Uhiji dvakrat na meaec In »len prvi tetrtek po t. In 15. v mesecu. Ceni mu |i | K 60 » na leto, (u Nemčijo 2 K 8 v, u Ameriko In druge luje d(2>ve 2 K 50 v). — Spisi In dopisi st poSlljajč: Ured-•itIva .Domoljub«", L|ubljan». Seme-alike ulice il. 2, DtroCnlna, reklamacije In butnil pi: UpravnUtvu .Domoljubi' Ljubljana, Kopitarjev« ulice It 2
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inscratf u sprejemajo po sledečih cenah' Enoslopni pehtvrsta (Seslini.Domo-Ijubove' Širine, 34 mm) stane u enk/al 30 v (e s< tiska dvakrsl 26 v, te se tiska trikril 24 v. Pri večkratnem objavljen ju z n 11 en popust — Reklamne notice navidna garmondvrsla 60 v.
Čekovni promel postno ■ hranilničnega uradi St. 624.797. hkmmmm«««
Štev. Zl.
0 LJublM flnž Z. novembra 1905.
Leto xum.
Domoljub - tednih.
ii.
..Domoljubov" sklep, ki ga je aznanil v zadnji številki, da hoče prihodnje kot tednik zahajati pod treho svojih prijateljev, je bil po cliki večini sprejet z odobravanjem, 'rejeli smo več pisem, v katerih nam osedanji naročniki dajejo pogum, naj s odločno storimo ta korak, ki je z žirom na napredovanje naše stranke zadnjih letih in na rovanje nasprot-ikov postal naravnost potreben. Tudi enarno vprašanje, pravijo, ne sme as odvrniti od našega sklepa. Ako e brez pomisleka izda kronica za to ono nepotrebno stvar, se bo tudi prepotrebnega „Domoljuba" še ašlo par krajcarjev več na leto. Do-ili smo tudi nekaj nasprotnih gla-ov, ki pa so v primeri s prvimi v eliki manjšini.
Zato smo se končno odločili: omoljub bodi z novim 1 e-om tednik!
Ta načrt pa hočemo izpeljati
ako-le:
Domoljub kot glavni list bo bsegal vsak teden 8 strani sedanje >blike.
ii
Za Gorenjce bo prinašal vsak teden enako veliko prilogo »G o -renjske novice" na 8. straneh.
Za Notranjce pa istotako »Notranjske novice".
Za Dolenjce se bo pa združil z že obstoječimi »Dolenjskimi novicami". Tako bodo naročniki dobivali vsak teden list tako velik, kakor je vsaka dosedanja številka (16 strani).
Cena bo naslednja:
»Domoljub" s prilogo »Gorenjske novice" 3 krone. Ravno toliko s prilogo »Notranjske" ali »Dolenjske novice".
Ker pa imamo veliko naročnikov izven Kranjske dežele, na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ki bi radi imeli „Domoljuba" tudi nadalje, pa se ne zanimajo toliko za lokalne Kranjske novice, oddajali bomo »Domoljuba" tudi samega, brez p r i-1 o g e, za 2 K na leto. (Vsak teden 8 strani.) Tudi tisti Kranjci, ki res nikakor ne morejo žrtvovati 3 kron, se bodo lahko naročili na samega „Domoljuba" za 2 K na leto Vendar je želeti, da si vsakdo izmed kranj skih naročnikov naroči „Domoljuba" s prilogo vred.
„G o renjske novice" bomo prilagali naročnikom »Domoljuba" iz
teh le okrajnih glavarstev: Ljubljana, ljubljanska okolica, Kamnik, Kranj, Radovljica.
»Dolenjske novice": Litija, Krško, Novomesto, Črnomelj, Kočevje.
»Notranjske novice": Postojna, Logatec. Ako bi kdo iz teh okrajev želel imeti drugo prilogo, naj pravočasno to-naznani. Tudi je treba posebej povedati, če kdo želi dve ali vse tri priloge; seveda se potem cena zviša na 4, oziroma 5 kron.
Samoobsebi je umevno, da si tudi izvenkranjski naročniki lahko iz-bero katerokoli prilogo. V glavnem listu bomo prinašali članke, ki se tičejo vseh Slovencev, politični pregled, zanimive listke, važnejše domače dnevne, pa tudi zanimive svetovne dogodke, ter kaj za kratek čas. V prilogah se bomo ozirali bolj na krajevne razmere in potrebe Gorenjske, Dolenjske in Notranjske v političnih in gospodarskih člankih ter v domačih novicah. Skrbeli bomo zato, da bode vsestransko zanimiv glavni list, kakor tudi priloge.
Upamo, da bodo stoizpremembo zadovoljni vsi prijatelji „Domoljuba". Sedaj pa krepko na delo! Od najži-vahnejše agitacije je odvisna usoda novega tednika!
Kotiček za a. p. in p.
„Perem si jezik* reče se eb Kulpi, če kdo prosi besede za napitnic« In pere si ga z vinom. Jaz pa ga perem že več let z prav dobro — kapnico. kakoršno bi privoščil Radovčanom in drugim Belo- in Suho-Kranjcem. Obrh je pač le predaleč, vino kot vsakdanja pijača le predrag«. Kapn'ce pa, če tudi bi bilo treba strehe z opeko ali eternitom prekriti, bi ne bile predrage, ne bi več veljale kot — s (5 d je. Kapnice, dobro narejene, dado izvrstno pijačo!
Torej na eno točko tistega pisma sem že odgovoril. Če hoče kde natančneje zvedeti o bapnicah. mu abstinentje radi postrežemo.
Druga točka naj bo: »nenormalnost, zaslepljenost, budalost* in kar je še druzih tacih pridevkov. T? bo tudi kmali obdelana. Vidite g Matija Cesar: vsakemu ptiču njegovo petje dopade, vsak berač svojo malho hvali, vi mislite, da ste vi pameten, jaz mislim, da sem jaz, midva tega ne moreva presoditi, to so ali bodo že drugi.
Da je Noe trto zasadil, to sem tudi jaz že slišal, pa bajč vino ni dobro storilo ne njemu ne njegovim •trokom.
Če pesniki, naj so še tako „trezno misleči", še tako lepo opevajo trto, .gorica" za to nič več ne „nese".
Če je posamezni letos dobil za vino 2000 kron je t« veliko ali p a — m a 1 o. Bilo bi treba povedati, koliko ljudi in koliko dni je tisti vinograd ebdelavalo in koliko ljudi naj živi od tistih 2000 kron. In pa ali je bilo lani tudi 2000 kron in bo drugo lete tudi teliko?
Ker nova trta pe izkušnjah trpi le pe-prek 15 let, bilo bi na vsak način treba imeti natančne račune čez petnajst let, da bi se lahko reklo, glejte vinograd toliko nese. Naj kde objavi račune! Jaz nimam računov, pa saj g državni poslanec Šukl.e tudi ni mogel debiti računov, koliko Amerika nese. Pa ker se v deželi ne pozna, da bi bil amerikanski denar kaj zalegel, je po pravici sklepal: Amerika nam ne nese. Za vinograde pa imamo še daljšo, stoletno skušnjo: deželam ne neso! sicer b. morale biti take dežele bogate, ali vsaj trdne, pa niso.
In tega nismo iznašli abstinentje. Saj vinogradniki sami vedno tožite. Tisti mož, ki je rekel, da bo kmali treba prositi: vinogradov reši nas o Gospod! le gotovo trideset let vinograde obdeluje in je blizo železnice in natančne račune vodi pa je vendar z onimi besedami prav drastične ali na debelo izrazil svej velik dvom, da bi vinogradi bili sreča za Slovence, in en tisto škodo, ki jo vino stori, še računal ni.
Pri domači h ši sme imeli vinograde, razen treh let sem vedno živel v vinorodnih
krajih, poznam dobro tudi Radovico, sem star čez štirideset let, do sedaj me še niso nikjer za „budalastega* imeli, torej smem tudi povedati svoje mnenje o kranjskih vinogradih.
Priznam, da v vinogradu dobre lege na malem prostoru največ zraste, pa tudi največ dela dd, zlasti zadnje leta.
Priznam, da posamezniki, „ko jih Bog obvarje" posamezne leta veliko dobodo za vino. več kot bi za fižol.
Mislim, da nekaterim večjim posestnikom tudi po 15 letnem popreku vinograd še več nese kot njiva.
Trdim pa, da imajo zlasti manjši posestniki, če se na več let računi, izgube pri vinogradih. Teh pa je največ, jih je čez tri četrtine getovo, in ti imajo pri malem pridelku velike stroške. Stroški pri prodaji vina, pri tečenji, za vzdržavanje zidanice ali hrama, stiskalnice in druzega oredja, se pri petih estrajhih toliki, kot pri petdesetih, torej primeroma desetkrat večji pri malemu nege pri velikemu posestniku. Ravno tako se raz-tači, usuši, .skisa* več revnemu kot bogatemu. Tudi delavce bogatin dobi ceneje, kot revež. Če temu pridejo zastonj delat, pa več pojedo in popijo, kakor veliki posestnik v denarji plača.
Če bi se v vinogradih bolj racionelno delalo, opustili nepotrebni stroški (tudi hramov je preveč), če bi se vinogradniki združili v zadruge, ki bi umno kletarile, — potem bi bil morda kak dobiček, če bi vino pro dali in ne sami spili, ali za izkupljeni denar drugo pijačo kupovali. Pa kedaj bo še to?
»Da bi kdo drugi moje grozdje prešal, ali pa celo grozdje zobal in ga za zimo shranil — tega pa ne", boste zau;ili po vsem Dolenjskem! ,Sam ga bom prešal, sam ga bom hodil v hram „kisat", takšnega boš pil, kakoršnega bom jaz naredil, ali pa — nič! Grozdja pa ne predam! Tudi „šenkam" nerad en grozd. Apmak pil boš iz majolke ali pa iz nbuče"! Pa bom še na-točil!"
Političen pregled.
Sukljetov govor v državnem zboru.
Že v zadnji številki smo omenili vele-zanimivi govor našega peslanca Šukljeta katerega je gavoril v državnem zboru glede izseljevanja na Kranjskem. Po svoji tehtni, dobro premišljeni vsebini je to eden najboljših gevorov, kar jih je slišal avstrijski parlament Dasi je naša zbarnica precej neobčutna za stvarne gavore, je vendar nastop g. dvornega svetnika Sukljeta zbudil izredno pozornost,
in ta gover so poslušali vsi a
inistri i vi(j
nim zanimanjem, kar se pripeti malokatei govorniku. Belokranjci so lahko ponos« svojega rojaka, ki je njihove težnje ta? prepričevalno predložil parlamentu. pa v domovini je našel Sukljetov govor sploim, odobravanje, zlasti pri še obstoječih kmeik
Te®,
posestnikih. Saj ti kmalu ne bodo
"ogliiij
za drag denar debiti delavcev za •bdelovat polja. Dokler bo vlada izdajala v takem o^ segu potna dovoljenja, kaker do sedaj; dokler se ne bo ljudstvu petom shodav in polju^ predavanj dala prilika poučiti se, da je iskj v domači zemlji Ameriko in ne domovine i Ameriki; dokler nima Dolenjska, katere j. to vprašanje pred vsem tiče, svoje industri in dokler bo tekla globoka, š roka Krki lena in brez dela, kakor sedaj naprej j končno, dokler bo ljudstvo zapravljalo svoji najboljših moči nenadomestljivi zaklad alkoholu sploh in zlasti, pa v tem pekinškem žganju, je vse zastonj
Ljudsko fttetje in splošna volivna pravica.
Neki list prinaša pod tem naslovom pj datke o razmerju poslancev, ki bi nastopili po splošni volivni pravici, ako se voliva okraji določijo za približno 50 000prebival cev. Ake bi števile poslancev znašale 502 bi prišlo na Kranjske 10 poslancev, našti jerske 26, na Koroško 7, na Trst 3, i Goriško 4, na Istro 6, na Dalmacijo 11.1 narodnosti bi se stvari izpremenile tako,i bi na pedlagi ljudskega štetja, ki pa ni pravilno, imeli Nemci v prihodnjem državna zboru le 178 poslancev, Čehi 118 PoljaK 83, Rusini 67, Slovenci 24, Hrvatje 1 Italijani 14, Rumuni 4. Jako zanimivo je ruj merje v slovenskih deželah. Na Kranjska bi bili vsi slovenski poslanci, na Štajerska 8 slovenskih, na Koroškem 2 Slovenca," Goriškem 3 Slovenci in v Istri 1 sloves' poslanec. V Dalmaciji bi bili sami slovanil poslanci. Slovani bi skupaj imeli v državna zboru 306 poslancev, Nemci, Italijani is RiJ muni pa skupaj 206 poslancev, Zato P J ni več Slovan, kdor se ustavlj^ splošni volivni pravici, jaje ga številke.
Splošnsi in enaka volivni pravica.
Završalo je zadaje dni po celi A«t$ odkar se je govorile v državni zbornici splošni in enaki volivni pravici. Nižji 5"' zlasti delavski prirejajo po vseh večjih manjših mestih manifestacije (zborovanja • obhode po mestu), za to nujno zahtevo, ima precej izpremeniti razmere v Taka manifestacija je bila v Brnu, kjtf
je je udeležilo okoli 30 tistč oseb.
Velik"
je bila tudi manifestacija v Pragi, ki se je vrjila tudi v najlepšem redu.
V	naši domovini se je vršilo v isti namen že cela vrsta shodov, ki so se izrazili in zahtevali splošno in enako volivno pravico. V Ljubljani sami se je zadnje dni že dvakrat zbralo združen« delavstvo in korakalo po mestu zahtevajoč razširjenja volivne pravice. Posebno važen je bil shod v Idriji, ki ga je sklicalo liberalno politično društvo „Jednakopravnost". Prišli so poslu šavci vseh strank. Javni shod je izrekel brez ugovora nezaupnic« dr.Tavčarju in njegovim liberalnim tovarišem v državnem zboru radi nastopa proti splošni in enaki volivni pravici.
Iz deželnih zborov.
Zdaj, ko ne zboruje državni zbor, so se sešli že skoro vsi deželni zbori, ki se veči noma vsi bavijo z izpremembo deželnega volivnega reda. Tako so sprejeli v nižje-avstrijskem zboru dr. Luegerjev predlog, daj deželni odbor izdela načrt novega deželno zborskega volivnega reda na podlagi splošne in enake volivne pravice.
V	češkem deželnem zboru je obveljal predleg grofa Bukva, da naj se izvoli odsek 27 članov, ki naj izdela nov deželni in volivni red. Nujni predlogi za splošno in enako volivno pravico so bili uloženi tudi v moravskem, tirolskem in štajerskem deželnem zboru.
V	štajerskem deželnem zboru so bili pri volitvah v odseke izvoljeni tudi slovenski poslanci in sicer v vsak odsek po eden. Poslanec dr. Krašovec je opozoril vlado na razobešanje nemških zastav povodom neke šolske slavnosti v njegovem volivnem okraju, ter je vprašal cesarskega namestnika, ako hoče izzivajoče zastave pri šolskih slavnostih prepovedati ali pa dovoliti tudi slovenske narodne zastave, ki se pri takih prilikah prepovedujejo.
