XII latnik.
V	Clorifi, dne 15. «Ihcoitihrn 1004-.
50. številka.
Izhaja vsakiCcIrteV ob 11. uri dopoldne Rokopisi sc ne viii čajo. Nefrankovann pisma se 110 spre jemajo.
Cena istu znaSr za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni. Za ni a 11 j premožne za celo leto 3 krone za pol lela K 1'50 Zn Nemčijo je rcn.-1 listu 5 K, za drugi dežele izven Avsltij« 6 K.
Rokopise sprejem: .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vel turini St. 9.
Narofnlno In naznanila sprejema
upravnlStvn v (loriri. SemenlSka ulica 5. 16 Posamezne Številke se prodajajo v tofoa-kamali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Rivn Corno) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se rafunijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
1 **
Izdajatelj in odgovorni urednik: I»an Bajt v Gorici.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) t Gorici.
Iz pastirskega lista avstr, škofov.
iTPTnrje krščansko potrpežljivosti, da se doseže mir med prebivalci Sirne Avstrije. Avstrijski narodi naj se le prosto razvijajo; pri teženju po krščanski omiki in po krščanskem napredku naj se medsebojno podpirajo. To je najbolj koristno skupnosti. Nacijo-nalna različnost narodov je posebno lastna Avstriji, temu krasnemu mozaiku, čigar posamezni deli se harmonsko stikajo in izpopolnjujejo ; žaljen in ranjen ne sme biti noben del tega mozaika, sicer trpi celota. Ker je vsemogočna božja previdnost hotela, da v habsburški monarhiji prebiva več narodov, jih zadene stroga dolžnost, da kot dobri sosedje žive v sporazumnosti in se medsebojno podpirajo;	ne smejo	se	razdvajati	in
slabiti drug drugega.	Iz	tega sledi	za
vsakega Avstrijca dolžnost, da popravlja razne defirence, k! nastajajo tuintam. Kutolidka Avstrija je podobna katoliški cerkvi. Kakor je ta ustanovljena za vse narode sveta in jih vsprejema pod svoje materinsko okrilje, podobno dobe razni narodi v	Avstriji očetovski dom	in
krepko zaslombo.
Avstrijski podaniki naj negujejo krepost krščanske miroljubnosti, spominjajoč se besed apostola narodov : „Kolikor je na vas, imejte mir z vsemi ljudmi 1“ (Rimlj. 12, 18) Katoliška cerkev vidi v posameznih narodih, ko nastopajo kot samostojni organizmi, delo božje	previdnosti	in	poudarja,	da
imajo pravico do obstoja. Cerkev ne prezira nobenega naroda in nobenemu narodu ne daje previdnosti; zameta pa pogansko odtujevanje insovra ž-nost med narodi. Cerkev ceni in časti ljubezen in naklonjenost do lastnega naroda; coni in spoštuje jezik, pravice in svoj-
stvene lastnosti vsehnarodov.
Krščansko ljudstvo v Avstriji sestavljajo pridruženci raznih narodov ; med posameznimi narodi se pojavljajo razne struje, kakršno je žo naziranje javnega življenja in kakršna so načola, ki naj se v javnosti uveljavijo. Ta dejstva pojasnjujejo možnost nasprotij v krščanskem ljudstvu, ki jih satnih na sebi ni obsojati, dokler vodijo življenje krščanskega ljudstva večnoveljavne resnice o odgovornosti pred Bogom in o ljubezni do bližnjega, ki ne pozna samoljubnosti ; ni jih obsojati, dokler ni njih vodilni motiv večja ali manjša korist ali celo dobiček na škodo drugih. Po Pavlovih besedah božje kraljestvo ni niti jed niti pijača, ampak pravičnost, mir in radost v sv. Duhu. (Rimlj. 14, 17.) Ni čuda, da je papež Leon XIII. katoličane tako pogosto in tako prisrčno vzpodbujal k edinosti v bistvenih stvareh ; ni čuda, da si je tako silno želel krepke katoliške organizacije: katoliški kristjani naj bi se združevali, naj bi ustanavljali društva na verski podlagi, naj hi snovali verske družbe ter tako dosegli religiozni smoter. „Da se ne moti edinstvo duhov“, pravi v okrožnici „Cum multa“ z dne 8. dec. I. 1882, „naj katoličanom, kadarkoli se pojavijo nasprotna mnenja, stopi pred oči, kaj je namen društev, ki se imenujejo katoliška ; pri posvetovanjih naj se bavijo edino le s smotrom društva, da so ne bo moglo niti posumnjati, češ, da med seboj niso složni ; spominjajo naj se izreka sv. Pavla : „Vi vsi, ki ste krščeni v Kristusu, ste Kristusa oblekli. Tu ni niti Juda niti Grka, niti sužnja niti svobodnjaka: vi ste namreč eno v Kristusu Jezusu11.
Škandali g ogrskem držav, zboru.
Kaj takega, kar se je zgodilo v torek v ogrskem državnem zboru, ni bilo še nikjer, kjer se nahaja kak par-
LISTEK.
Spomini s pota.
(Dalje.)
Solnce je posijalo in dospeli smo v Lyon ob 6. uri 26 minut. — Pozdravljeno mesto .ačenikov, mesto katoliške jedinosti!
