) Pride nekokrat ježek ves moker iii zmrzuen k liaici prosit strehe. Dobrohotna lisica ga vzame. Toda komaj se jež zagreje, začne se lecati in stegovati in z iglami zbadati na vse strani Lisica se pritoži, jež pa jej reče: če ti ni prav, pa pojdi tavun. Takšni so sedaj nekateri k nam privandrani tujci. Komaj se ugnezdijo, uže liočejo uas domačine strahovati. Takšnim moremo prištevati iz Tirolskega prišedšega exfratra frančiškanskega, prav nepotrebnega pro iesorja Nagela. Na slovenski zemlji si služi kruh, a na vse kriplje dela proti nam Slovencem. V predzadnji .,Marburgerci" pozivlja celo mariborske gospe in gospice, naj branijo ,,schwarz-roth-gold" ter mu pomagajo ,.den windisclien Boden" pridobiti za ,,deutsches "V\rort uad deutschen Cliarakter, da pokažejo ,,dic E i n h e i t unseres Stammes" in ,,unsere unterstoir. Heiraat" ohranijo! Slovenci, varujmo se takih ježev ! — V Hocah so šnlvereinerji uže preeej ljudi razdražili, posebuo boliovskega Novaka pa so vsi siti; razvanjski šoštar pa bi rad, da bi mu celo s Pohorske srcnje deco v šulvereinsko šolo nosili, kakor mačka mlade, ker jih doma ni zadosti. — Nek goljnl' je v hraniluico vložil 50 kr., da je dobil knjižico in podpise uradnikov na ime .,Dollar". Potem je pa iz 50 kr. naredil 1500 fl. in hotel pri brodnarjevi vdovi pri sv. Petru zastaviti, če mu da 10 fl. Vdova hiti k županu in poslaucu g. Fluherju. Toda coljuf med tem pobegnc, da ga ni moči bilo prejeti. Hotel je goljulati drnge, pa je sam sebe za 50 kr. opeharil. — V Cerkovcah so baje tatje krojaču Lentartu pokradli oblačil za 50 fl. Od sv. Križa pri Slatini. Tukajšnje slov. polit. kmečko društvo je dne 30. su.šca od cesarjevii-. Rudolfovega sadjerejskega društva v sv. Jurji ob južni železnici podarjenih mu 500 jabelčnih divjakov delonia med svoje ude razdelilo, dcloma jih izročilo šolskemu vrtu za nadalejšnje odgojevanje. Ob tej priliki je naš domoljubni g. nadučitelj Skrabl kaj lepo razkazoval našim kmetom vse različne načine pravilnega cepljenja, za kar se mu društvo zahvaljuje in ob enem prosi naj blagovoli še ob drugi priliki o drevoroji sploh in še o kakih drugih gospodarskih strokah besedo spregovoriti. Kei* ni bil zbor, se toraj tadi ui napovedal nikamor. Društveni udje so sadike kaj radi sprejemali in napravljajo z njimi marsikteri celo nove poskušnje. Veselje do umne sadjereje se tnkaj vže lepo kaže. Iz Slovcuskih g-ovic. (Šulve reinarji) so res modre butice Tukaj ob slovensko nemškej meji hočejo svoje ponemčcvalne šole iz tal privabiti, da bi proti nebu štrlele, kakor s smradom napolnjene turške trdnjavice. Njiliov nameu ni, da bi se deca česa naučila. ampak da se jim kolikor mogoče prazne slame v tivjščini v glavice napše in preobilo zlatega časa potrati. Tako še v ^siissenberško" šolo poleg Marije Snežne vedno pohajajo otroci, ki ostajajo brez vsakega pouka iz krščanskega nauka in v kterej se nahaja cmereškega, ,,šulvereiuskega oberlerarja" Bauera sin, ki ne zna nič slovenski, a poučevati ima ogromiio večino samo slovenskih otrok. Kako zvito in bedasto so pa ti ,,šulvereinarji" lioteli v Logatci slovenske otroke za svoje natnene vloviti iu ponemčuriti, dokazali so s svojim lagodnim zakotnim postopanjem, da jim za nemške otroke ni nic mar. Logatčanom so se najprej vsilili s pomidbo novcev za zidanje šole. Ker pa so Logatčani že skoraj sami Nemci, hoteli so po nekih najetih hujskačih našuutati Rožengruntarje, ki imajo veliko slovenskili otrok, k všolanju v Logatec. Sedaj šulvereinarji posodijo 1000—2000 fl. Logatčanom za stavljenje šole. In. res začnejo vse na velikansko pripravljati. Po prizadevanji nekih gospodov dala si je velika veoina Rožengruntarjev, kterim se še pamet ni zmešala, raztolmačiti, da jim je takšna &ola nepotrebna in bodo potem imeli na dve straui šolsko plačevanje. Ker tedaj Rožengruntarjev s slovenskimi otroci ni, ubožnim nemškim Logatčanom pa tako ni treba podpore, saj so že nemški, zahtevajo ,,pametm šulvereinarji" svoje denai-je nazaj. To vam je lepa prilika v pouk in svarilo pred ,,šulvereinskim" molobom, ki le slovensko deco najrajši žre, za nemško ne mara. Od sv. Bolfanka v ljutoinerskih goricah. Dne 4. t. m. izrooili smo ttikaj hladni gomili truplo gospe Vincencije Frančiške Mikel. soproge upokojenega tukajšnjega učitelja gosp. Jurija Mikelna. Pokojnica bila je rojena 5. aprila 1818 pri sv. Križi na Murskem polji, kder jej je bil oča spoštovan zdraVnik, bratjej je urnrl pred nekoliko leti kot odvetnik v LjubJjani, jeni jedini sin gosp. Karol Mikel je profesor v Moravski Ostravi. Bila- je za tega voljo zanimljiva, ker je lično poznala naša dva velika učenjaka, prof. Miklošiča in župnika Davorina Trstenjaka. S poslednjim je za časa jegovih študij v Gradci večkrat občevala in vedela pripovedati kako je bil dovtipen. S "Stankom Vrazom sešla se je večkrat v farovži pri sv. JVIiklavži in se njega kaj rada spominjala. Bila je to žena živa slika prave potrpežljivosti. Skoraj polovico svojega časa bolua, ohromela je s časom tako, da niti rnogla ob palici hoditi, vedno je doma seclela in imela kako delo v roki, ali vklj^ib tej nezgodi bila je vendar vedno jasnega duha, neprestano vesela in je znancem rada pripovedovala o srečnih časih svoje lepe mladosti Bila je blaga duša dobrega srca in zbog tega pri ljudeh zelo priljubIjena. Bodi jej zemljica lahka. B. F.