Ogerske zmedarije.
Baron Fejervari je torej zopet imenovan ministerskim predsednikom. Cesar je poslal Fejervariju lastnoročno pismo, ki je slovesna politična izjava krone na ogersko prebivalstvo. Vladar naravnost izpove, da se dalje ne pogaja z združenimi poslanci. Ti so kroni napovedali boj, sedaj so dobili odgovor. Nova vlada ima nalogo, da vrši redne posle, obenem pa omogoči soglasje m?d krono in parlamentom. Ker pa se proti vi večina v zbornici, bode torej vlada razpustila poslansko zbornico in razpisala nove volitve. Pristaši ogerske vlade so mnenja, da se z novim imenovanjem hipoma izpremeni politični pftložaj, ker se temeljito predrugači značaj vlade. Nova vlada namreč prevzame krmilo na povsem drugi podlagi kot prejšnja. Vlada !
baje ne bode izvrševala s mo redn h poslov, marveč bo stopila pred deželo z velikim programom, ki bode segal v politično, gospodarsko, srcijalno in kulturno življenje prebivalstva. Vlada se bode predstavila deželi k-1 ustavna, odgovorna in parlamentarna. S tem načrtom torej misli Fejervari razbiti zvezo ogerskih protivladnih poslancev. Pustiti bc do morali prazne sanje o poveljnem jeziku in se zadovoljiti s splošno volivno pravico, samostojnim carinskim ozemljem, mažarskimi ljudskimi šolami. Bog zna, če to zadovolji ogerske nenasitneže.
Ogerske narodnosti in volivna preosnova.
Nemažarski poslanci so se nedavno raz govarjali o volivni preosnovi. Izračunali se koliko poslancev nemažarske narodnosti bi prišlo v državni zbor, ko bi se vpeljala splošna volivna pravica. Zveza nemažarskih narodnosti rečuna na 184 poslar-cev. Ako bi se pridružili še h vaški poslanci ki :tak štejejo 40 poslance*. b; zveza cem-žarskih narodnosti štela 224 poslancev. Seveda je to le račun brez krčmarja. Mažari b 'd* poskrbeli, da si sami ne bodo izp»dž g li veje, na kateri sede.
,,Velika Avstrija" in Hrvatje.
Politično društvo „Velika Avstrija", ki ima namen ohraniti Avstrijo veliko in močn \ ter ji napraviti pot n« Balkan, se je obrnilo zaradi n ške resoluc j<-, kater« mora obsojati in jo tudi obsoja vs k zaveden Hrvat, s posebnim oklicem na Hrvate. V oklicu pravijo, da hočej • poleg di ug h nalog doseči tudi osvobol te pod m»2arskim gospodstvom stoječih nar<>d<>v habsburške monarhije. Glede Hrvaške h'če jo doseči kulturno in narodn« združenje vseh hrvaških dežel, skupaj z Bosno in Hercegovino, v močno političn« avtonomno skupin«, toda v okviru skupne države. Moč države bo tvorilo m«čno cesarstvo in močna cesarska armada; toda v državi naj bodo le svobod m. neodvisni in enakopravni narodi. V o>< I cu dalje vabijo Hrvate, naj se jim pridružij" >n pošljejo na Dunaj odposlanstvo, ki se b z njimi fo svetoval« o vseh posameznostih načrta.
Rusija.
Rusija stoji pred volitvami v svoj parlament tako imenovano gosudarstveno dumo. In ravno sedaj se je pričelo revolucijonarno gibanje ki se silno širi. Vse kaže, da revolucionarji resno hočejo z nasilnostmi preprečiti volitve v dumo. V Peterburgu in Moskvi se vrše velikanski ljudski shodi. Stavka več tisoč železniških delavcev, ter delavci po mestnih tovarnah. Pričakovati smemo groznih dogodkov v prihodnjih dneh.
Ruski car razglasil mir.
Pred 14. dnevi so •bjavili carjev manifest, ki naznanja mir med Rusijo in Japonsko. Car piše v njem: Bog je pripustil, da je naša domovina pretrpila težke izkušnje in usodne udarce v krvavi vojski Naše slavne čete so pokazale v tem boju s hrabrim in mogočnim sovražnikom mnogo dokazov hrabrosti in srčnosti. Zdaj je vojska končana. Vzhod naše države se bo na novo razvijal v miiu, v dobrih odnošajih z Japonci, ki so postali naši prijatelji.
Rusko naseljevanje.
Ruska vlada je izdala, kakor javljajo, načrt za naseljevanje daljnega Vzhoda, ki je bil dosedaj le malo obljuden. Naselili se bodo tam lahko vojaki, ki so se udeležili rusko-japonske vojske. Po tem načrtu bodo dobili nižji vojaški sloji po dvesto, častniki okrog osemsto in štabni častniki okoli 1500 oralov zemlje, ki si jo lahko izberejo sami. Prosilcem za prosto zemljo se dovoljuje v teku enega leta poljubna, prosta vožnja od kraja svojega sedanjega 'ališča do kraja svojega bodočega bivanj, v ->tib letih se mora razviti na dobljeni /x» j lastn g spodarstvo •n potem bo izrodi)« uska H a* dotičnemu lastniku primerno ti • ■ » op ••»JSti.
Poljaki in Rusi.
Medlo vseslo«a istvo aobiva vedno bolj stvarno obliko. Pusebno važno je zbližanje Poljakov in Rusov, ki se je doslej zdelo skoro nemogoče, a bo v kratkem postalo dejstvo. Nemci so nasprotstva med tema slovanskima narodoma izkoriščali v to, da so kruto zatirali poznjanske Poljake; če se pa med Poljaki in Rusi doseže sporazumlje-nje, bo germanskemu nasilju stavljena velika ovira. To se zgodi, kakor hitro pade v širokem carstvu birokratska vlada in zmagajo demokratska načela zemstev, in za Poljake napočijo boljši dnevi. Prvi velik korak k temu cilju je resolucija, ki so jo sklenila v Moskvi zbrana ruska zemstva, v kateri pravijo, da tvori Poljska v narodnem in kultura m oziru od drugih delov ruskega carstva strogo ločeno ozemlje in da se zategadelj mora takoi po uvedbi splošne gosudarstven-naje dume n- dem .kraški podlagi dati poljskemu ca tvu s n.ostojnost.
LISTEK.
Na vernih duš dan.
(V. Kosmak.)	' !i
Smrt je pravična, nepremagljiva, stra- , šna. Poglej tamkaj truplo nekdaj najmogoč-
I
M
nejšega moža v vasi, in tam glej truplo zadnjega siromaka, oba sta pe smrti enaka, oba nam govorita z bledimi ustnicami: prah sva, pepel sva .. .
Smrt je nepremagljiva. Umirajoči mili-onar ima poleg sebe najslavnejše zdravnike, ki mu skušajo pomagati, a zaman — smrt se ne da odgnati. I-.to oblast ima nad bogatašem kot nad beračem, ki umira v cestnem jarku pod otožno vrbo.
Smrt je resnica — človeka povede na kraj večne resnice in pravice, pred prestol božji. Oglej si mrtvo truplo, naj si bo zavito v svilo ali v raševino, napolnilo te bo s sveto grozo in iz glebočine srca boš vzdih-rih: „Pred sodnim stolom si — Bog ti bodi milostljiv!"
Nerad hodim na mestna pokopališča, kjer tolikrat srečujem laž in prevaro. Pogosto se bere, če kdo v mestu umre: ,N. N. je mirno v Gospodu zaspal", a rajnki v zadnjih trenotkih morda na Boga niti mislil ni, niti on, niti sorodniki, so mislili samo na dedščino, na krasen pogreb, lepe vence in vse drugo prej, kakor na dušo bolnikovo!
In, kaj šele pogreb! Največjega razuz-daneža in krivčineža pokopljajo s častjo in slavo, kot bi bil največji dobrotnik človeštva, satro da je imel dovolj denarja. De-nejo ga v kovinsko rakev, oblože jo z venci, in med zvoki godbe nesejo ga na pokopališče. Samo da je imel dovolj denarja. Za denar dobiš v mestih vse: slavo, hvalo (seveda le hinavsko) — zakaj bi se torej za denar ne dobil tudi krasen pogreb?	j
Po pogrebu zmajujejo sorodniki z ramami in pravijo: „Kdo more spremeniti, kar mu je usoda odločila. O rajnkem bode še govorila zgfdovina, in mi smo storili zanj vse, kar smo mogli. Saj je imel dvajset vencev na grobu in občinstvo se je pri pogrebu kar trlo Sedaj mu bomo postavili se krasen spomenik in mirno bo spaval v hladni zemlji."
To bi bilo vse jako lepo, samo ko bi ti mnogoštevilni venci in občinstvo šlo na oni svet in tamkaj rajnemu kaj pomagalo pred sodnim stolom.
In ti spomeniki! Pogosto so spomeniki samo znak bahavosti in častiželnosti onih, ki so jih postavili. Zakaj tudi tukaj tako bahato šopiri bogastvo, na polju, kjer vlada smrt s svojim žezlom — z neizprosno koso, ki ce pozna ni kakega razločka med revnim in bogatim? Ko bi bogatini vedeli, kaj si misli razumen človek, ko vidi tako razkošno okrašene spomenike, ne ponašali bi se s svojim mamonom na mestu, kjer nima nobene cene, kjer je zlato samo mrtva gruda.
In napisi na spomenikih! „Večna slava njegovemu spominu!" Kdo naj mu oznanuje to večno slavo? Ali ljudje? Ti pozabijo nanj
predno bo trava grob prerasla Ali kamniti spomenik? Stanovitnejši in vernejši je sicer kot ljudje, tcda razpadel bo kmalu in tudi o njem ne bo sledu.
Ko bi bogatini, ki ne morejo drugače pokazati svoje ljubezni do rajnkih, kot da jim postavljal velikanske in dragocene spomenike, to storili vsaj na način, ki je vreden krščanskega in vernega človeka, in da bi se revež, ki ga vidi, ne čutil zaničevane-ga, ampak potolaženega!
Nekoč sem obiskal pokopališče pri farni cerkvi v B. Tudi tamkaj je mnego lepih nagrobnih spomenikov. Eden se mi je posebno dopadel, ki je bil na spodnji strani ob zidu, kam pokopavajo bolj premožne. Na spomeniku je bila naslikana lepa sličica. Na desno spodaj je majhna bela posteljca, s katere jemlje angelček speče dete, da je ponese gori k Jezuščku, ki se spušča niz dol z odprtimi rokami. Nad Jezuščkom na desni prepevajo angelci, na levi pa prižigajo luči na bogato okrašenem božičnem drevescu. Spodaj pa je preprosti napis, ki se glasi: „Naši gorko ljubljeni edini hčerki Milki. Umrla na Svet večer 1. 1800."
Ali ni to krasno? Na svet večer je umrla edina hčerka in starši, kot kaže podoba, trdno verujejo, da so je nesli argelci k Jezuščku v večni Betlehem.
In če vidi to sliko revna mati, kateri je tudi umrlo dete, tolaži se v srcu in sladko radost občuti ko pomisli: glej, tudi moje detece je v nebesih, kot ono bogatinovo.
A lepši, še veliko lepši [spomenik kot je bil ta in kot so vsi, naj si bodo še tako okrašeni, pa je pobožna molitev za rajnkega.
Poklekni torej na vernih duš dan na domačem pokopališču med grobove, ozri se kvikšu k jesenskemu nebu, in pomoli vroče za vse rajnike, ki tam spijo spanje pravičnega. In verjemi, da si storil več, kot bi bil sto in sto vencev razgrnil po grobeh, a bi si pri tem na duše rajnkih niti ne domislil. „Sveta in pobožna je misel moliti za mrtve, da bi bili grehov rešeni."
Morski roparji.
(Iz francoščine.)
Bliža se strašen vihar. Temnosivi tblaki se kopičijo nad že razburkanim morjem. Kakor pokrov nad rakvijo, tako se razpro stirajo nad morjem in suho zemljo. Tema lega na zemljo kot bi mislila nastati večna noč.
Na obrežju sredozemskega morja je v tem času sedela v pol podrti koči tropa morskih roparjev, mežkih in ženskih, ki se čakali na ladje ki so prihajale k bregu.
Daleč naokoli ni bilo nikake luke, nikake varnega zavetja zanje. Zato se je pfgos^ prigodilo, da so se razbile ob skalovju U blizu brega in voda je zmetala na suho trupla popotnikov, blago z ladij, razbite kose ladij in druge stvari.
Vse to so roparji porabili v svojo ko-rist. Trupla ponesrečencev so oropali vseh dragocenosti in jih pometali nazaj v morske valove Z ostrim kamnom ali s kolom so često komu pomagali na oni svet, ki je morda samo ranjen ali pa tudi popolnoma zdrav priplaval na breg.
Smeh, kletev in divji krik je odmera! iz koče.
naj divja morski vihar!" kričal je nekdo, „to je naš prijatelj, on nam prinese danes bogastva!"
„Samo da bi bilo res*, odgovarjal je drugi.
„Prav gotovo, današnji vihar za nas ne bo brez dobička. V kratkem morajo pripluti stmkaj angležke ladije, polne dragccenosti Na noge torej, lepe prilike ne smemo a-muditi."
Zunaj je začel divjati vihar s podvojeni silo, morje je silovito pluskalo ob skalnati breg.
„Naša ura je prišla, pojdimo na delo", dejal je načelnik roparjev, nakar so vsi odšli vun v gluho noč.
Nedaleč od koče je bila na visokem mlaju pritrjena velika svetilka, ki je v temni noči razsvetljevala okolice s svojimi četudi slabotnimi žarki. Dasi je bil ta svetilnik jako preprost vendar je bil rešitelj mnogim ladijam ki bi se bile razbile ob pečevju, 6e bi se ne bile tavnale po tej luči in plule proti kraju, kjer so pristale brez nevarnosti.
Ta svetilnik se roparji često ugasnili v temnih nočeh, ko se videli da se bližajo ladije bregu in tako so jih pogosto pahnili v gotovo prgube
Isto se je zgodilo tudi nocoj.
Vihar je začel divjati z vso silo. To je bila noč, ko si lahko mislimo, kakšen bo dan, ko bo Bog sodil vesoljno človeštvo.
Vihar buči in sika med jambori ne srečnih ladij, ki se bližajo bregu. Mornarji vidijo svetilnik, ki jim kaže varno pot in polni upanja na rešitev vodijo ladije v oni smeri. Kar ugasne svetilnik, in krog in krog zavlada strašna tema.
Ladije so brez vodilne smeri in so postale igrača viharjev, igrača valov. Popotniki in mornarji kličejo na pomoč, toda vihar uduši vse njihove glasove, sam« mev od obrežnega skalovja jim odgovarja.
Pogin ladij je bil blizu. Roparji so že čuli butanje ladij ob čeri; morje je divje šumelo, krog in krog so plavali tramo« razbitih ladij in ranili nesrečne popotnike, ki so se skušali rešiti iz valov. Nekateri
SO mislili, da so se res srečno rešili, ker so priplavali do brega, toda padli so v roke divjim roparjem, ki so jih brez usmiljenja potolkli. To strašno klanje je trajalo do jutra, ko se je polegel tudi vihar. Ko je zadnji nesrečnež zdihnil ped krvavim orožjem zločincev, je tudi vihar zadnjič zahrumel in potem je bilo zopet vse t ho.