Lyon je nekdanji Lugdunum; že I. 43 pred Kr. je nastala tu rimska naselbina. L. 177 je bilo tu pod Markom Av-relijem strašno preganjanje kristjanov. Tedaj je bil izučen prvi tukajšnji škof sv. Potin ; ž njim pa še 48 tovarišev, med temi tudi sv. Blandina. Trpljenje teh mučenikov popisujejo priče v pismu do kristjanov v Frigiji, ki se je še ohranilo. Cerkev sv. Petina imajo zdaj v novem mestu. Novo preganjanje je bilo tu 1. 202 pod cesarjem S. Severom. Pagani so tako srdito morili kristjane, daje bilo samo v Lyonu 19 tisoč mučenikov. Sv. škof Irenej je bil med prvimi, ki je dal življenje za sv. vero. Tudi ta svetnik ima cerkev na mestnem griču. Tu je bil I. 1245 13. vesoljni cerkv. zbor, I. 1274 pa 14. zbor. Na tem je umrl sv. Bonaventura, sv. Tomaž Akvinski pa na poti k temu zboru. K njemu so prišli tudi po-slanci carigraškega cesarja Mihaela Pa-
lament. Zbornična dvorana spremenila se je ta dan v najnavadnejšo beznico, v kateri se pijanci pretepajo, tulijo tor razbijajo vse, kar jim pride pod roke. V torek je bila namreč zopet napovedana j seja ogrske poslanike zbornice in sicer otvoritvena seja novega zasedanja. Že ob 8*/o zjutraj zbralo se je v klubovi dvorani opozicije 120 poslancev, ki so,
1	na čelu jim grofa Zischy in Apony, vsi skupaj v sprevodu odšli proti zbornični palači. Pri uhodn v palačo opozoril jih je neki policijski nadzornik, da ne smejo v vrstah v palačo, ampak da ima iti v njo jedtn po jedon. Ali da bi tega ne storil ! Poslanci začeli ao kričati in pahnili so v stran policijskega nadzornika prav na neusmiljen način. Seja je bila napovedana ob 10 uri. Opozicijonalni poslanci pa so se podali v zbornično dvorano še pred določeno uro in ko so našli v dvorani na novo ustanovljene parlamentarno straže, so jih a silo vrgli iz dvorane. Podali ao se k predsedniški mizi in razbili so jo na kosce, kakor tudi predsedniški stol in pa stole, na katerih sede ministri. Od predsedniške mize odlomili so noge, ki so jim potem služile za orožje. V straže metali so vse, kar jim je prišlo v roke, četudi ao ae vedle atraže povse mirno in niao nikomur ničesar prizadele. Ranjeni bili ao štirje teh atražnikov prav močno. Ugledni ti zastopniki ogrskega ljudstva, ki so pa ta dan bili bolj podobni navadnim razbojnikom, pa bo še niao zadovoljili s tem, ampak razbili so tudi vse sedeže liberalnih poslancev ter sploh popolnoma opostošili zbornično dvorano. Ko je prišel čez nekaj časa v zbornico mi-nisterski predsednik grof Tisza, vsprejeli so ga ti stekliši s6 žvižganjem ter mu izrekli vse, aamo človek ne. Grof Tiaza bil je sicer bled, a na U8tnicah zapazil se mu je vendar nekak sarkastičen nasmeh. Ker so opozicijonalci popolnoma zasedli prostor predsedništva, zapustil je grof Tisza koj dvorano. Opozicijonalci
levloga in prinesli pismo cesarjevo in in škofov iz jutrovih dežel, v katerih priznavajo ti vse, kar uči rimska cerkev o prvaštvu papeževem, o izhajanju iz Očeta in Sina in o trpljenja v vicah. In poslanec Juri Akropolita je pričal, da je od cesarja pooblaščen priseči pri svoji in cesarjevi duši, da cesar spozna vero rimske cerkve za pravo in da se je hoče zvesto držati. Ali žal! To je trajalo le malo časa. — O da bi bilo to zjedinjenje trajno ostalo — kaka sreča za Evropo in ves svet, kako drugačen obraz bi imela zemlja!
Grozne morije so bile tu za časa francoske prekucije. Tu je končal tudi bivši francoski predsednik Carnot po morilčevi roki.
Dandanes šteje Lyjn 459.099 prebivalcev in je glavno mesto tega okraja, tretje mesto Francije, trdnjava prve vrste, sedež nadškofa in ima vseučilišče. Tudi je tu središče francoske svilne obrti. Jacquard je iznašel I. 1802 posebne statve, zdaj jih je tu 96.000, in 300 tvornic daje delavcem zaslužka, in vsako leto spredejo za 380 milijonov frankov svile. —Mesto je razpoloženo ob Saoni in Rčdanu. Na desnem bregu je višava Foarviere, 1. j. »forum vertus", stari trg; tu je bilo staro rimsko meato. Najbolj gosposki del je
Les-Broxeaux. Več moatov veže meatne dele. Trdnjave okrožujejo mesto v obsegu 80 km.
Najprej sva šla po žični železnici na hribček Fourviere k Devici Mariji. Tu ima stara cerkev zelo obiskovano čudodelno podobo sv. Device in brez števila zaobljubljenih daril. Veličastna pa je nova cerkev. Ta ima spodaj podcerkev, ki je čarobna, pa še ni dodelana. Stebri so tu iz savajskega marmorja, portal iz rdečega porfirja, kropilna kamena iz blestečega rmenkastega alabastra. Gorenja cerkev je zidana v posebnem renesančnem ali novem bizantinskem slogu, ima tri ladije in posebno mnogo mozaikov, slikarij in pozlačenja. Posebno lepa mozaika sta: bitka pri Lepantu in prikazanje sv. križa cesarju Konštantinu. Zelo nama je ugajalo, da so bili tu ljudje tudi v delavnikih pri sv. obhajilu.