„Kaj pa je to?" vpraševali so se roparji začudeni, ,, videli smo štiri ladije, pa so se razbile samo tri. Kje je torej četrta ladija?"
Ko se je zjasnilo, so jo videli plavati nepoškodovano po umirjenem msrju.
Divje je zaklel poveljnik roparjev in ukazal pobrati po bregu ostanke razbitih
ladij.
Odšli so na delo, pobirat izmed morske trave na bregu razne zavojčke, zaboje itd Smolnati tramovi, razna orodja, trupla umorjenih. vse je ležalo križem na bregu.
Vsakdo odnaša kar more in preiskuje ponesrečene žrtve da jih oropa prstanov, verižic in drugih dragocenosti], ki jih imajo na sebi. Kar se začuje obupen krik.
Morena starka razmršenih las in div jega pogleda je bila pri preiskovanju mrli-cev najbolj goreča. Ko je obšla že nekoliko trupel, pride do čvrstega mladeniča, ki je krvavel iz rane na glavi, a bil še živ in pri zavesti. Milo je uprl v njo svoj pogled, kot bi jo hotel prffSiti naj prizanes? mlademu, upanja polnemu življenju. Toda lepa obleka, v katere je bil oblečen mladenič, je bila starki zagotovilo, da ta človek ni brez denarja in dragocenosij. Pograbila je kos zlomljenega vesla in udarila neusmiljeno po tujčevi glavi, ki je nato izdihnil svojo dušo.
S satanskim nasmehom na obrazu je začela preiskovati njegove žepe Ko se mu bolj približa in ga pogleda bolj pazno v obraz zapazi na čelu podolgovato brazgotino, nato odskoči, grozno zakriči in se zgrudi vsa obupna na umorjenega tujca, v katerem je spoznala svojega — sina.
Pred več leti je odšel v tujino iskat zaslužka, ker si doma, stanujoč v revni ko-čici ob obrežju morja, nista prislušila toliko, da bi ss bila preživela. D )lgo že ni dobila nobenega glasu o njem, a zdaj, ko je šel srečen in bogat domov osrečit tudi njo, ga je ona, lastna mati, ki je med tem zašla med morske roparje, umorila. — —
„Sin moj, sinko moj, vzbudi se vzbudi in poglej saj enkrat še svojo mater in ji odpusti. O Bog, kako grozna je tvoja kazen!" tarnala je starka.
A mrtvec se ni vzbudil, temveč ležal bled in mrzel v naročju obupane matere.
0 o *
V prostorni dvorani na divanu je sedela Alienova, kraljica akvitanska, ko je dovolila priti predse siromašni ženi. Ko je ta plaho stopila v dvorano, pomignila ji je, naj se usede k njenim nogam na stolček in ona je govorila ž njo s svojega trona ljubeznjivo in prijazno.
„Zvedela sem, milostljiva kraljica da nameravate izdati stroge določbe proti merskim roparjem, ki preže ob morskih bregovih na ladije in popotnike", začela je govoriti uboga žena, nam znana Morena.
Bog naj vas podpira in vodi pri tem plemenitem delu. Vrnite s svojimi ukazi ženam in materam srečo, popotnikom var-
nost in obvarujte ljudi, da ne zajdejo med roparje — kot jaz".
Kraljica je osupnila pri teh besedah, starki je zastala beseda. A ko jo je ljudo-mila vladarica popraševala po njenem življenju, njenih doživljajih, ji je odkritosrčno pripovedovala, kako srečno, dasi revno sti živeli s sinom, dokler ni odšel po svetu. Sama se je nekaj časa trudila na vse pre-tege, da bi se mogla pošteno preživeti, a beda jo je slednjič prignala tako daleč, da je zašla med m«rske roparje, kjer je kradla in plenili in tudi popolnoma podivjala. Nesreča je hotela, da je slednjič umorila lastnega tako ljubljenega sina, ko se je vračal demov. A zdaj se hoče povrniti na pravo pot, pretrpeti hoče kazen, kakoršao ji bode naložilo sedišče in po prestani kazni še dalje delati pokoro za svoje grehe. Samo to bi rada, da bi bilo njeno življenje v svarilen zgled drugim, da ne bi zabredli tako daleč, kakor ona."
Ginjena je poslušala kraljica starkino pripovedovanje. V kratkem je izdala ostre naredbe proti morskim roparjem, ki so se mogli poskriti in opustiti svoje krvoločne delo. Mnogo jih je dosegla roka pravice in pretrpeli so zasluženo kazen.
Morena se je po prestani kazni vrnila na kraj svojega zločina. Z molitvijo in jo kom je delala pokore za svoje grehe. Vsak dan je prihajala na morsko obrežje, stala tamkaj dilgo časa nepremično kakor kip in zrla po morski gladini. — Tu na morskem obrežju je umrla in bila tamkaj pokopana. Ta kraj pa so imenovali po njej — »kraj pokore".
Razgled po domovini.
| Primož PaKlž t- |
28. t m. zjutraj ob 8. uri je v Ribnici na gloma umrl g. Primož Pakiž, deželni ptslanec in posestnik v Zamostecu pri Se-dražici. Minolo sredo se je še udeležil otvo ritve dež. zbora. Svojim ožjim tovarišem je pač tožil, da se čuti slabega, a nihče niti mislil ni, da ga tako nagloma ugrabi smrt. V četrtek se je odpeljal domov in skoraj gotovo vsled slabosti obležal v Ribnici Blagi Pokojnik je bil sicer jake prileten in že več let rahlega zdravlja, toda vest o njegovi smrti nas je iznenadila. — Ko je 1. 1873. gosp. Luka Svetec odložil mandat za kmečke občine Kočevje - Ribnica - Velike Lašče, bil je dne 7. novembra 1873 prvič izvoljen za dež. poslanca g. Primož Pakiž. Bil je terej deželni poslanec skoraj 32 let
in starosta v dež. zboru kranjskem. Prirojena mu je bila ribniška šegavost, ki mu je pridobila priljubljenost in spoštovanje tudi pri političnih nasprotnikih Bil je blag, od-
krit značaj, hinavščine ni poznal, marljiv poslanec, osobite za svoj ekraj. Vsa leta je sodeloval v upravnem odseku dež. zbora. Kot ugleden gospodar in večletni župan ter
obč. svetovalec je porabil svoje bogate izkušnje v upravnih zadevah. Ko je deželni zbor sklepal cestni zakon, se obveljali razni njegovi umestni nasveti, n. pr. da se odpravi tlaka pri zgradbah in popravah dež. cest Bil je mnogoletni član c. kr. dež. komisije za revizijo zemljiško davčnega katastra, ekr. cestnega odbora, c. kr. okr. šel. sveta kočevskega in kr. šol. sveta v Sodra-žici. To je pač jasen dokaz, da je bil pokojni Pakiž obče spoštovan Za razne svoje zasluge je bil od cesarja odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Naj v miru počiva vrli mož, ki je do zadnjega izdiha žrtvoval svoje moči v blagor ljudstva, osobito svojih ožjih rojakov! Pogreb v ponedeljek ob 2 pop. ▼ Sodražici. Vozovi čakajo zjutraj v Ribnici.
Katoliftko slovensko politično društvo za kranjski okraj. Občni zbor se vrši v ponedeljek
dne 6. novembra ob 1. uri popoldne v hotelu na „Novi poŠti* v Kranju. Sportd: 1 Nagovor predsednika. 2 Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Govor deželnega poslanca dr. Kreka. 4 Volitev odbora. 5 S'u^jnosti Kaj bo s cerkvijo na Viču? Dolgo ni nič čuti o njej; l,udje obupujejo, z ramami majejo in pravijo: saj ne bo nič. Toda cerkev se ne postavi tako hitro, treba mal« potrpljenja. — Danes je mogoče sporočiti veselo vest, da je prostor za cerkev kupljen in s cer ravno nasproti šole. Dolgotrajne so bile obravnave gledč prostora, ker pri taki priliki misli vsak le nase. Slednjč je preč. p. provirči i' vsem pomi-slikom in dvomom nared konec, ker se je odločil za ta prostor, Iz je v sredini občine, v bližini šole in p i. r elike ceste. Sedaj je upanje opravi č n« , d-> se k letu položi t- raelj, 1. 1907 t>a do ida cerkev. Tloris z* cerkev je že "d .men po um<t niškem crušUu, sedaj s dr.a načrt in > kratkem dobimo zuna: j • o«dobo c rkve. Ži iz tlorisa se spozna, da bo cerke jako praktična za bogoslužje, ker imajo vse stvari že svoje mesto: krstni kamen, spovednice, kiižev pot, božji grob, altarji itd. in nt b« treba pa dokončani cerkvi šele iskati pro štorov za to in ono, kakor se godi dostikrat. Zupnišče se bo zidalo že spomladi. Nujno potrebno je, da člani društva za zidanje ostanejo zvesti in da marljiv« vplačujejo društvenino. Sv Anton pa nam naklon' tud' drugih dobratmkov!
Deželni zbor kranjski se ie z-pet sešel dne 25. ■ ktobra. Pred sejo sta s deputaciji krscansk h socialcev in soc. demokratov oglasili pri deželnem glavarju in deželnem predsedniku in predložili zahtevo l udstva po splošni in enaki volivni pravici. Na dvth mestih se je rovdarjala potreba volivne rtf ume. — Pr tvorit vi sta se vr šila «b čaina n*« 'ora d«, delnega glavar, n deželnega predi. J ik . Naznanijo se pet e je naš:h ljudsk h sh<.d"v a. splošno in en ->< volivno pra> co; gis"pjj se ustanovn mu odseku, ki s tako <> 10 iz»oli; naši p«> slana svoi h glasov m o >oteli dati ne ve leposestnik. p« ae lib<'ficem in tako je pet naših prišlo v odsek >. r»><> z glasovi naš h poslancev (Arko. dr. Schvveitzer, dr. Krek dr. Susterš č, Jaklič) Nato sta bila vložena dva nujna p-edloga za splošn« in enako volivno pravico, v imenu katoLško-naiodnih poslancev p« dr. Susteršiču za deželni zbor, in v imenu liberalnih slov poslancu po Ivanu Hribarju za državni zbor Končno se vsuje z galerije na tisoče belih listkov z napisom: „Ven s splošno in enako volivn« pravico!" tako da je bila cela dvo rana z njim pokrita!
15 shodov za splošno in enako volivno pravico !>e je vršila v nedeljo dne 22. oktobra, in sicer v Ljubljani, Vodmatu. na Glincah, v Vevčah, na Vrhn ki, v Škofji Loki, v Trž ču, v Preski, na Mojstrani, v Kamni gorici, v Kropi, v Zagonu, v Radečah pri Zid. mestu, v Litiji, v Idriji.
Gorenjske novice.
*	Iz domžalske okolice, 23.ok
tobra 1905. Domžale so v zadnjem času po stale imenitne in res zaslužijo, da se bolj kakor d«zdaj zanje zanimamo. — V nedeljo 22. < kt. je katoliškoizobraževalno in podporno društvo priredilo v e • selico, ki. je pokazal«, da se v Domžalah mnogo dela in mnogo stori za dobro stvar. Veselica ni bila kaj navadnega, ampak gotov® nekaj posebnega, da se kaj takega težko vidi in sliši zunaj na deželi. Pri veselici je iz prijaznosti sodelovala domžalska godba, na katero so Domžalci lahko ponosni, ker kaj takega še vsako večje mesto ne premore. — Posebn« smo občudovali krasno petje mešanega in moškega zbora, ki ga je veselje poslušati, ker premore toliko iz vrstnih pevcev in pevk, da se nobene skladbe in nobenega zbora ne ustraši; to je res lepo petje in lepi čisti glasovi. In s tako lahkoto i» tako varn" vam poje ta zbor, da ga človek res rad pos uši in bi ga poslušal tudi cel večer. Gla no p-i je bila lepa igra ,Večna mladost in vt-č-a lepota." Igra je vzeta iz prvih časov krščanstva. Glavna oseba je rimska deklic* Julija, ki se izpreobrne h krščanstvu; a ž< prej bolna, naglo po izpre-obrnjenju um.je n njena nedolžna duša se preseli v sreči" deželo, kjer je zaželjena večna lepota ir večna mladost Vsebina igre je že sama na s< bi lepa, igra « >e ie pa tudi lepo. Vse igralke — od malih ne. ličkov do stoletne Šenb lije — -o res zasluži pohvalo, ker so se morale gu'< \o mnog«, truditi in vaditi, da so mogle »s tudi najtežje uloge tak« varno, tako naravno in neprisiljeno igrati. Najtežje ulcg Julije, Sem^ronije in Fulvije so bile tako dobro izvršene, da za-'liižijo Še posebno pohvalo Najbolj živahen r ror je pa bil, ko so nastopile perice, ki so pokazale, da ne znajo samo prati in kle p t-ti, ampak tudi na odru igrati. To je bilo /.'n manja in zabave med občinstvom pri tem »iz"U ki nas ie iz gledališčeg* prostora kar tho e prest vil v živo naravo. A tudi najbolj g nljivi priz- ri v igri s« bili čudovito na *vni. kar ni m 1* stvar.
Veselica je dokazal*, da slovenski Domžalci res žive in napredujejo m se izobražujejo in da se ne bodo kar tako dali izpodriniti od tujcev. V delu, v organizaciji, v izobraževanju in pravi krščanski značaj nos t i je prihodnjost slovenskih Domžal. Io mi jim le želimo, da bi še naprej tako lepo napredovali in da bi nas še večkrat na kako igro povabili.
*	■« Srednjevasl v Bohinju. Zapustili so nas naš prelfubljeni prečastiti gospod Anton Oblak. Delovali so devet let z vs« vnemo in gorečnostjo v dušnih in te lesnih potrebah. Ustanovili so bratovščino
vednega češčenja sv. Rešnjega Telesa, bra tovščino sv. rožnega venca; razširili tretji red ustanovili s« Marijino družbo fantov jB de' klet, kmetijsko društvo itd. Zelo so se trudili da se je doseglo družbeno petje Prisrčno se jim zahvaljuje p«sebno Marijina družba, za ves trud in požrtvovalnost ter skrb ki so jo vedno imeli zanas. Ljubi H0g v ne-besih naj jim stotero povrne! Na njihove® novem delovanju pa jim želimo obilo božjega blagoslova in še enkrat kličemo: Bog povrni! Sprejeli smo tudi novega dobrega gospoda, kateremu kličemo: dobro došli! Vodstvo Marijine družbe.