Zunaj na pročelju so štirje nad 8 metrov visoki slopi iz granita, na nad-slopju pa vzbuknjene podobe, predstavljajoče zaobljubo te cerkve. Cerkev ima štiri stolpe, z galerije nad absido dajejo blagoslov mestu 8. septembra. Zidana je bila vslod zaobljube ob kugi 1. 1643 in pa ob vojni I. 1870 in 1871. Stala je že čez 50 milijonov frankov, a še ni dovršena. S cerkvenega stolpa (48 metrov)
pa so nadaljevali s svojimi divjimi bur-kanci, med katere spada tudi ta, da^so iz polomljenih miz in stolov napravili nekaj vešalom podobnega in so obesili gori neki karton, na katerem sta bili napisani imeni Tisza in Porczel. Ko so odšli vsi liberalni poslanci in so se tudi opozicijonalci naveličali svojega junaštva, zapustili so tudi ti opustošeno dvorano. Ministerski predsednik grof Tisza je koj potem sklical ministerski svet. V klubu liberalne stranke, katera je imela tudi svoje posvetovanje, je ministerski predsednik grof Tisza rekel, da to, kar so počenjali opozicijonalci, niso več demonstracije, ampak da so bila ta dejanja navadni zločin, katerega se mora kaznovati.' Pa naj reče kdo, da nimajo prav Madjari, če rečejo: Ekstra Hangariam non est vita, et si est vita, non est ital
Politični pregled.
DrŽAvnl zbor odgodjen. — V soboto je naznanil ministerski predsednik dr. Korber predsednikoma poalanske zbornice in gosposke zbornice, da jo vsled cesarjevega naročila državnozborsko zasedanje odgodjeno. Dr. Korber je bil prisiljen predlagati cesarju odgo-ditev državnega zbora, ker mu je proračunski odsek s svojim glasovanjem v petek izrekel nezaupanje, odklonivši vladno predlogo, s katero je vlada zah tevala rofundiranje 69 milijonov kron, od katerih je hotela porabiti 15*/a jonov za olajšavo bede, prizadete raznim pokrajinam po ujmah, 53‘/a milijonov pa bi vlada potrebovala zase, ker so baje državne blagajne še precej prazne. Proračunski odsek je bil pripravljen dovoliti refundiranje 15‘/a milijonov kron, ki naj bi se porabile v olajšavo bede, nikakor pa ni hotel dovolili ostalih 53*/a milijonov kron, ker bi s tem izrazil nekako zaupanje v dr. Korberja, v katerega pa večina poslanske zbornice nima. Proti .vladi so glasovali Čehi, Jugoslovani.
je lep razgled na mesto; enako tudi izpred cerkve same. Z „opazovališča“, posebnega 75 metrov visokega stolpa, se more pregledati tudi okolico, t. j. savojske planine za Montblancom, planine v Danphineji, Covene, pokrajino Bresse itd.
Stolna cerkev sv. Ivana je iz 12 — 15 atoletja. Pročelje ima tri portale, rozeto in tope stolpe ter je pozno gotskega sloga. Znotraj kaže zgodnji gotski slog, ima tri ladije in lepe stare in moderne slike na steklu. Veličastni so slopovi, zgoraj pa galerije okrog kora. Povprečna ladija z dvema kapelama in koi apadatu v pozno-romansko dobo. V levi poprečni ladiji je astronomska ura iz 16. in 17. stoletja. V koru so marmorni kipi sv. kana in sv. Štefana. Novo je nama bilo, da sta opravljala sv. mašo istočasno dva svečenika na obeh straneh enega oltarja ; morda je ta „lyonsko-rimski obred- v spomin nekdanjega zjedinjenja z vzhodno cerkvijo (1. 1274). Na to spominjata tudi križa na desni in levi strani velikega oltarja. Čudno je bilo videti pa — duhovniško vlečko pred oltarjem. — Prejšnja Rtolnica je cerkev sv. Nizierja. V 15. stoletju je bila prenovljena v gotskem slogu, v 16. pa je dobila renesančni portal. V cerkvi sv. Pavla je grob Gersona, ki je
Italijani, socijalni demokratje in zastop-niki raznih nemških strank, a^«^ vlado 8iasa*alj_^J$_;EaUaki, nqjnfiki^Wepo-aestniki, Hnmuni in jedjukJcoj^MaJdvec.
S	tern glasovanjem doživel je ar. Korber največji poraz in izvajati bi moral iz njega poslednice ter odstopiti. Qr. Korfeer pa tega ni storil in baje tudi ne stori, ker se mn_ vladanje dopada in ker uživa 1^—CiajilSifim mestu. Nastane vpražanje, kaj pa sedaj? Ra S ~ cesar prišel je v soboto na Dunaj in dr. Korber podal se je koj po njegovem prihodu k njemu ter mu poročal o vBem, kar se je dogodilo. Listi poročajo, da je cesar vsprejel to, kar mu je dr. Korber nasvetoval, namreč da so skliče državni zbor zopet v drngi polovici meseca januvarja in da še jedenkrat \oskusi, ali je poslanska zbornica v sedanji sestavi Bploh še zmožna za delovanje. Ako se tudi ta poskUB izjalovi,*, ^potem menijo omenjeni listi, da bode dr.^ <K6rber državni zbor razpustil ter da se. (bodo vršile v prihodnji pomladi nove ^ volitve. Kqr je PF	-prepričan,	^
da bi po novih volitvah, izvršenih na podlagi sedanjega volilnega reda, prtfli ravncwi^ti in Sq hniši .nfivprMitiki njPRCpn vTade zopet v zbornico, izdal bode baje i^ppdlagi {j 14. novi volilni red. Vse to so sevodarlč ugibanja, keriinir. Korber
V	A^ajbrže še nikomur povedal, kaj name-w. rava storiti.