•	Moravče. Umrl je v Prikrnici pri nas p«vs«d dobro znani Jelarjev" Janez. V torek je še nadzoroval v Ribčah kaplan sko biro čez pet dni je bil pa že v krtovi deželi. Bil je zvest naročnik »Domoljuba* in ^Kmetovalca", ter član tukajšnjega izobraževalnega društva,
*	Iz Žabnice. Dn6 5. oktobra « je višil zopet komisionelni ogled za naš« bodočo novo šolo. Pri prejšnjem se je sklenilo zidati enorazrednico, pri tem dvorai rednico. Res manjka letos še par otrok do zadostnega števila za dvorazrednico (vsakdanjo šolo obiskuje 96 otrok), a to ne b« vsako leto tako. Zato je pametneje in ceneje takoj zdaj zgraditi poslopje za dvorai-rednico, kot kasneje zopet na nov« prizida-vati. Zgradba je proračunjena na 32000kron. — Vreme imamo zelo hladno. Bližnje planine so že močno snežene. — V dobi mleka naj omenim, da od nas dovažajo mleko v loško mlekarno po 10 vin. liter. Pravijo, da iz mleka delati doma našlo ii sir, se sicer bolje izplača, a je preved a mudno
0 Iz Škofjaloke. Ded 15 oktobri smo imeli v ,Kntol. izob. društvu" dvojno slovo. Poslavljali smo se od društvenega pi edsednika, č. g. Franc Ksav. Steržaja, mestnega kapelana, kateri so odhajali na svojo novo službo v Bohinjsko Srednjovas. Naj jim bo na tem mestu še enkrat javno izrečena najsrčnejia zahvala za obilni trud i« požrtvovalnost katero s« imeli, našemu društvu v korist, cel čas svojega obstanka med nami. Bog jim bodi za vse d«bro obilen plačnik! Podali so nam tudi d^e krasni igri; prvo izvirne šaloigr« »Brat iz Amerike". Drugo daljše so priredili po Jos. Jurčičevi povesti »Tihotapci". Obed ve sta se igrali na našem odru v veliko zadevoljaost navzočega občinstva. Obenem pa smo se poslovili tudi ed drazega nam tovariša I»n* kota Jeraša, kateri je odhajal k vojakom * Celovec. Kako je bil priljubljen tudi »n 1 našem društvu, se je pokazalo tudi Prat posebno še pri slovesu. Jeraša se je posebo" odlikoval pri društvenih predstavah, t*k0 da bo le teJkn nicvnvn mesto na
odru nadomestiti. Gospodu predsedniku in tovarišu Jer*Si se je v imenu društva s toplimi besedami zahvalil bruštveni blagajnik ,, f7. Kupar, za vse kar sta storila dobrega za naše društvo, želeč jima na njihovem novem mestu prav velik« sreče in zado-voljnosti. Dal Bog, da bi se to tudi v prav obilni meri izpolnilo!
Plazovi v gorah - trije
mrtvi« Izpod Storžca se nam poroča. Preteklo je ravno 26. let, odkar že ne pomnijo pri nas tako nenavadno zgodnje zime kot Ittos. Nad pol metrov debel sneg pokriva {e razne zemeljske pridelke korenje in repo. Lahko se reče, da je zima prehitela kmeta r vsakem oziru. Manjka še stelje, pa tudi drv 25. t. m. zjutraj so se odpravili iz vasi Bašelj, občina Preddvor, trije možje v Storiic p« drva. Janez Strniša jih je dal pretečeno poletje posekati d* 50 sežnjev. Ker se je bal, da mu jih odnesejo plazovi, če jih pusti še dalje časa v gori, najel je še dva moža Simna Robleka in Jakovca ter se odpravil na nevarno delo. OJ 10—11 ure dopoldne slišali so ljudje grozno bobnenje v gorah toda vajeni takih pojavov, niso slutili nič hudega. Ker pa omenjenih treh še pozno v noč ni bilo domu, domnevali so najhujše. Zgodaj v jutro, dne 26 se je odpravilo v goro 11 krepkih Bašljanov, da bi za izginolimi poizvedovali. Kako se prestra šijo, ko vidijo, da je drl plaz ravno po oni dolini, kjer so bila posekana drva. Kličejo in u pijejo, toda nobenega sledu. Vse tri je pobral plaz, jih potegnil seboj in strmoglavil t več sto metrov globok prepad. Na pomoč še misliti ni bilo, ker še vedno drvijo plazovi od vseh strani. Bog jim bodi milostljiv. Simen Roblek zapušča osem nedoraslih otrok, oženjena sta bila pa tudi druga dva; Janez Strniša je bil pred 7 tedni poročen.
*	Iz Bohinja. Na nečuvena izzivanja v „SI. Narodu" od neke, sicer znane strani odgovarjamo sledeče: Dnč 8 sept. smo šli fantje Marijine |družbe ob 1. uri iz zadruge v procesiji v cerkev in smo molili gredč, ne pa se zgovarjali o kakšni pijači. Ako so šle za nami tudi žene in dekleta, jih zato nima nikakor pravice nesramni obrekovalec blatiti. Vemo zakaj je tudi napadel vodnika naše družbe; bil mu je vedno trn v peti radi ustanovljenega »Kmet-jskega društva" s katerim misli konkurirati. Ako nas ne bo pustil pri miru, si ga v drugič od bližje ogledamo.
*	Razveselili smo se zadnjega Domoljuba, ki aam obeta, da bo z novim letom nas jvsak teden obiskaval. Nekam v skrbeh jz sicer, da ne bi preveč prijateljev izgubil, če bo treba primakniti nekaj krajcarjev, a mislimo, da so te skrhi prazne. Pri nas ga bomo z veseljem vsak teden sprejemali in se bomo potrudili, da dobi še novih prijateljev v onik družinah, kjer ga Se nimajo. Zato, pogum velja!
*	Velik koncert priredi Katoliško delavsko društvo v nedeljo, 5. novembra v
dvorani strokovnega društva na Savi pri „Jelenu". Še nam je v prijetnem spominu 1 zadnji koncert na velikonočni ponedeljek in kakor se kaže, se nam tudi v nedeljo obsta nekaj posebnega. Lepe točke bosta proizvajala tamburaški zbor in tovarniška godba na lok, poleg ljubke Aljaževe skladba „Oj z Bogom, ti planinski svet" in Zijčeve „Ruža i slavulj" se bo pel veličastni Foer-sterjer „Mladi mornar" in Nedvedov „Go-spodov dan", vrhunec pa bo „Venec Vodnikovih pesmi", ki je pri zadnjem koncertu izzval toliko navdušenja. Začetek točno ob 4. uri, konec ob 6. uri, da bodo lahko tuji gostje, ki bodo hoteli že zvečer oditi, porabili vlak, ki odhaja z Jesenic ob 6. uri in 7 minut Vstopnina h koncertu: sedeži I. vrste 2 K, II. vrste 160 K, III. vrste 1 K, stojišča 60 vinarjev. Opozarjamo, da se vstopnice h koncčrtu že ves ta teden prodajajo v lrgovinah g. A. Baloh in g. M. Tan-cer na Jesenicah, g A. Čuferja pri „Mar-kotu* in g. J. Krašovec pri .Jelenu" na Savi; naj si torej vsak preskrbi vstopnico že prej, ba bo zadnji dan blagajna na raz polago tujim gostom. Čisti dobiček koncerta je namenjen za pegorelce v Ratečah; kdor hoče imeti v nedeljo res poseben užitek in obenem na ta način nekoliko prispevati v podporo nesrečnih pogorelcev, naj ne zamudi prilike.
*	Katoliško delavsko društvo je zopet pričelo s prireditvami predstav. Dnč 15. oktobra se je vprizorila veseloigra »Župan sardamski" ali „Car in tesar", 29. oktobra pa ganljiv igrokaz „Od hiše". Vsako nedeljo zvečer, kadar ni predstave, je v društvu kako poučno predavanje, ob četrtkeh zvečer pa je pouk v zgodovini. Društvo dela vspešno za pravo izobrazbo ljudstva, to pa boli in peče nasprotnike.
*	Lepo napreduje strokovno društvo tovarniških delavcev. V dobrem letu odkar obstoji, je število udov naraslo do blizu 700. Vsako drugo nedeljo v mesecu je poučno predavanje, ki je vselej mnogoštevilno obiskano. Bolnim udom deli društvo podpore Delavci, ki se zavedate svojega stanu in koristi, pristopajte obilno k temu prekoristnemu društvu!
*	Že nad 360.000 kron prometa ima hranilnica in posojilnica od novega leta do segaj. Ta visoki promet v hranilnici, kamor se prinašajo večinoma le manjše vloge pač priča varčnost ib pa zaupanje, ki ga imajo ljudje do teda zavoda. Uradne ure v hranilnici so ob nedeljah od 3. do 6. ure ia ob sredah od 9. do 12. ure. Hranilne vloge še obrestujejo po 4%, posojila se dajejo po 5%.
» Klic po splošni in enaki volivni pravici odmeva tudi med našim delavstvom. Z navdušenjem je odobravalo
dr. Krekov govor na političnem shodu dnč 15. oktobra. Nad 800 podpisov se je nabralo in poslalo deželnemu zboru za splošno in enako volivno pravico. Zaupanje imamo v katoliško narodne poslance, da bodo storili vse za pravično izpremembo volilvnega reda.
*	Občinske volitve na Jesenicah se bližajo. To je začelo skrbeti liberalce. Radi bi si podaljšali ž vljenje v občinskem odboru, da bi v njem še zanaprej samo-pašno gospodarili občan«m v škodo. Sedaj hočejo odstaviti župana, kateremu so pred kratkim slavo peli in ki je v zadnji dobi vedno z njimi šel. In zakaj? Zato, ker hoče župan postavne volitve razpisati, liberalci pa bi jih radi zavlekli, zato proč z županom, ki hoče postavno delati! No, naj liberalci poskušajo, kar hočejo, ob volitvi bodo pošteni Jeseničani dobro pometli s tistimi, ki jim je prva in edina skrb v občinskem odberu, kako v občini razširiti liberalizem.
*	Luč in tema. Popolno brezver-stvo in sovraštvo do katoliške cerkve je pokazala Jeseniška Straža" dnč 21. oktobra. V članku, naslovljenem „Luč in tema", kvasi nekaj o moderni šoli, o katoliški cerkvi naravnost pravi, da predstavlja v vsi zastarelost preteklost polno suženjstva, slBvi francoske prostozidarje, ki so postavili spomenik osemnajstletnemu mladeniču, katerega je dala vsled brezverskih naukov usmrtiti državna oblast, a ne cerkev, kakor se „Straža" laže. Pabinc in njegovi liberalni kompanjoni so prišli s svojim brez-verstvom na dan. Vas pa, Jeseničani, vprašamo, ali more človek, ki ima še količkaj verskega čuta, zaupati takim ljudem, katerim je katoliška cerkev znamenje sužnosti? Ali ni jasne, kaj hočejo liberalci? Z voditi iz luči v temo! Zato pa nastopimo proti njim povsod v javnosti s tisto odločnostjo, ki jo od nas zahteva katoliška zavest!
*	Proga Jesenice - Dobrava je popdnoma dodelana. Dnč 24. oktobra je prvikrat vozil težek stroj čez novi savski most. Še letos bode vozil tovorni vlak Jesenice Podbrdo. Tudi tovarniška proga Sava-Javornik je gotova. Isti dan popoldne je bil prvi sprevod z bencinovim motorom.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
f Veliko škode je napravil sneg, ki je zagrnil Belo Krajino v belo obleko. Sel je neprenehoma od torka večer do petkove noči. Drevje je jako polomljeao tako sadno, kakor gozdno. Prehitel je kmete, ki imajo pod snegom še mnogo svojih pri-
delkov, posebno repe, korenja, zelja i. t. d V petek se je zopet prikazalo solnce in jel topiti sneg. Bati se ]e sedaj, da izstopi Kulpa
f Kje je pošta? tako se je po praševalo po Metliki v četrtek. Pošta bila je vsa na potu v Gorjancih med Metliko in Novim mestom — a vsi štirji vozovi so imeli take ovire vsled snega, da prva pošta ki bi imela priti v Metliko zjutraj ob ' ,7 še ni bilo ob S u r i zvečer. Zdelo se nam je, da smo zares ločeni od vsega sveta. Kdaj bode pošto zamenila železnica?!
Z ribniške zemlje.
t Ali smo Dolenjci tako malo vredni pri ljubljanskem magistratu ? Po zimskem voznem redu električne železnice dohaja le vsaki drugi voz na dolenjski kolodvor, kar provzrcča ob dohodu, posebno pa še ob odhodu vlakov nam Dolenjcem mnogo neprilik. Neki gospod je moral biti zvečer doma, električna pa ga v zadnjih minutah izkrca pri Samasovi vili in revež je hitel, da bi bil skoraj dušo zgubil ia je naposled še vlak zamudil in se je do smrti opehan zgrudil na peroeu na klop. In koliko sličnih dogodljajev se je že pripetilo radi magistratovega preziranja nas Dolenjcev. Ali ni mogoče, da bi vsaj ob dohodu in pred obhodom vlakov vozila električna redno r Toliko vpoštevanja smo pač vredni mi Dolenjci, saj tudi mi ne hodimo prazni v Ljubljano.
t To-le številko Domoljuba pa la dobro shranimo, sicer nam naši potomci ne bodo verjeli da je letos 24, 25, i n 26. o k t o b r a metlo na vso mod in padlo snega do metra na debelo. V nekaterih krajih so kar „štrihani" polni vrtički in pokopališča in ograje. Živo srebro čepi sključeno pod ničlo. Kmetje imamo še večino jesenskih pridelkov na njivah in steljo po gojzdih in sejali bi še tudi radi, zato pa čakamo kakor Noe v barki gorkega vetra, kajti v jesensko solnce nimamo dosti zaupanja pri tolikem snegu. Koliko je napravil sneg škode pri drevju, bomo še le zvedeli, ko skopni in vam bomo sporočili.
f Nemara, da bo premajhna nova deška šola v Ribnici, katero zidajo ob cesti na kolodvor tam zunaj trga. O prostoru, kamor jo stavijo, utegnemo še katero reči, danes samo omenimo, da se nam je poslopje, ko je vzrkstlo iz tal, zdelo sila maloobsežno in zvedeli smo tudi, da so sobe menda prirejene samo za po petdeset učencev. No koliko jih bo pa moralo biti, ker jih je ^prišlo navadne okrog sto učencev na en razred, eno leto jih je bilo celo 130 v enem razredu. No, pa v našem kraju smo že vajeni, da se naredi nova šola, drugo leto se (Mi le iščejo sobe za en ali dva. razreda.
Naj pa še v Ribnici tako! Čudili se ne bomo, godrnjali pa, godnraH!
f Dobro teče dobrepoljski VOZ, cd<ar so mu odstranili zavoinico „staro cokljo* in so jo poslali na drugo šolo. Krajni šolski svet je predlagal šest-razrednico, deželni šolski svet jo je potrdil in poslal šesto učno moj. Poldnevni pouk v nižjih razredih se je odpravil in se je vpeljal za vso šolo samo dopo danski pouk ki traje od 8 — 12. Popoldnevi so za otroke vsakdanje šile skoro vsi prosti. To je dobro v več ozirih. Starišem otroci vendar nekaj odrinejo pri delu, debijo vsak dan zadostno hrano in ob svojem času in ob poldanskem presledku ne voglarijo po Vidmu. Ker pa ni dovolj prostorov za šestrazredn co in so še sedaj nekateri razredi prenapolnjen', so sklenile občine brez vsacega ugovora šolsko poslopje vzdigniti za eno nadstropje, kar se bo vršilo prihodnjo spomlad. Živela taka lepa sloga med uiiteljstvom, krajnim šolskim svetom in občinami!
t Posvetili so jim. Zegnanjsko nedeljo z večernim vlakom pridrvilo se je v Ribnico trop kom je v iz Kočevja. V Arko-tovem hoteli so vrgli Ciril Metodove vž ga ice ob tla in nekaj rotili in skakali. Ko so jih tukaj odpravili, vlekli so se, seveda ne mirno, v kavarno, kjer so nadaljevali svoje zabavljanje. Ker je bilo že tema, so jim naši posvetili na kolodvoru in proti Kočevju, seveda z laternami, ki so za divjake
f Dekanjska cerkev v Ribnici s^ bj prihodnje leto na novo preob-lvkla, kar ima pa še od prej lepega, bode pa prekrtačila Lepo je, da so ji župljani, njeni otroci, radi obljubili, kar bo za to potrebovala. Tudi od drugod čujemo, da žele in bodo svoje župne cerkve krasno ozaljšali.
f Kratko službovanje. To jesen nastavljeni gosp. Iv. Zupančič je moral radi bolehnosti že zapustiti svojo službo in se vrniti k svojcem domu. Milo se nam stori, ko vidimo mladenča, ki mora toliko prebiti, da dosrže svoj vzvišeni poklic, k« ga doseže, pa ga ne more izvrševati in mora, mesto krepak v vinograd opešan v hram.
Skrajna predrznost. Nekdo se je drznil v ribniški cerkvi govorniku na prižnici s sirovimi besedami, pa tudi popolno neopravičeno ugovarjati. Upamo, da bode za to sirovo neotesanost pomakal nekaj časa v ričet svoj predolgi jezik.
Vedno manj ima gregorska župnija prebivavcev. Dočim jih je bilo lani 937, se jih je letos naštelo samo še 881. Ne smrt, temveč Amerika je kriva vednega nazadovanja. —
t V koš bi jih dejali gregorski meški Evine hčere, ako bi jih ne bilo 71 v Ameriki. Za zdaj pa ženske posekajo moške za 19 komadov.
Iz litijskega okraja.
t Šmartno. Ker je iz Smartn, i, okolice veliko delavcev in delavskih rodb na Nemškem, bo gotovo vse zanimalo, kak' se jim godi v tcmški državi v versk ' oziru. Dobili smo v tej stvari porodilo katerega posnamemo sledeče: Na ^^ ljub" jih je naročenih 27, katerega' v slovenskem društvu in doma radi prtb rajo. 04 9. do 16. aprila je b.l slovenski misijo, Spoved je opravilo 960 rojakov, kakih 300 pa ne. Od misijona do zdaj čez leto je bilo okrog 210 slovenskih spovedij. Zlasti u. nimiva je romarska procesija v Kevelaer Kevelaer je za Nemce tako pi iljubljena božja pot kakor je za Slovence Brezje. Te pri. cesije se je vdeležilo 200 Slovencev, poleg 400 Poljakov in 600 Nemcev. Slovenci so imeli tri voze ter medpotoma slovensko peli in molili. Po križevem potu so imeli pri
procesiji tudi svojo slovensko pridigo kakor Poljaki in Nemci. Zvečer so okrog milosto kapele dve uri peli slovenske Marijine pesmi, kateft so drugi napeto poslušali. Vsako 4 nedeljo v mesecu se opravlja v farni cerkvi tudi slovenska služba božja s pridig« in u vadno s petimi litanijami. Priliko za slovea-sko spvved pa imajo vsako nedeljo. Di je za Slovence tako lepo poskrbljeno ima največ zaslug č. g. K o,ter, ki se je iz ljubezni do naših duš naučil slovenskega jezika. -Dva strastna liberalci sta zapustila Šmartno in za seboj žalosten spomin. Gostilničar pri „Vakoniku" Jurij Dobinšek je bil socijalni demokrat. Njegova gostilna je bila vedno med službo božjo odprta, obrajtal je .Narodove" nauke in ljudem pripovedoval o papežinji Ivani. Sedaj jo je pa pobrisal v Ameriko in pravijo, da je pustil mnogo neplačanih dolgov. Istotako je v Ameriko pobegnil sodar Klančar, drugi strastni liberalec, ki je mnogo ljudi osleparil za precejšnje vsote. Tako so v kratkem času že trije liberalni prvaki odšli iz Smartna, ki so se prav liberalno skregali s 7. božjo zapovedjo in zapustili neplačane račune. To so učitelj Pleskovič in zdaj Klaačar in Dolinšek. T»k* se podirajo liberalni stebri „Narod" zdaj» žive in mrtve brani Pleskoviča in govori o njegovi znadajnosti in priljubljenosti. Mi snw imeli ž njim angeljsko potrpežljivost, ker mu nismo hoteli škodovati, ako pa .Narod" ne bo miroval, potem naj se mu g. Pleskovič zahvali, ko bomo priobčili vse stvari, ki se tičejo učitelja Pleskoviča v šoli i« zunaj šole. — Lani so se liberalne »frajle" silno jezile na g. kaplana, ker jio je pri izpraševanju resnico povedal. D« s® ni zmotil, kaže to, da so že začele „fr»jle v Rim romat. Na svetu se vse maščuje! f Litija. V gostilni pri Starovašniku
se je v nedeljo 22. oktobra vršil ob 10.
dopoldne prvi javni ljudski shod. V prtdsed-stvu so bili: J. Ablauf, Or. Biic in J Kambič. Govornika sta bila dr. Krek in Gostinčar iz Ljubljane. Govorila sta o pomenu sedanje borbe za splošno in enako volivno pravico. Liberalnih prvakov ni bilo zraven, ker se nemarajo pečati z ljudstvom.
f Vače« Poštni sel iz Vač, o katerem smo zadnjič poročali, da se pogreša in da je govoril, da se obesi, je šel v Ljubliano, odkoder je mislil iti v Trst in odtam v Ame riko. A v Ljubljani v kolodvorskih ulicah so ga prijeli. I snel je pri sebi delavske bukvice od Marije Zore, 60 K denarja, zastavne listine in plačilni nalog litijskega urada. —
f Radeče pri Zid. mostu. V
nedeljo, dne 22. oktobra je bil javen ljud ski shod v Narodnem domu Predsedoval je delavec Hervol, govoril pa Gostinčar. Po njegovem govoru je rekel župan, ki je liberalec, da naše ljudstvo še ni dovolj zrelo za splošno volivno pravico. A mož jo je skupil ker so mu povedali, da če mora biti ljudstvo zrelo za davke in vojake in druga bremena, da bo tudi za splošno volivno pravico.
t Zagorje. Tudi v Zagorju je bil v nedeljo delavski shod Govoril je dr. Krek. Prišlo je veliko delavcev, večinoma socialni demokrati, oziroma Čobalevi pristaši. Shodu je predsedoval Marn. Navzoča ogromna množica je govoru dr. Kreka navdušeno ploskala. —
Iz raznih krajev Dolenjske.
t Raznoterosti iz Zatičine.
Smrt se zadnji čas kaj pogosto oglaša v naši župniji. Pobrala je kar po vrsti lepo število dobrih gospodarjev, nekaj nad 10 jih je šlo v večnost. Nedavno je umrl nagle smrti posestnik in Žagar Š p e n d a 1, po domače „Tiček", brat tržiškega g. župnika. Opoldne je še molil glasno angelovo češčenje, po molitvi pa se zgrudi mrtev na tla. Rajni je bil naročnik nekaterih katoliških časopisov in se je vedno kazal odločnega pristoša katoliško narodne stranke. Pri vseh volitvah je volil katoliške može. Kako spoštovan je bil, se je pokazalo pri njegovem pogrebu, ki je bil jako lep. Posestvo prevzame njegov sin, ki se povrne iz Amerjke. — Na Dobravi je umrl tudi >rl mož in posestnik Rebolj. Večna luč naj jima sveti! — Pri delu v samostanu se je utrgala vrv, na kateri so vlekli nekaj-kosov železa. Železo je padlo na samostanskega brata Gvidona, a ga ni skoro nič poškodovalo. Delavcu Štefanu je posnelo nekaj kože od roke, druge nesreče ni bilo. — Pri nas je zapadlo že v nedeljo 22. nekoliko snega, a sedaj ga imamo pa že zelo veliko. Hudo je, ker nismo mogli dobiti še nastilja za živino, pa tudi poljski pridelki so še na njivah. — Zastopstvo „V za-
jemne zavarovalnice" v Ljubljani je prevzel pred tednom cerkvenik župne cerkve Jožef Perme. Možje posestniki, pohitite k njemu in zavarujte svoja posestva pri tej edini domači in slovenski zavarovalnici. Ne dajte se begati od nikogar. Kako jej ljudje zaupajo, se uvidi odtod, da je v kratkem času svojega obstoja zava rovala že nad 21.000 poslopij. Le poglejte po sosednih farah, kako se zatekajo k nji hišni posestniki. — Razveselil nas je zadnji „D o m o 1 j u b", ki je sporočil, da bo z novim letom prihajal vsak teden. Radi bomo dodali še tiste vinarje, da ga le dobimo, ker izvemo toliko lepega in koristnega od njega. Imamo nekaj takih možicov tudi v naši fari, ki ga ne marajo in radi po njem udarijo, zlasti enemu je trn v peti, a to nas malo triga. Za liberalizem, katerega nam hoče nekdo usiljevati, pa mi ne maramo, saj so ga že po mestih siti do grla.
f Zahvala „Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani. Podpisani je bil zavarovan na leseni hram v Bojniku na 400 ki on. Pogorelo je to poslopje 23 septembra t. 1. in slavna „ Vzajemna zavarovalnica" mi je plačala zato 560 kron — torej 160 kron več kakor je zavarovalna svota zato, ker so hram cenili 560 kron. Čast in hvala taki zavarovalnici — pač je vredna vsakega priporočila. Janez Logar, posestnik na Slančnem Vrhu, okraj Mokronog.
Prometne ovire na dolenjski žefeznici. V sredo m četntk »o imeli \lakt veCurne zamude. V sredo zvečer je skočil vlak v K o • čevjustira, ker so obtičale izmenjalnice zaradi snega. Zvečer so potniki v Ljubljano in iz Ljubljane morali na Grosupljem nad tri ure čakati na kočevski vlak. Židovski potniki so se jezili ca železniško upravo zaradi tega in nadlegovali načelnika. Drugi potniki so imeli vsaj nekaj razvedrila ob teh prizorih.
Smrt v Krki bi bil kmalu našel vrtnar b.hce u.miljemh bratov v Kandiji. Hoteli so ogrebsti sneg s plavalnice ob Krki, kjer perilo pero. Vrtnar j.' stal v sredi pod plavalnico in nakrat se udre cela streha pod težo snega in vse skupaj se potopi v visoko narasli Krki. Vrtnar je glasno klical na pomoč, a se z velikim naporom sam rešil iz mrzlih valov Itne Krke.
Iz Novega Mesta. Četrtek 26. okt.: Sneži čim dalje huje. Pokon-čanega je veliko sadnega, pa tudi gozdnega drevja. Sneg leži po ravnini do 60 cm. na debelo, v Gorjancih celo nad 1'/» meter. Poštar v Kostanjevici si je moral s s e kiro napraviti pot pre ko drevja, ki ga je polomil sneg. Pošta iz Metlike je dospela že v sredo s š e s t • urno zamudo. Vlak iz Ljubljane je imel v četrtek zjutraj 1 uro zamude, v Ljubljano je odšel šele po 1. uri popoldne na mesto ob pol 12 dop. Kočevski vlak je imel že v sredo zvečer 4 ure zamude. Skoda vsled snega je neznansko velika doma, na
polju in v gozdu. Vse leži navskriž, kar ni zlomljeno, upognjeno. Veliko trpita oba novomeška drevoreda, zlasti je škoda novega drevoreda ob cesti proti kolodvoru. Gazi na kolodvor še danes nimamo, delajo si vozniki in potniki sami. Ce se hočeš izogniti, moraš čez koleno zagaziti v mokri sneg.
Iz Dobrepolj, 26. t. m Sneži že od torka, kakor v najhujši zimi. Snega imamo že nad en meter. Drevje je vse razlomljeno ali pa podrto. Ves promet miruie. Stelja in korenstvo je vse pod snegom. Škoda je že sedaj ogromna, a kaj bo še, ako sneg ob leži. S čim bode krmili prešiče?
Notranjske novice.
Ker „Notranjec" tako rad govori o škandalih, naj nam be dovoljeno, da tudi mi enkrat govorimo o njih. Pokazati pa hočemo škandale samo iz 21. št. Notranjca, ker ko bi hoteli opisati vse „N otranj čev e" škandale, zmanjkalo bi nam prostora.
—	Prvi škandal. V uvodnem članku skuša »Notranjec" dukazati, da je škodljiva obštrukcija katol. narodnih poslancev v deželnem zboru. Preveč se je že pisalo pe liberalnih listih o taki škodljivosti in prevečkrat so že dokazali naši časopisi, da so v resnici obstruirali le liberalni poslanci, ki v Odsek h zato niso hoteli delati, da bi ne prišel na vi sto nujni predlog naših poslancev o splošni in enaki volilni pravici; zato mi „Notranjcu" tega ne bomo vnovič dokazovali. Saj liberalcem tudi noben dokaz nič ne pomaga; svojo godejo tja v naprej, ker jim tako piše. —Škandal pa je, ako list, ki se dela odkritosrčnega, pogreva stare neresnice in tako „farba" svoje bravce. Škandal je pa tudi, da ima tak list še bravce na Slovenskem.
—	Drugi škandal. „Naša dežela ni napredovala, ampak nazadovala", tako pravi „Notranjec" v istem članku. — Ljubi liberalci! Kje ste pa vendar bili in kaj ste vendar delali, saj se vendar imenujete na pred ni. Do sedaj ste ja imeli vso moč v dtželi; bili ste v večini v deželnem zboru (seveda zvezani z Nemci) imeli ste večino v deželnem šolskem svetu, večina ste bili v vseh okrajnih šolskih svetih, kratko: vse važnejše zastope ste imeli v rokah vi S Sedaj pa pravite: „Naša dežela ni napredovala, ampak nazadovala". Šs enkrat vas vprašamo: Kje ste bili in kaj ste delali v teh važnih zastopih? — Škandal je, da se taki ljudje štulijo za voditelje ljudstva, škandal je pa tudi, da se dobe še na No-, tranjskem ljudje, ki gredo za možmi, ki sami priznajo, da je pod njihovim vodstvom dežela nazadovala, ne pa napredovala.