Novi Dalmatinski namestnik. — Iz Prage poročajo, da bo imenovan dalmatinskim namestnikom dosedanji bri-gadni poveljnik v Petrovaradinu,gen. major Svetozar Borojevič. Baron Handl se mudi sedaj na Dunaja.
Rusko-japonska vojska.
Še vedno molk o dogodkih pred Port Arturom od ruske strani. Japonska poročila o poškodovanju ruskih vojnih ladij v portarturski luki pa še vedno nadaljujejo. Čudno je le, da si drugo drugemu nasprotuje. Prva uradna japonska poročila so naznanjala s svojimi baje, da so se nekatere rnske vojne ladje vsied poškodb, prizadetih jim z 203 m visokega hriba, pogreznile popolnoma v morje. Zadnja poročila pa pravijo, da so se ruske vojne ladje le nagnile. Kaj je toraj resničnega na teh poročilih ? Mi ostajamo pri tem, kar smo že zadnjič poročali, namreč, da ni na vsem tem prav nič resničnega. Japono-filski listi so pa te dni kovali iz teh poročil največji kapital. Pisali so že o popolnem uničenju ruske sile na Vztoku in postali so celo tako nesramni, da so poslali v svet gorostasno neumnost, češ, da se baltiška eskadra s pol pota zopet povrne tje, odkoder je odplula. V Mandžuriji pa Be ni zadnje dni zopet nič važnejšega dogodilo, ako izvzamemo male praske, ki se vrše med predslrafami sovražnih čet.
*	* ft
Iz Tokija poročajo, da vlada na Japonskem čim dalje večje razburjenje radi rnsse baltiške (lote, ki se bliža azijskim vztočnim vodam. Časopisi zahtevajo, naj se ukrene vse potrebno za primeren vsprejem ruskega brodovja. Glede armade v Mandžuriji vpoštevajo Japonci možnost, da utegne biti zveza Japonske s poluotokom Liaotong odre-
bil „doctor christianissiraus11 pariškega vseučilišča in je tu umrl pri Celestincih.
Radi nedoBtajanja časa si nisva mogla ogledati mnogo raznih znamenitosti ; ali nekaj vendar. Stopala sva po glavnem planišču Bellecour, kjer je velik kip Ljudevita XIV. (čudno, da so današnji republikanci še to pustili 1). Krasen je park z raznimi cvetkami Colens, Pe-rilla itd. Tu imajo tudi javne koncerte.
—	Lep je vodnjak pred stolnico, pa oni na jakobinskem trgu, posebno veličasten pa oni na trgu des terram. Kipi so seveda »moderno-moralni14, kakor bi ne smeli čednejši biti! Na tem trgu je bilo pokončanih I. 1794 okoli 6000 ljudi ali z giljotino ali drugače. Prekucijsko sodišče je imelo sedež v bližnji mestni hiši. Človek presega pač divjo zver, če se obrne na krivo pot. Blizu je palača umetnosti. Znamenita je bolnica iz 6. stoletja. — Prešla sva v novo mesto Les Brotteanx z ravnimi nlicami in krasnimi palačami ter se vrnila mimo vseučilišča na levi strani Rčdana v gostišče, ki sva si ga bila izbrala blizn kolodvora (Hotel da Bordeaoz & du Pare). Na polije pristopil delavec in vprašal: Ali nista gospoda Angleža?	(Dalje pride.)
zana. Ob času, ko dospe brodovje, se lahko pripeti, da so bodo morale čete v Mandžuriji več mesecev bojevati, ne da bi bile v zvezi z domovino. Japonski trgovski krogi predvidjajo, da bo oh prihodu baltiške eskadre poštni in pomorski promet za več časa prekinjen
*	*
»
Edenindvajset vojnih ladij baltiške eskadre je dospelo v Mossamedes (Za- J padna Afrika).
Dopisi.
Iz Doruberga. — S prvim decembrom se je pri nas odprla štirirazrednica. Ker ni bilo zadostno število otrok za štirirazrednico, so jih baje umetno napravili ; to je, da bo imela kaj dela tudi druga učiteljica, so upeljali v prvem in drugem razredu celodnevni poduk. S tem so pa silno razburili ljudstvo. Pri nas niso ugodna tla za celodnevni poduk, pa menda tudi nikjer na deželi ne.