—	Tretji škandal. »Notranjec" pravi, da je s.cer za volilno pravico, katere
zahtevajo naši poslanci, trda ta se mora naj-preje izvejevati za države zbor, potem jo bode dobili šele deželni zbori, tako pravi ta hinavec. - Svoje bravce opozarjamo pri tej priliki na nek sličen izgovor. Ko so za htevali slovensko vseučilišče, rekla je vlada: Preje morate dobiti slovenske gimnazije, po tem smete šele zahtevati slov. vseučilišče. Kako bo pa dobil Slovenec slovenske gimnazijo. če je vlada ne dovoli? Kako bo dobil državni zbor splošno, enako volivno pravico, če si je preje ni izvojevalo ljudstvo v deželnih zborih, kjer ima moč? - Škandal, da se slovenski študentje, ki pišete »Notranjca", poslužujete izgovorov naših nasprotnikov ! Š k a n d a 1, da si upa med svet list, ki tako hinavsko ,farba" svoje bravce! Škandal, da so med Notranjci še ljudje, ki ne marajo spreglcditi take farba-rije. Škandal je pa tudi za liberalce, da se morajo bati Telilne pravice. Povsod jih je ljudstvo že spoznalo, zato jih pa meče iz zastopov. Kaj bi bilo šele zanje, ko bi dobili volilno preesnovo' Zginili bi s površja!
-	Četrti škandal. .Naša dežela kliče po delavnih poslancih", tako zaječi „Notranjec\ - Če naša dežela kliče šel? po delavnih poslancih, je torej znamenje, da jih še nima. Nas zelo veseli, da ste tako neumno zabiti, da ne izprevidite kako na pačno vam hodi tako priznanje Poglejte! V dež. zboru so klerikalni, liberalni in nemški poslanci, Klerikalni poslanci delajo, gredo med ljudi, jih podučujejo, jim poročajo; na eno nedeljo imajo po 15 shodov po deželi Večina klerikalnih poslancev deluje v važnih društvih za kmetijske koristi. Tako delavni so, da prepisujejo n ihova poročila iz naših listov. Da, tako delavni so, da pravite, da so fonatičai, to se pravi, da preveč delajo. Kaj pa 1 i b e r a 1 n i poslanci ? Ko je izvoljen, je pa dober! Kje gre kdo med ljudstvo? Kdo dela v društvih, ki so koristna za kmeta? Kmet mu je kmetavzar takrat, kadar je treba zanj kaj storiti; takrat, ko naj pa voli liberalca, mu je gospod — Škandal, da neumni »Votranjec" sme pisati take oslarije pametnemu notranjskemu ljudstvu! šsandal, da je le ena hiša, ki temu listu pusti čez prag!
—	Pati škandal. »Nedolžna žrtev klerikalne nespanuti je naš kmet", tako I se prilizuje „Notranjec" kmetu. Tako? Ker naši poslanci zahtevajo, da naj dobi kmet pravico voliti toliko poslancev, da bo mogel sam odločevati o svoji usodi, zato naj bo en žrtev? Veste, čegava žrtev je kmet? Vafta žrtev je. ker še vedno hočete, da bi kmet podpiral liberalno lenebo in nezmožnost. Toda, na 15. shodih ste bili obsoj ni samo na dan 22. oktobra in preje že neštevilnokrat — Š k a n d a 1 je, da si upate z tako »fir-barijo" med našega kmeta! Škandal je
pa tudi za možatega moža, da ne izprevidi te farbarije in ne vrže priliznenca iz hiše!
- Šesti škandal. »Klerikalci so v tej samomorilski obstrukciji osamljeni", pravi »Noln-njec". — Ni nam mogoče, da bi zbrali vse zaupnice, katere so dobili naši poslanci ravno zaradi obstrukcije. Kamor so prišli poročat in kjer so vprašali ljudstvo jeli zadovoljno z obstrukcijo, povsod so čuli le g"as: „Naprej za pravice ljudstva, mi smo z vami." Ed ni vaš dr. Ferjančič se je pa upal v Kamnik, in kakšno grozovito nezaupnico je dobil! — Škandal, da »No-tranjec" sme zapisati tako farbarijo, pa dobi ljudi, ki mu verjamejo! Š k a n d a 1, da tega ne uvidi ljudstvo na Notranjskem, ki se imenuje tako rado .zavedno"!
Tak je same uvodni članek! Skoraj ga ni stavka, ki bi ne bil farbarija. Škandal, da ljudstvo plačuje takega far-barja! Imeli bi pa priložnost, dokazati v listu šs dovolj takih škandalov, toda, ker nam je prostor omeien, moramo storiti na kratko.
Škandal je, da se »Notranjec" upa le besedico ziniti o zaslužnem našem po>ldncu dr Žitniku. Vsi liberalni poslanci na Dunaju se niso zanimali za obrt; to jim je prema-lenkostno, ker ljudstvo in obrtni stan, ti so prenizki za te gospode. Naša stranka je pa poslala dr. Ž toika v ta cdsek in mož je pokazal, da je bil na mestu. Novomeščani in Ljubljančanje so se mu zahvalili, ko jim je poročal. Le „Notranjec" čuti potrebo, zagnati se v tega zaslužnega moža. Zakaj ? Zato, ker bi rad nek liberalec prišel na njegovo mesto. Toda o tem pri priliki Zasedaj: Škandal, da Notranjci puhtijo blatiti svo jega izvrstnega poslanca! Škandal, da obrtniki ne čutijo, kdo jim je pravi prijatelj!
Škandal je, da »Notranjec" sme lagati. Dr Ebenhoch je pač nasprotoval iednaki, glasoval je pa za splošno volilno pravic?. Škandal za tistega, ki si lažnika plačuje!
Škandal je, da .Notranjec" noče poročati, kako so zavrgli sokoli dr. Tavčarja in pravi samo, da dr. Tavčar mesto staroste ni hotel več sprejeti. Kako bo hotel, če ga pa nikdo ne voli! Škandal, da se take boji zamere!
Škandal je, da v vsem »Notranjcu" bravec nič ne izve, kako žalostno se je godilo liberalni stranki v nedeljo, dne 22. oktobra in v torek, dne 24. oktobra. Na tisoče ljudij je pokazalo, da liberalcev ne mara. — Škandal za tak list, ki svoje blamaže prikriva!
Škandal je, da si »Notranjec* ne upa pokazati zob Hribarju, ki ga je pokregal t obč nski seji. Seveda, gosped Hribar so oče župan v Ljubljani, so imeniten gospod, so liberalec so agent, itd. Spravi se pa nad »Slovenca", ker ta je pa samo — klerikalec in ima z ono občinsko sejo toliko opraviti
kakor Max Scbiiber z urejevanjem .Notranj««, Škandal za boječega prevzetneža! Skan-dal pa tudi za ljudi, ki berejo to revfe!
Škandal, da Max Scbiiber res ima nemško reklamo v hotelu pri Kroni v p0 stojni; škandal tudi ostane, čeprav kdo govori o pijanih klerikalcih in čeprav bi kdo sedaj rad veljal za največjega Slovenca ker meni, da bo te bolje zanj! Kdor dvomi o škandalu, naj se potrudi k „Kroni" (oj desni v vež') in ondi bcš čital: »Fhotograph Max Scbiiber etc ... Škandal je tudi, da ima kotreformaten naslov na hiši „Buchbmdereia, Kdo je pijan: »Notranjec" ali »Domoljub'.
Kdor ima oči, naj pogledate škandale!
—	V Spodnji Idriji se je sv.misijon višil ed 1. de 8. oktobra 1905. Vodili so ga preč. gg. misijonari iz družbe Jezusove Kunstelj, Žužek in Teme. Pomagali so spo vedovati gg duhovni iz dekanije. Cerkev je bila s poslušavci ob mis<jonu vedno napolnjena, včasih je bila še piemajhna Prejelo je sv. obhajilo, večinoma iz domače fire, 24C0 ljudi. Obhod s presv. Rešnjim Telesom, katerega je vodil preč. g. dekan Arko, bilje impozanten Ves čas misijona ni bilo nobenega izgreda. Izreka se vsem p n. gospodom, ki so se v dušni prid trudili, n&jgorkejši zahvala!
—	Iz Stjaka nad Vipavo. Me
seca sept. in okt je hudo lazsajala griža po našej občini. Umrlo je 15 oseb radi te hude bolezni. Niti zdravniška moč ni mnog« izdala. Vzrok je baje slaba voda, kakor so zdravniki pripoznali. Sedaj gre na bolje »Bog daj"! - Naša farna cerkev dobila je nove krasno izdelane klopi, ki so res pravi kinč naše cerkve. Delo hvali mojstra. Vsa čast našemu preč g. kuratu, ki so nam preskrbeli tako potrebnih sedežev. — Letošnji jesen je tudi nam Stjačanom bila vgodna. Pridelali smo več in boljšega mošta kakor lani. Grozdje je bilo zdravo in sladko tako, da se je kar prstov prijemalo. Tem poto® opozarjamo g. kupce naj se pridejo prepf' čati o izvrstnosti našega vina. Uverjen sem, da ba ugajala cena 20—30 vin. liter.
—	O sv. misijona v Sempet^' Ta misijon je pod vodstvom treh častiM očetev jezuitov iz Ljubljane trajal od )5.« 22. oktobra, obsegal 24 govorov v koris živim in enega mrtvim kristjanom. Tigovo so bili zelo mični in tako ubrano zanima da je bilo kar veselje poslušati; zato je bi udeležba tako ogromno številna, da ni mM5 kaj enakega pričakoval. Udeleženci tega ^ sijona pa niso bili le kaki otroci ali ** stare ženice, pač pa vsi zavedni dubovn]^ deloma tudi železničarji in drugi dela? . tako, da so se pri tem prav lahko spo^ one malovredne .cerkvene smeti". V« o iskovalci misijon« prejeli se svete M*
mente, kar kaže, da ni seme božje besede iz ust gospodov misijonarjev padlo na skalo.
—	Blagoslov družbene zastave. Ob sklepu misijona se je tudi blagoslovila nova zastava „Dekliške Marijine družbe", s podobama Brezmadežne device in svetega Alojzija in je, če tudi last maloše-vilne družbe, najbogatejše okrašena v tem kraju; st>ne nad 500 kron.
—	Velik sprevod. Po blagoslovu dekliške zastave se je takoj blagoslovil misijonski križ, za tem se je vršil navadni slavnostni sklepni sprevod s toliko številnim ljudstvom, da se ni še v Šempetru kaj podobnega videlo.
—	Nekaj pa nam ni ugajalo. To namreč, da se je Kmalu po misijonskem spre rodu čulo iz gostilne pri „Jelenu" petje pijancev, katero je gnboko vžalilo mimo idoče pobožno ljudstvo. In vendar je o neki priliki meseca avgusta „Slov. Narod" imenoval dotičnega krčmarja povsem klerikal nega! Prav bi bilo, če bi za prihodnje čase „Narod" sam sebi podobne katoličane pri-držal
—	Kadar fantje „ajnrikajo"
se rado kaj nerodnega pripeti; tako se je tudi letos 15. oktobra lotila nekaterih želja po pretepu na St. Peterskem kolodvoru. Posebnih nt sreč sicer ni bilo, vendar utegnejo nekateri dobiti pri kazenskem sodišču precejšnje število dolgočasnih ur.
—	Snega nam je zadnje dolgotrajno deževno vreme privabilo toliko, da je bil 26. oktobra in naslednje dni prem.t na cesti in železnici zadržan Najhujše je pri tem to, da smo z malo izjemo ostali vsi brez drv in da je zelje z drugo zelenadjo vse pod snegom. Mraz je prav zimski.
Drobtine.
Zdrav želodec je temeljni pogoj za vsako telesno in duševno dobrobit in za nemoteno razvijanje vsega organizma. Zna-manje zdravega želodca je močno in lahko prebavljanje. Če je pokvarjen želodec, je moteno tudi prebavljanje; namesto prejšnje veselosti se ustanovi slabovoljnost, raz-dražljivost in nervozna čemernost; pokaže se tiščanje želodca, pomanjkanje slasti, zagatenje, pomanj kanje spanja, glav oboi, zaslezenj e želodca in druga znamenja akutnega in kroničnega želodčnega katarja. Da se izognemo tem slabim posledicam pokvarjenega želodca, in potem potrebnim večkrat dolgotrajnim in dragim zdravljenjem, je treba,pri-četi takoj, ko se prikažejo prvi znaki obo-lelrga želodca, da si s tem prihranimo dosti trpljenja in mnogo denarja. Izvrstno že de-
setletja preizkušeno splošno znano sredstvo ob pomanjkanju slasti ob slabostih, glavobolu,zaradi slabega prebav-ljenja, želodčnih s 1 a bos tih, k r čih in ob drugih nerednostih želodca so pristne Bradyjeve želodčne kapljice, ki so se izvrstno obnesle tudi pri zastaranih želodčnih boleznih, ^hlajenju itd. Te kapljice delujejo zaradi s,voje sestave slast po-vzdigu oče ;n želodec krepčajoče, zabranjujejo z nezmerni' >živanjem jedil in pijač zvezano škodljivo v tje v želodcu in so zatorej odličen pripomoček za dosego in ohranitev zdravega in krepkega želodca.
O kavi. Ponovljena podražitev kave, o kateri je razpravljalo tudi časopisje, je bila poved, da so se naše gospodinje piecej bale podražitve vsakdanje kavine pijače. Prej bi bila ta boiaztn upravičena, toda odkar je uvedena Kathreinerjeva Kneipova sladna kava, nima nobenega vzroka več. Po posebnem načinu se izdeiuje Kathreinerjeva sladna kava, ima ta teli' *nj izražen okus zrnate kave, da se utegne r> lo rabiti kot primes in da je tako moči, kakor se komu ljubi, utavna-vati vsakdanji ud ttk za zajtrk in južino. Zrnata kava, ki draži živce, pa se tudi lahko pogreša docela, zakaj zdrava, Kathreinerjeva kava, vkuhana nekol ko močneje, tekne iz-borno sama zase. Zlasti gospodinje, ki jim je do zdravstvene blaginje svoje družine, rajše pripravljajo Kathreinerjeve Kneipovo kavo čisto. Seveda je treba pri nakupovanju največje pozornosti, ker je edino Kathreiner-jevi Knepovi sladni kavi dana tako važna preinost, da ima okus zrnate kave. Vedno zopet poizkušajo občinstvo vabiti z vsakovrstnimi ničvrednimi „dodatki" za manj vredne posnemke, pa tudi kar opraženo rž ali opražen ječmen celo ob isti ceni prip< ročati za ka-vino primes. Seveda potem okus ne ugaja in s ttm se gospod nja zapelje, da dobi prep sodek tudi zoper dobro sladno kavo. Zate gadelj se v svoj prid ne bojte malega truda, da pri nakupevanju izrečno poudarjate ime Kathreiner in natančno ogledate vsak zavoj, ali je tudi res na njem varnostna 2namka „župnik Kneip" in ime „Kathreineru.
Narodno gopMuo.
Česa manjka?