O	ustanovitvi štirirazrednico govori ljudstvo marsikaj. Eni pravijo, da se je Križman zanjo zato potegoval, da ima večo plačo in da je s tem preskrbel Bizjakovi Rozaliji službo, katere ni mogla ali hotela nikjer dobiti, potem ko je popustila »Šolski Domu. Drugi pa trdijo, da se je hotel Križman nad Bndinom in Zaloščani maščevali, ki so se poganjali za svojo šolo. Naj je temu kakor si hoče, mi stavimo tukaj vprašanje, ali bi ne bilo mogoče v Zaloščah napraviti podružnico (filijalko), kakor so drugod, ako je zadostno število otrok? Ena učiteljica bi se potem preselila v Zalošče in v Dornbergu bi bila sicer imenovana štirirazrednica, faktično pa le trirazrednica s poldnevnim podukom tu in tam in vstreženo bi bilo razburjenemu ljudstvu in šolskim otrokom, kajti otroci iz Saksida so od Dornberga oddaljeni kake tri kilometre, če ne še več. Tem otrokom je pa silno težavno, rekel bi skoraj nemogoče, dvakrat na dan v Dornberg hoditi posebno v zimskem času ob slabem vremenu, po slabih poteh in pri kratkem dnevu. Zaloščani, ganilo se, morda se vam posreči. Še nekaj. Na dornberški štirirazrednici podučujejo tri domače osebe: Križman, njegova žena, rojena Bizjakova in zdaj še njena sestra Rozalija Bizjak. Ako se posreči, da spravijo učiteljico Jelšek iz Dornberga in na njeno mesto postavijo še eno Bizjakovo, ki zdaj podučuje v Devina, potem lahko porečemo, daje dornberška šola Križman-Bizjakov »penzijonat14.
G. nadzornik, je prav, da ste Križmanov prijatelj, ali preveč upliva mu ne pustite, da šola ne bo trpela. Kaj bi pa tudi rekli gg. učitelji, ako se bodo na naši štirirazrednici šopirili sami svaki »u „kunjade“ I Kaj pravite?	K.
Iz Mirna. — (Mirenske novice.) V proslavo 60-letnice razglašonjn kot verske resnice brezmadežnega upo-četja M. B. imeli smo najprvo tridnev-nico. Te tri dni prejeli so skoro vsi odrasli sv. zakramente. V četrtek, na praznik Brezmadežne, imeli smo pa procesijo. Vreme je bilo sicer skrajno neugodno in vse je kazalo, da procesije ne bo. Ali zvečer se je vreme v toliko popravilo, da se je procesija lahko vršila. Procesijo je vodil veleč. g. mons. dr. Gabrijevčič. Kip lurške M. B. in zastave so nosili mladeniči, okrog in pred kipom pa so bila domača dekleta v beli obleki in s šopki. Cela vas je bila prav lepo razsvetljena, posebno pa »Grad" in hiša g Drnfovke ter »Breg14, kjer se je kip postavil. »Kat. del. društvo14 se je udele-ležilo procesije sč zastavo.
Občinske volitve bi se morale vršiti že preteklo spomlad, a še se daj se nič ne sliši. Bo treba kje drugje podrezati.
Posledice bojktota že sedaj občutijo naši »črni" klesarji, ker namreč »organiziranci14 brez dela pohajajo, naši pa imajo dela čez glavo. To se sicer nekoliko drugače sliši, kakor demokratično prorokovanje.
Društvo »I pa v a“ je zaspalo Pred 4 meseci je bilo to društvo še velikan s 150 udi, danes pa že mrtvo. — Čudno !
Žaba se povsod napihuje, namreč tista, ki se je pred nedavnim časom napihovala po »Sočinih14 dopisih iz Mirna. Sedaj se ta žaba napihuje pa v dopisih iz Sovodenj. Se mn hoče jemati za druge kostanj iz žerjavice.
Vesele praznike in novo leto vošči vsem naročnikom »Primorskega Lista14
mirenski novičar.
Iz Kamenj na Vipavskem. — Ka-menjska žnpnija, ki obsega tri občine: Kamnje, Vrtovin in Skrilje, od nekdaj že slovi po celem Vipavskem po svojem krščanskem poštenja. Kamenjci niso nikoli iskali časti pred svetom. Ime Kamnje je bilo izven vipavske doline komaj znano. Vrli sinovi kamenjske žnpnije pa, ki delujejo ali so delovali v javnosti kot učitelji, uradniki, duhovniki, uslužbenci pri orožnikih in javni straži ali si služijo vsakdanji kruh kot vešči zidarji, so vodno čast delali svoji rojstni žnpniji; tndi hčere podčavenjskih občin so bile vedno priljubljene kol zveste služabnico, in marsikateri mož v mestu j.n v bližini so šteje srečnega, da ima za družico življenja pridno in ponižno Podčavnnko. Duhovniki in učitelji, ki so kedaj službovali tukaj, so z veseljem spominjajo dobrega ljudstva. Ljudstvo pa tudi zna cenili duhovnike in nčitoljo. Resnično je : Kdor išče čast, tomn odbeži, kdor je no išče, jo najde; čast se kupi s poštenjem in ponižnostjo.
Vendar nekateri sosodje očitajo ka-menjski župniji, da je še vso zastarelo, vse po starem, da smo tu nazadnjaki. Tndi če bi bilo to resnično, vendar ni nič hudega na tem, kor staro poštenje je vedno več vrodno, kot novo licemer stvo. Ros, da imamo tn marsikaj starega, kar ne pristoja več sedanjemu času; vendar kje je kraj, kjer bi bilo vse novo! Počasi se vse prenovi, le dobre volje je treba. Da bi bila pa naša žnpnija nazadnjaška, to nam more očitati le nevednost ali hudobija.
Tu imamo socijalne ustanove : hranilnico in posojilnico, vinarsko in sadjarsko društvo, zavarovalnico za govejo živino, tambnraški zbor, obljubljeno nam je izobraževalno društvo. Cerkvenih bratovščin niti ne omenim; pač pa moram omenili Marijino družbo.
Iz te drnžbe se je razvilo krasno cerkveno petje, tambnraški zbor. Ta družba nam poveličuje cerkvene slovesnosti, prireja nam poštene slavnosti in veselice izven cerkve. Ta dražba nam priča, da le tiste ustanove napredujejo, v katerih veje krščanski duh.
Slovesnost v spomin 60-letnice raz-glašenja Brezm. Spočetja dne 8. decembra je pričala, da je naša župnija resnično napredna. Vspored je obsegal tam-buranje, pelje v mešanem zboru in samospevih s spremstvom harmonija, neka posebnost je bilo petje s spremstvom tamburic ; nadalje deklamacijo, predstavo »Blažena si med ženami11, kjer so nastopile judoska mati z otroci, device, kraljice, matere z otroci, delavke, deloma v krasnih oblekah, sjednjič še gledališka igra »Dve sestri'1. Vse je bilo lepo. Hvaliti pa ne smemo nikogar preveč, da se ne prevzame.
Tega dopisa nisem poslal med svet kot samohvalo, ker vem, da lastna hvala smrdi, ampak zato, da tndi sosedjezved > in spoznajo, da ako je kaj tacega mogoče v neznani podčavenj<ki župniji, je to mogoče tndi drngod, ako je le nekaj dobre volje. Vspodbujajmo se drug drugega k pravemu napredku in k vsemu dobremu »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in bodo častili Očeta, ki je v nebesih.14
Iz Ročinja. — »Kaj takega nismo še videli v Ročinju11, govorilo se je v nedeljo. .Ni mogoče verjeti, da so to kmečka dekleta14, pravili so gospodje in-ženerji. No, kaj pa je bilo ? »Marijina družba" vprizorila je predstavo »Lurška pastirica11. Ros, prav primerno za ta dan ! Obnesla se je ta predstava nad vse sijajno, posebno ako se pomisli, da mnoge deklice odra, ki pomenja svet, še nikdar videle niso. Srčna hvala kanalskima gospicama učiteljicama, ki sla parkrat vodile vaje.
Vreme je močno nagajalo, pa vkljub temu bilo je nad 400 ljudi pri predstavi.
Da je bila predstava res lepa, se razvidi že iz tega, da so silile celo možakom solze v oči, in ravno oni žele ponovitev »L. pastirice14. Vsako dekle bilo je na svojem mestu ; menim pa, da bi ljubeznjiva Bernadka, neverna grofinja in huda Barba delale čast celo mestnim odrom. Ljubki angeljčki (6—7-Ielne deklice) in prikazanje M. D. nam ne pojdejo nikdar iz spomina. Toraj dekleta : Spravite nam »L. pastirico" še enkrat na oder I Z vstopninami vam hočemo pomagati plačati krasno vašo zastavo, ki je bila isti dan blagoslovljena, saj vemo. da same tega ne zmorete. Tudi dve 4 glasne ženske pesmi sta se vrlo obnesle. Ta prvi javni nastop naj bo mlademu pevovodju-organistu v še večjo vspodbndo.
Z Vojščice. — Na Vojščici na Krasu obhajal se je za odpustke sv. leta v čast Brezmadežni sv. misijon od 1. do 9. t. m. Vodil ga jo pri vsej svoji starosti vrlo dobro znani proč. gosp. pater Doljak, jezuit, dasi je bilo prve dni prav mrzlo. Imel je vsaki dan po dva govora, v nedoljo in na praznik M. I). pa celo tri. Da so bili govori krasni, jedrnati in času primerni, ni potreba omenjati, ker prečastiti gospod misijonar je kot moj-sterski govornik znan po vsem Primorskem in drngod. Krepka njegova beseda in nevtrudljivo spovedovanje no razodene še nobene starosti. Udeležba je bila vsaki dan velika, cerkev vedno polna. Čast občini in vsem Občinarjem ! - Blagi in velezaslužni gospod obhajal jo na Vojščici 481. misijon! 1’ač veliko žrtvovanje in zasluženjo! — Škoda, da na praznik M. D ni bilo mogoče imeti lepega sprevoda po občini z misijonskim križem in s kipom lurške M. B. radi dežja. Mladeniči so so sprevoda tako veselili, da so napravili krasen slavolok in so streljali med blagoslovom križa. — Gospodu patru srčna hvala in še enkrat srčni z BogomI Hvala proč. g. dekanu iz Komna in vsom gospodom za pomoč, posebno č. g. vikarju Kosu iz Brestovice; hvala in čast tudi vsem vrlim Občinarjem ! Bog daj obilega sadu I
Iz Velikega Dola. — Pri nas sta vodila tridnevnico na čast Brezmadežni čč. gg. p. Avrelij in p. Kapistran s Sv. Gore. Njiju pretresljivi govori so globoko segali v srca vernih, ki so se v obilnem števila, kakor ob praznikikih, udeležili teh duhovnih vaj. Bog jim povrni njih trud I
Hvala tudi pevcem in pevkam, ki so vneto z lepim petjem povzdigovali slovesnost. Bog plati tudi njim!