„B»g si ga vedi, kaj je to«, pravijo več krat oče Marcina, „hlapci drobijo kosove črnega kruha, velike kot brusni kamni, pa so vendar taki kot krojači, same trske, brez moči, komaj prinese 50 kg žita pod streho. Ne vem, kje je coklja. Jaz ne povžijem niti desetinke toliko kruha in kosmata kapa, zdi se mi, da bi lahko vrgel, četudi star mož
tega mladiča čez streho. Saj vendar uče gospoda, da je črn kruh zelo redilen, v njem je bajč veliko beljaka in kakor vemo in nas pri živini skušnja uči, dela le beljak kri, meso, moč, pamet. Na svetu je zdaj vse narobe. Ko so časih ogljarji še žgali oglje v gozdovih in jih cele tedne ni bilo domov, niso jeli drugega kot kruh in surovo maslo niti črri tiči so bili tako močni in zdravi, da jih nihče ni upal klicati na korajžo. Zdaj jih pa človek razumi! Po naših hišah uživajo ljudje na kupe krompirja in črnega kruha pa močni niso, pač p slabotni in bledi kot mrtvaška sveča"■
„Res je, stari", seže v besedo mati Mr-cinka, „tudi jaz ne vem, kje tiči škratelj. Krmim lepo dišeče seno, dobro slamo, dajem krompirja in ptse in vendar nočejo krave dobro mlesti in teličice ne rasti in voli niso močni. Škoda lepe klaje! Po zimi sem po-kladala tudi sladne kali (male) in otrobi pa tudi ni bilo več mleka kot danes. Nekje že mora biti vzrok!"
Tako sta mislila, stari Mrcini, on in ona. Ja, tristo medvedov, kaj pa je vzrok, da ves kruh, stoti krempirja in sena, da vsi otrobi in sladne kali nimajo onega vspeha, ki bi ga lahko imeli in tudi morali imeti?
Oče Mrcina! poslušajte in vzemite si k srcu moje besede. Vsa hrana, bodisi za ljudi ali za živino se ne more dovolj izkoristiti, ako v nji manjka — 1. tolšče, 2. tolšče, 3. tolšče. Brez tolšče v hrani in krmi roma večina pojedenega na pol prebavljena v malo, tiho tisico koncu hiše ali pa na gnoj. Ako pa pridenete k senu, slami, rezanic', otrobom, krompirju, pesi — tolšče, je tako krmljenje zelo, zelo dobičkonosno ali rentabilno. Razne oljnate tropine, ogiščne, zemeljskega oreha, makove, sezamove, kokosove, bombažnega semena tropine, to so pridevki, ki pomagajo, da se seno, slama, rezanica dobro izkoristi, kajti vse te tropine imajo mnego tolšče v sebi. Marsikak kmet misli, da dela čudeže, ako k slami in rezanici z reže nekoliko pese ali krompirja. Slabo zadel! Pesa, krompir, to niso močna krmila in brez pridevka tolšče vržeš polovico proč.
Toda tolšča ne deluje samo po ovinkih, ampak ima tudi naravnost redilno vrednost V našem, kakor v živalskem telesu so razni sokovi in tkanine, kakoršnih ste o pustu, ko ste klali, videli dovolj v vaših prešičkih. Ti sokovi in tkanine biez tolšče nimajo Stanka in ako niso v redu, je za celi život slabo. Zato potrebujejo živali, ki morajo težko delati, konji, voli, pa tudi naši delavci vsaki dan k hrani dovoljnega pridevka tolšče. Mastna krmila delujejo ugodno pri delavni živini, ravno tako pri pitavni živini, kakor tudi pri molznih kravah. Pitavna živina posebno v zadnjih dnevih pitanja bogato povrne mastno krmo, pa tudi pri perotini se pokladanje
mastne piče dobro splača Izm,d zrnja najbolje pia ječmen, koruza (posebno pri prešičih), pa tudi za kuretnino. purane, golobe, za molzne krave zel* dobre se tropine iz bom-baženega semena lanene tropine, koruzna moka, ovseni zdrob. Oves ima mnogo tolšče. Ovseni zdrob del* izvrstno šunko.
Zdaj nam je jasno, zakaj da ostanejo ljudje vkljub obilnemu vžtvanju črnega kruha vendarle suhi kot lešnik o b žicu, ako ne dote k kruhu še masla, tolšče ali putra, kot nekdanji ogljarji v hribih. Vsak možak mora dobiti n3 dan po ! s funta toliče v svoji hrani. Lenuhi in oni, ki kradejo čas ljubemu Bogu imajo dovolj 1 ,„ funta tolšče v svoji krmi. Po zimi kuhajte družini greh. rižel. lečo. tudi zelenjavo, toda k želji je treba prideti masa dosti tolšče. S krompirjem, nude'jci. raznimi mečastimi jedmi, naj se hranijo kvečjemu stare klepetulje in mačke, s krompirjevimi emoki, 14 krat na teden, pa naj imajo svoje veselje pujski in vrabci. Krompir s fižolom, grahom, lečo je redilen, zelenjad s kruhom in tolščo izvrstna brana.
la vi, mati Mrcinova, zdaj tudi gotovo zapopadete, zakaj tudi najboljše seno nima pričakovanega vspeha, ako slami in rezanici ne pridevati nič oljnatih trepin: s tem pa tudi naenkrat zadenete dve terni. Ako namreč krmite mastne tropine, dobite tudi dober gnoj, dob:r gnoj da bogate žetve, dobre žetve — veliko denarja, velike denarja osrečuje mnogo ljudi, časih naredi koga, da celo marsikoga neznano nesrečnega
Nikari tedaj ne pozabite po zimi na tolščo pri krmljenji, ako hoče svojo krmo dobro in z dobičKom pokrmiti, če nočete, da bi v vašem hle\u nečesa manjkalo.
Kr P.
Katol. tiskarna
piiporoča
vizitke, koverte, pisma s firmo itd.
Za smeli in brateli čas.
Besedni uganki.
i.
Imenuj ime mi žen>ko, —
ljudstvu našemu je znano —
ki lastnosti ima čudne.
Čudne? — Da: - No pa poslušaj! -
Daj. izpusti prvo črko,
pa dobiš besedo novo:
to ime je zopet /eisko.
Zadnjo črko mi izpusti'
Novo boš dobil be-ed<\
a to ni ime ve* žensko.
novo to ime le vedno
m ikim se pri krstu daje.
II.
Ime je to-le >taro, slavno, ljudje poznajo ga /e davno, pozna ga stari že Rimljan, pozna ga danes kristijan. Tako vladar -e slavni zove, ki zrl je one srečne dnove, ko prišlo je na svet rešenje, ko prišlo novo je življenje.
Dva zloga ta ima beseda, ki ti jo že ^poznaš — seveda. Zamenjaj zloga mi oba' No, kaj dobil si novega> Ime. ki se tako dobi. pri krstu dečkom se deli.
Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo.
Reiitev besednih ugank v zadnji številki:
I Julij, Ana, Julijana. 11 Roza, Lija, Rozalija.
Nagrado je dobila: Marija Veber, Špi alič. p. Motnik
Loterijske	srečke.
>na«j, 21 oktobra It	28 S9	lit	31
iraiec, 21 oktobra 3	23 78	70	18
"r»t, 28 oktobra 43	25 29	88	89
,imc, 28. oktobra <5	84 43	13	44
."I* T .
■v »t» -i- 'f »i* *r* -r »r »r »r -r»
Prihodnja številka »DOMOLJUB? izide dnč 11». novembra 1905

Izšle so:
0 ČRTICE. O
30 povestij iz našega ljudstva. >pisal Ivan Baloh. Cena 1 kr-na. po pošti 10 vin več. Čisti dobiček je namenjen družbi Cirila in Metoda. Knjiga -e dobiva pri pisatelju v Mengšu na Gorenjskem. 2021 D 3-3)
—	ns S C3
—	L.
z
—	,
u v
- '
t ; <«
* -c x t -d
-	U
—	u ■X -
c«
Več kovaških in kolarskih IIOIKMM II i kOV
kakor tudi učencev nad 14 let star.h. i dobrih starišev sprejme takoj Ivan Demšar,	"
kovač v I.juoljani
D 3-1
HojodllčneJSl profesorji in zdravniki _
prtporotojo pri puncnin boleznin, kroničnem bronhijalnem kataru, oslovskem kaiUn, Ikrotoiozi, inflnend.
Kdo naj jemlje Sirolin?
1. Vsakdo, kdor dalje tis* boleha za kalijem. Kajti boljlc i«, bolezni preprečiti, nego jih zdraviti.
Osebe s kroničnimi bronhljalnl-ml katarl, katere ozdravila Sirolin.
3.	Kdor Ima naduho kalero Sir tln
zdatno olajša.
4.	Skrofuloznl otroci z oteklimi žleza-
mi, očesnimi in nosnimi katarl itd., pri katerih Sirolin sliajno vpliv-, na tploino hranitev.
Povečnje ilaat do jedi In teio telesa, oditranjuje kaielj, Ume-tavanje gnoja, nočno potenje.
Q ttnnil a I NahaJaj° t* n^nJ ,rredni ponarejeni izdelki! Treba
t) V al 110 i >e P"1" naJ°> da inu vsaka steklenica našo posebno
711 a m t r* Dnrho' i n Tokionatl	J__« i • •
znamko .Roche' in zahtevati vedno le Sirolin Dobiva bc z zdravnilkim receptom ,Kocne .	2209 D (l)
F. Doffmann — La Roche & Co.
Bascl (Švica). Grenzach (Badensko).
po 4 K steklenica.
Prosim, zahtevajte
zastonj in prospck,e in ,,aiboliših franko o ,odnil? za g°sP°de
in gospe
za lo», gozd in turiiitlko, kakor tudi o vseh vrstah modnega blaga za ob-ieke za gospode in dečke, površnike, zimske suknje, od najcenejših do naj-finejših vrst ud kot reelne znane prve v*	in največ|e eksportne tvrdke za Inden
Vinrenr Oblack, c. in kr. dobavitelj 1903 D 6—4 sukna, Oradec, Murgasse 9-r.
Prepričajte se!
mlatilnice in slamoreznice, trombe, cevi, klinje in žage dobite v skladišču
Fran Zemana, Ljubljana
Poljanska cesta 24. 1778I) 12-5
O Cunard Line« o
Najprimernejša, najcenejša In dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko.
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške paro-brodne družbe ,,Cunard Line" to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravl|eni snažni parniki te družbe odhajajo Iz Trsta vsake II dni. IJouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlattek, dosluženi uradnik državnih železnic in h<šni posestnik v Ijuliljanl Slomškov- ulice <t. 25, biizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj lu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in centali nikdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi	2u04 D 3
iijiiiiiiiii::::::::::::;::;::::; f	Najcenejša in najhitrejša vožnja U Ameriko je s parniki
i:ii tt „SevGrnonemške$a Lloyda"
u tleco-Vork
s cesfcr k mi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der __..._________________ mmmm GrOSSe. mmmm
m—m Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. h
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobile v Ljubljani edino-le pri 1912D 12-2
E d U a r d Tavčar-Ill, u Kolodvorskih ulicah fl. 35.
nasproti občeznane gostilne ,jPri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tika-	!
joča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.	j
1'otnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California,	i
Arizona, lltah, Wyoming, Nevada, Oregon in NVashington nudi naše društvo posebno	j
ugodno in izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Iiremena enkrat mesečno,	i
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor	i Hrazilija, Kuba, Uuenos Aires, Colombo, Singapore. v Avstralijo itd. itd.
m»HHfnf??mmmnfimnmm!fTiHtnmH?f!n!fTmni!!»fi!Tmf(fi!mf!!fmfir
378 D 20-15
^^^gfciL* Samo
6 dni!
Ha vre-Ne w-Yor k
vozijo zanesljivo najhttrejit brzoparniki
francoska prekomorska druiba.
Edina nrjkrajSii črta čez
Bflzel, Pariz in Haure u Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARI)A
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18,
nasproti znane gostilne pri „Figovcu".
r
Prave
6 mesecev na po-skušnjo.
Nikeinasiaall jekl , sist. RoskopI.....gld. I
Strapaz-Roskopf splomb. „
Z dvojnim plaščem . „ Zlato-Doublcdtak. zlato) „ Prava srebrna z enojnim plaščem . . . „ 3'-Z dvojnim plaščem . . „ 4-— S.tremi močnimi plašči „ 5'-Navedene ure z reiif-sliko Dev Marije, dalje državnim orlom, oračem in konjem 10 kr. več.
s kukavico gl. 2 50 Budilka gld. 1"—
Ponoči sveteča gld. z dvojnim zvonom gld. 2'—.
Prava srebrna
remontoir-ura
c. kr. puncirana
In dečke.
Z enojnim plaščem. . Z dvojnim „ . . Z zlatimi robovi . . S 3 močnimi plašči . 14 kar. zlata ... od 14 kar. zlate verižice od Srebrne verižice . od
gld. 3-
n	4'-
.	f-
»	6 —
.	«•-
,	10 —
,	-M
Uhani in prstani v največji Izberi po tovarniških cenah.
| 3 leta pismeno jamstvo. Za neprimerno denar nazaj. Ra-pošilja se le po povzetju. J
ur",
Maks Bohnel, urar, Dunaj IV., Margaretheiistrasse 38.
»Pri veliki tovarni
(3) Dobavitelj c. kr državnih uradnikov. Ustanovljena 1840. Zahtevajte moj velik cenik, s 1000 slikami zastonj in poštnine prosto. 1997
Pozor! CitsJ!
Bolnemu zJm*/c.'
Pozor! Čitaj!
$ lit1 emu moč.'

t*.'- '•
- io; 'M
vv •
V
v T
V ^ - ..
- i iato
>n. lir u c i oti ^ . .. -i •• ■•• * j ia .v vat .^-».».-.tt »a .v? J " »•se	•-•u.
P-jA •	: "-"«. -
v;,- .-VI.' r>-	X .-ca:
II .-.-." -.">a..) .v ....-» 1 T.T -C»c-1-r<l;.c IT.-J. -v.u-c - X, c^i.
t	l~.
vp..1	.-im' na.tf n
<ic;li.' $ is«, .-csrta.a c ur. '<'
u	ifuM	i
m-eKK u^i ic. v -s: v.cc ta	.t	i - ^ ' ^
s-jvfeev n-.: V.U5S" TM n »M >t	«	" T,kiA v! •
I.-.S-.T m.-^ : i inv\ l i ^	* *	^
J^.-iv. M*-««- « ^rtM« H » »■<•«*• .-v -
.Vnu tv*s. -i i-.-.-v 6' - ?osni:n	on.	„ .
V .O.M	i"	—•• 11 »«•*
$ 1. !«* iMl««^.- - I 1 » K K
i> I W <. *♦»*•	»
St »M««*^-.- r	»	- '	™ ^—
«.' ** • * • - •• »-n « ,J "n
V-■!»•; v.:- .nemim * n-v.l. aunnil. trms-n« v i.-nu .-.;..» .. .-'n, jrv. ivwkn. - n.: "i !t :ccw ..« V v u« ■	Jt- "sel. au' ta SUI-; tsll Trenit
t XiM»«i r J t +1 » : 4	M 5 t
Km
ur k f	» »tt* w .• M M I
ii. t v ; .*•! ut.v -v n. totivis. ' v inro. *\ v v — >n

s; ia. c.
,. . r»	u	... . ^ ...	..
I Jroi v r Pt^zz 101 flrrcnlfe
Izjava.
p. v-	.	.'J
r.^at t i-i- r 1-Vt; M" » P"«'
tf >r . i. 11 mn r< (J 1 <;■ s,-	lir
- j,	rri
« . iW TliO.