V Batujah vršila se je pretekli četrtek na praznik brezmadežnega spočetja M. D. ganljiva slovesnost. Domači gosp. župnik blagoslovil je ta dan pod milim nebom krasen kip M. B., za katerega so prispevali s prostovoljnimi darovi farani iz Batuj in iz Sela. Po blagoslovu so nesla dekleta v slovesni procesiji spremljana od lepega petja cerkvenih pevcev M B. v cerkev, kjer so jo postavili v stranski oltar, kamor naj bi jo verniki pridno hodili častit ter se pobožno zatekali k njej v svojih bridkostih in nadlogah Kip, ki predstavlja Marijo, sedečo na tronu z Jezuščkom v naročju, so jako krasno izdelale iz voska častito nune Uršulinke v Gorici. Po prizadevanja našega za vse dobro vnetega g. župnika imeli smo zadnjo pobinkoštno nedeljo in naslednja dva dni povodom sv. leta tndi duhovne vaje, ki sta jih vodila dva častita gg. patra iz Sv, Križa. Udeležili so se jih in prejeli sv. zakramente skoro vsi župljani.
V Črničah obhajala se je |>rve tri dni adventa povodom sv. leta in v proslavo Marijinega jnbiloja tridnevnica skupno za vernike iz črniške župnije in oseškega vikarijata. Govore sta imela g vikar iz Oseka in domači g. kaplan. Udeležba bila je ves čas obilna in je prejelo sv. zakramente okoli tisoč vernikov.
Kopriva v Furlaniji. — Poročajo nam, da se zle posledice luteranskega zavoda grofice Latour v Kopriv) vedno bolj kažejo. V ta zavod lovijo ubogo nedolžno mladino, da jo odgojujejo v lateranskem smislu. Zdaj preti še večja škoda, ker se namerava kupiti tam blizu še drugo in sicer prav veliko posestvo. To se prav gotovo zgodi, ako se katoličani bodisi Slovenci ali Furlani ne zganejo. V imenovanem lateranskem zavoda niso le furlanski otroci, ampak tudi slovenski. Vtegne se pa zgoditi, da dobimo taui na slovenskih tleh podoben luteranski zavod. Koliko škode bo v verskem ozii u ! To vprašanje zasluži, da je temeljito razmolrivamo !
Novice.
P. n. naročnike, ki še niso plačali naročnine, prosimo, da to takoj store na priloženih poštnih nakaznicah. —
Uprava „Prim. Lista14.
Veselica društvu „Skalu!ea“ v proslavo petdesetletnice raz-sdašeuja brezmadežnega Spočetja. — V nedeljo dne f8. t. m. ob 4. uri popoludne priredi društvo »Skalnica< v nekdanji šolski dvo-
rani v ulici sv. Klare St. 4- domačo veselico v proslavo petdesetlelnice razglašanja brezmadežnega Spočetja.
V	s po red : 1. Slavnostni govor; 2. Rabeljsko jezero. S. Gregorčič. (Deklamacija); 3. Zakonska sreča. Igra; 4. Brezmadežni. Troglasen zbor; 5. M a r i j i n a p e-sem. Troglasen zbor; (). Zvonika rje v a. Čveleroglasen zbor. Društ-venicam je vbod prost, drugi plačajo vstopnino 10 vin.	Odbor.
Za »Slovensko slrotiftfe“: P. n. Kg. Henrik Peternel 2 K 4 v",lvan Bro-gantič v Gor. Cerovem 1 K; Jožefa Stanič 60 v; Jakob Kemla v Rutih 1 K 80 v, Nežu Štrukelj 1 K, Ana Rutar 50 v, Jernej Jug v čiginju 40 v, N. N. 17 v, „Slovon.ska Beseda" 1 K 10 v, Frančiška Kočevar 50 v.
P. n. g. Katarina Leske je nabrala v Solkana 147 K 4 v (mej temi jo vštetih 2f> K, ki jih je naklonilo slavno starešinstvo in 12 K, ki jih je daroval preblag, gosp. polkovnik pl. Grim) in v Gorici So 100 K.
Odbor se zahvalja za vso usluge posebno č. g. župniku 1. K o I a v č i č u, gospodu županu in slavnemu starešinstvu solkanskemu in tudi Cerkveniku Jakobu Jugu, ki je g. nabirateljico spremljal od hiše do hiše.
Bog vsem stotero povrnil
Umrl je v soboto zvečer nenadoma delavec Sebastijan P a v 1 i n, ki je zaposlil soprogo in 3 nepreskrbljene otroke. Pokojnik je bil zvest ud ..Slovenskega katol. delavskega društva v Gorici1* in .^Slovenskega podpornega društva". Obe društvi sta Be udeležili pogreba z zast:-o. Ker je njegova družina zdaj popolnoma ne-pref\rbljena, prosimo drušlvenike, naj priskočijo na pomoč.
Do zdaj so darovali: P. n. gg. dr. Andrej Pavlica 4 K; drjogip Drmastia 2 K; Luka Dugar 2 K; „Slovensko katol. delavsko društvo v Gorici* 13 K; I. G.
1 K; Matko Koršič 40 v; Ana Humar 40 v; N. N. 40 v; Jakob Šuligoj 1 K; Karol Drašček 4 K; N. N. 10 v. Milku Stegu 20 v; J. Kopač 2 K; Anton Kuštrin 30 v; Anton BreSčak 40 v; Ivan Oblokar 40 v; Nekdo 1 K; Anton Fon 1 K; G. Likar 1 K; N. N. 20 v; I. B. 10 v; Job. Ličan 2 K: N. N. 1 K; N. N. 20 v; A. M. 60 v; And, Delak 30 v, Marija Cej, učiteljica 1 K, dr. Ant. Brecelj 2 K.
Bog stotero povrni I
D»r. — Uprava „Prim. Lista11 je prejela za »ŠoNki Dom“ 1 K 10 v, katere je darovala družba „S!ovenska beseda".
Za AlojzijevISče: Preč. g. dr. Fr.