-.i J _ k-i
j-fi»

ju	: -- • -
N»MtW
in,	• i" J ' »-»
in- -c i^.:.: d i	^
n- cu .i:ta. 3 u"'
i.;- ."3 ii. tioius:
en tf {Wl>	i-
V. UIl^L -^ - i-O..Ji -i
ta a.n.
>	ti- .'^uaj.riur'«.^
Ces^r
t£-t!il	Jm-Ct!.« f.M.C-1
j.. > s: vueih: ta }
f)l--iun	srfim ntlMr • ! j,. < (31 IIHI .. mil! illtU
Lepa
mm Lirli!
Lism a m ■■ ^ ^ TtrJxx. krJot	*
atriic r.irr": a
11 so-
iinitai	^ja ^
f z. ah&Mc _
rj Fran Čuden
■Mf i« *rgo»eo t Ljabljani,
Pi lin ■ • »lic«, ^

» L " -
18 •O
ii: m
-. CJ
us-.
- - . - : • M-;; list; = ■ i. - • - = a
vre-rrr	1
i 11 i > i -.* n. .c
v
-
.. . i
?HSfiS?5";T.lfF «'rr .i j 111 n M t Niilll! f *

Itllt KI 13 ILiUSC
'-ac-pi-i! uiu.il! Si' ;
• isrr; n«. *»-i»r. ta i» : i t ; n ' • i i
—. 'C5 -.'TI.-'-a .
crrsi?ra nninitnt inpi	.u.. -n« f,: ♦ nt
— : —>	n ...	« t. .r ■. .*tu i T
f.n—?tt« r»* •	v r-tr	.. T. - . <1-
., ..- - .	• i-4r-.ua. ton j*--* w
.žene —ru	t	m a. - ' nr^rr..t
.. oa-n rte	txmj	ri/. X tn^tns^l —..
r	n\ -m. .rou.rili»nwi --u
tr. ~tt m ■ t n	■■ n. .-r. mvj u
T	. n tTfi.	.-UK1 t. m '
i —jrr.ii*. uo	m-.r.»#TrEt	it -t-
lisa	'..'-ic\ •.!«: »
*>n»t)itiw -«x ni	7J?m|i«?i--4 nt »
n. tacn.ta. J.	n
** mlAi ~ -	... t.
tsda ir. ~ •-.u	•-"■ .-..aia
''^l	ti; rnaiiS! r. Tl.	»smrti
rt r. -. ® _ -- ^ ^ju trsmilEua. • J:; 7' tu u"u. :	—-- no^i -sni
ii.-
"ti	W3»ass i-iiTi' "i O. V; u ta. t -i •
as«	.. i-.-^rr	ta tnmrr «5.1.
aaij;.i u t..	;.i.t>/. - a.-,^
+
XI ti
■ torriv

prtTffc fv tnr.rijTh
».-fr« ■« ^"rjs<if crn. 1»--!. • ».Itilna-
*> ttf>	J rr, .1 »i
O-p^Ktv i Tvointajrn.	< kl^ fHt.'
i.MPrt' tvjtn! 1 Simt^ v-nr-i.	u. -;<;it»r '».-iliirarn, li*.
nw *Ni rMfHlr^vtr ^^Tir tvrtn . r.rpVm rtottA. r-t, rp^JSn.	tur n«	t»WBh- Wr tr»
»»vf i.	—*t:r »j»vr. tranc — lUjr^rviiH. ctmTtmI.
>u/wr>	//j Waii».t«t«flM .*«. i-i.-la -- " ^ru^ot,'
« f»wliiMfI	ST- •'•^•f t rrr
nMnr TM£ Ifjrema I frunrrHa »hjorj ivrern-? iumnl^, r« frujr rnmu odlnto w<m
Pozor Amerikanci
tt	l- M-ih«,..iiit «	M
»IW IT J*le>£{ JM.-i!.-.-,Tt..J
na&Bi žmffli abteR
S 'i. V l.^.i. v. ,vv.- 1.	-.Sv V V.
r	.VT.	V- ' .M Hf	V .
■—^	v i v- >rv » v ,V',.,vvV.) , , v tnhi n., m,v
r -f l
mmrifrn
. li
Učenca
: C1'W I
.V v,v.,f.) %v
■r	fr M»,CAm n.«« \ , v ,
S, ,\lV!. A
' * r« -\ "v \ : vv
> £
Želodčne bolezni
• - - - - •• V3S
:i.ri ;-r..i rr-.r-j.	i.i.t-' 'r'
•"«•» "■»• '- :T * •**"'■
tu. it- i- • .-r-.- - i« ti—r-	•
_ . ■ i m
»	--	. : 4 *
»•-nc^-. yrt/vnr» v » aac «e«rTi-.i ^ — ' o* •aiioinu /T*BT» n JT" : att^ )«rrt"
Rni^^i	Uflji«
♦ ^
Jut*' r^i u,:m ^tattait-tosiM H/	j»"i,mira «trH.krr.«. ..... irCllTlUl
'CK . \	m mrrw. t -
.nifiT-
v,«
."t-na
TSC l f -ruinih

tuš®"!
au»r%.i te Snoi-tn,- tr	'
~ gladkih palic ^
>' V« l .l«i tt
V >'.' t,"	-t J-i
.v,
V. v. >1 m\v

■ tl -»D }
0.
-Ernest Hamraerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher & K
trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Nitke cene!
Velika zaloga l™-
strojev
■v *)
prvi: Amerika, 690 čevljev dolg, 74 širok, 54 globok, nosi 22.250 ton
Izvrstna prilika potovanja v
oo Ameriko 00
jc sedal črez
00 Hamburg 00
z najnovej&ima parobrodoma, s katerimi |e -i sigurnost vožnje najpopolneia ter zibanje __ parobroda skoraj popolnoma preprečeno. T Se več povejo številke o obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta
drugi: Kaiserin Augusta Viktoria
25.000
toraj vsak ie enkrat večji kakor veliki parniki, ki obsegajo samo po 8—12.000 ton. — Vožnja preko oceana samo okolu 7 dni. Potniki odhajajo ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
Na že^jo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik Hamburg - Amerika Linie
778 d 17—14
Fr. Seunig, Ljubljana
Dunajska cesta št 31.
jojl
Zadušil me bo ta Hudi kaieljt
Proti kaSlju, hripavo-sti in zlezi naglo in gotovo učinkujejo
1996 za prsa. d 3 Izboren okus imajo in
ne motijo teka. Škatljica 1 K in 2 K. Škaf. za poskua 50v. Dobivajo se v vseh avstrijskih lekarnah.
Hura!
Ceno Čeiko posteljno perje
9 ki novega ikubl|enega
K «'60, bolj-
Eggerleve postile so me naglo osvobodile.
lega Ki2—; belega, |ak* mehkega, iknbljenega K 18—; kron 24 — ■oeinobelega, mehkega, Iknbljenega K 30 kron 3«--. Po-iilja se Iranko proti povzetja. Tudi ae zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroikov
Btiedikt Saohtel, Labes 159 p. Plzen na Čelkem
1793 D 6 6
Zahtevajte p**i nakupu
1321 D 18-9
Schicht~ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko jelen.
Ono ]e
zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi.
===== Pere izvrstno. ==
Kdor hoč« dobiti zares jamčeno pristno perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno, znamko JELEN".
Dobiva bc povsod!
! JURIJ SGHICHT, Ustje, najveCja tovarna te vrste na evropski celini.
e
M O
<0
0» o
S
„A m e r i k a".
E. Kristan
oblastveno koneesljoni-rana potovalna pisarna za
» Ameriko
u Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
(18-14) (na dvorišču.) 468 D
„Jl m e r I k a".
< o
' Z PAWS W	i VEN m VIDEN
Svarilo! Dektorja pl. Trnkoczy-ja
KranjsKi redllni proJeK
za prašiče
)e dobiti pristen le pod zakon, zaj imenom
Mastin
Ponarejalei se zakonito kaznujejo.
2a prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino itd.
Svetovnoznano, najboljše, zdravo, die*etiško redilno sredstvo, se porablja kot dodatek h krmi Je prejelo tisoče zahvalnih pisem o dobrih reailnih vspehih in na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju gornje najviše odlikovanje. 1963 D (12) Zavoj za SO vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 6 zavojev pod naslovom: lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Prekupci rabat.
+h0*m
m
1903 D
Popolno prepričanje,
da Je lekarnarja
Tblerry-a Balsara In cen ti f. mazilo
t. vseh notr.boleznih, Inflnencl. katarlh, rčlh In vnetjih vseh vrat, slabostih, motenja T prebavi, ranah, fcbsceslb In telesnih poškodbah Itd. nedoseino vspeino sredstvo. Vam pojcsnl pri naročilu bal-sama aH na ieljo posebej brezplačno poslana knlir.lca n tisoč Izvir, zahvalnih pismi kot donuičl svetovalec. 12. mal. ali 8 dvojnih stekl. balzama 5 kron. «0 malih ali 80 dvojnih Bteklenlc K 15. — Dva lončka centlfoHJskes* mazila frankoS K 60 v. Prosim nasloviti na lekarnarja A. THIERRV v Pregradi pri Bo«ta-Ul-Slatlnl. - Poaar. fa razprod. ponarejanj se sodntJsk9 znsledojejo.
Priložnostno prodaja
5000 kožuhov, garnitur
7.c ele£ kr.iuh izamitura. wjf>dtr. oblike ij pristne črne brabant. kožuhovlne. rc!o trpelno. koljer 17' cm dolg, plo-ičnat nuf z žival fc-lavico in vijolicami lepo opremljeno. Cena za kompl. parni t. K 9-45. • Ifta garnitura z 2: cr- dolgim in ztlo širokim kol|erjcm K 14-60.
Inion - novosti. Dunaj
XIII. 2 Penzinger-tr. 82-2
Ilust. k j talog o novostih sjstonj tn franko. 2213 D 2 -1
Trgovci
1 duc. velik, zimskih trik. srajc K 11 — trik. hlače, telovniki, nogavice, žoki, rokavice izdeluje ceneje 2219D kot povsod 2 — 1
fldolf Zucker, Plzen.
Obrok 4 mesece.
Suhe jedilne
gobe
(Ia gosp gobe) kupuje v vsaki množini v ^-ečah po 20-25 kg A. Smyra,
Dunaj 17. Klterleinplatz 7. 133< D 20-9
Velik, močen
p č d
za 1 ali 2 posestnika ie takoj naprodaj pri F. Tandlerju, knjigama v No.emmestu. 2210D 1-1
Učenca
od 15 do 16 let starega, čvrstega in poštenih sta-rišev -pre me takoj v po-ik Val. Rihar, strojar. mojster v Polhovem gradcu. 2205 D 3-1
Učenca
za mizarski obrt sprejme v poduk Andrej Kregar,
nrzarski mojster, Vižma»je 4t. 59. št Vid pri Ljubljani. 2208 D l — l
ftsfhp vsakega stanu si 1/3CUC morejo zaslužiti d tka j denarja, ako prevzetno zastopstvo neke razpo-šiljalnice Prav pripravno i 73 postransko opravilo,— | šifra: ..Diskrecija 1790" na Haasenstein & Vrgler Dunaj I 2207 I) 2—1
Hiša !
se da v najem takoj, in za več ?et — v prijetnem kraiu t:k cerkve z go- ; stil .io, prodajalno z me- ' šanim blagom, razprodajo tobaka, dalic s tremi sobami, klet, shramba, konjski hlev in vrt. Hiša je pripravna za vsako drugo obrt, na razpolago je tudi nekai polia. — Več se i »ve pri lastnici Alojziji Stamcar, Velesovo. pošta Cerklje. Gorenjsko. 2221 D 2-1
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4000 kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
2a ceno le gld 2 20 komad in gld. 4 20 za par
116 parov franko na dom' naravnost na lastnike konj Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot ko-žuhovina, temnosivi. okolu 150 200 veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. - Kazločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če -e denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razpošiljslnico združenih tovarn /a koče, Dunaj II., Taborstrasse 27. - /a neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar. 2220D 4 1 Velika naročila so došla od posestnika Ge-bauerja, Noi>terniga, Malnitza, žu; n Uradvn, I.ang, Rotter. Suchodoli, I.ilgoveve tovarne itd
Slovenci!
le
u domačo Mino
su. Cirilu in Metodu
479 D 19 16
su. Cirilu in Metodu
Iz portland - cementa In peska

faimjetr,
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Trann
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
v LJubljani, Lingarjeve ulice 1
jut nasproti loteriji
kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in ru-java kotenina
po zelo nizkih cenah. -
Poltena in prijagna postrežba.
Friderik Hofmann a naslednik.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Dunajska cesta it. IZ, Ljubljana.
Priporočam svojo bogato zalogo natančno preizkušenih žepnih ur, na pr zlatih, srebrnih, ni-kelnastih in jeklenih. Raznovrstnih stenskih ur. 1135 14 11 V veliki izberi Verižic, obeskov, poročnih in drugih prstanov,uhanov, murčkov,zvezdi,.
Za vsako uro se 2 leti jamči
OOOOOOOOOOOOOi
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registr. zadriga z leoaejeiia poroitria
v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice t
obrestuje hranilne vloge po
2 D 12-11
VI
brci odbitka rent nega davka, katerega le-tj posojilnica sama za vloinike plačuje
Uradno ure od 8. - 12. in od 3.-4. ur« popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po posti in potom poštno-hranilničnega uradi.
Stanje rezervnega zaklada K 120.878-15. — Varnost hranilnih vlog )e tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje K m et.sk e posojilnico maša 7,024.717-89, stanje hranilnih vlog K 7,651.915 41.
Denarni promet K 32,039 761-84
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
>oooooooooooo<
vaake vrate s e morajo skrbno varovati pred vaako nesnago,
ker »t po tej labk.. vaaka tndi najmanjia rmnmju telo budj. leiko ozdravljivo rano. fe «0 let %' J» kslals me ilno vl.^oo »nalilo, tak.. imenoval.- pralko domače mnzllo kot ranealjiro aredstvo . . Id »idrioje rane (Me. o varuje iat«. ola^nje met}« iu b.. ečine, hladi In p.,ap»;uje tvceljeiije.
Razpošilja se vsak dan. —— 1 po»ir.-i 70 vin. 1'roti pied-P a.Mlo K 3 1« •» pobijejo < pu-ice. ah K 4-SO * polic po- v
dtnine prosto na	poatajo
aar.*tro-0|fi»ke monaihije.
Vsi deli embnlaie Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana , ogel Nerudove ul. 203.
Zaloge t lekarnah A«atro-Our»ke, t ljub-IJanl ao d .b, pri iz«. !.'kanih : (j Pleeoll, C. pl. Trnloczj, * flardetaeblaK", J Bajr.
43la 20-12
Samostansko oskrbništvo v Zatičini išče poštenega	3222 D 1-1
mlinarja
samskega stanu. Plača dobra; hrana v hiši Zatiči na, 28. oktobra 1005.
Samostansko oskrbništvo.
hh
Isdatatell Ib odgovorni urednik: Dr. IfnaolJ Žitnik
Tlaka: .Katoliško TI«**™*'