Sedej 20 K, preč. g. Ant. Terpin 20 K, preč. g. Ant. Zarli 2 K, g. Matevž Fortunat
2 K, neimenovana 4 K.
Bog plati I
Za pogorelce v Čepovanu so na novo darovali: Županstvo v Cerknem 100 K; N. N. v Trstu 10 K; duhovnija Drežnica 36 K; župni urad v Mirnu 21 K 40 v; Gotard Pavletič, župnik v Mirnu
5 K; Franc Kodrič, kurat na Trnovem 10 K ; Jakob Šuligoj, urar v Gorici 6 K; Ivan Wester, kurat v Otaležu 30 K, Peter Massari v Gorici vnovič poslal 2 Žaklja turščne moke; gOBpa Alojzija udova Picb, klobučarica v Gorici, je poslala : 25 klobukov, 14 zimskih kap, dve otroški obleki, eno posteljno odejo in več parov nogovic. Vsem darovalcem kličemo Bog povrni I
A. Podgornik,	J.	Rejec,
župan.	župnik.
Za novo župjiojsorkev na Livku darovali so naslednji p. n. gg.: Vitez Anton l^jndjč-Sabladoski 20 K; župnik France Marinič 80 K; dekan Josip Kragelj 10 K; Anton Uršič 10 K; Karolina Juretič 4 K; Peter Brumat 10 K; France Urbančič 10 K; Anton Orzan 10 K; France Vouk 6 K; Anton Manzini 6 K; Jakob Fon 2 K; Ivan Knavs 4 K; Franjo Rus
6 K; France Fajdiga 2 K; Andrej Mašera 16 K; Ivana Bartol 5 K; Andrej Blažiča 2 K; Štefan Križnič 6 K; Anton Jakončič 2 K; kurat Ivan Leben 10 K; France Blažiča 6 K 40 v; A. Berginc 2 K; Marija Kristan 10 K; Marija Doles 30 K; Franc Limbock 2 K; Josip Gruntar 5 K; vikar Simon Gregorčič 8 K; župnik Blaž Grča 6 K; Alojzij Mašera 4 K; Marija Ribičič 2 K. Domačini pa so zbrali v ta namen v najkrajšem času okroglo 4000 K.
Vsem dobrotnikom in dobrotnicam
kar najsrčnejše izreka : Bog stotero povrni cerkvono - stavbni odbor na Livku. Dr. Franoo Knaus, načelnik, Krance Šturm, župan, Anton Hrasl, podžupan.
Slavnost, brezmadežne D. M. —
V	četrtek se jo po vsem svetu, kjer žive katoličani, na posebno slovesen način pruznovala 50-letnica slavnosti brezmadežne 1), M. V našem mestu imela bi biti v četrtek popoludno ob 3. uri procesija, ki bi se iz stolne cerkve pomikala po glavnih mestnih ulicah in so zopet vrnila v stolno cerkev, ali vsled skrajno neugodnega vremena je morala ta procesija izostati. Opomnili pa moramo, da nismo že več časa videli toliko vernikov v raznih mestnih cerkvah, kakor jih je bilo na praznik Brezmadežne. Zvečer so pa verniki razsvetlili okna svojih stanovanj.
Samomor. — V torek ob 12*/a je usmrtil vjtoriških kopelih jurist Franc Hem^ich, si(^g.vdireklQjjti_ .n^Jržaški realki. Bolehal ie na melanholiji, ki ga jo .popolnog^-premagala. Usmrtil se je z ITmvcPna ial ~ nfčiiv~ da je očividno, da mu je bil duh popolnoma otomnel. Dobili so ga s prorozanimi nogami in z napol prerezanim vratom. Zategadelj so mu gj	^^kyoni	pogrel).
Nadežda Slavjanska. — V soboto dne 17. in v nedeljo dne 18. decembra ob 8. uri zvečer priredi v dvorani hotela ^Central11 v Gorici dve veliki izredni predstavi ruska narodna vokalna kapela Na-dežde Slavjanske. 45 oseb v staroruskih nošah 16. 17. stoletja s sodelovanjem velikoruskega balalaika - orkestra pod osebnim vodstvom Nadežde Slavjanske.
(! kr po&tni in brzojavni urad v Gorici naznanja, da bode od 17. do 24. t. m. oddelek ?a oddajo vožnih po-šiljatev (paketov in denarnih pisem) od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer odprt.
Razpis dražbe. — Deželni odbor razglaša: Ker ni imel razpis dražbe, razglašen dne 10. oktobra 1904 št. 6397 končnega rezultata, razpisuje se vnovič dražba za zakup stavbenih ( I deželne norišnice poknežene grofovinfi goriško-gradiščanske. 1. Vsak ponudnik mora vložiti svojo pismeno ponudbo v zapečatenem zavitku na vložni zapisnik deželnega odbora do poldne dne 27. decembra 1904. 2. Vsak ponudnik mora položiti pri deželni blagajni kot provizorično varščino znesek 20.000 K v gotovini, v državnih ali deželnih obveznicah goriško-gradiščanske kronovine, ali v zastavnih pismih deželnega hipotečnega kreditnega zavoda. 3. Vsaki ponudbi se mora priložiti spričevalo kake javne oblasti v dokaz, da je ponudnik kvalificiran za izvrševanje sličnih del; če ne bi ponudnik imel takega spričevala, mora se zavezati s posebno listino, da poveri izvršitev del, v slučaju, da se ista njemu oddajo, tehnično kvalificirani osebi. V tem slučaju pa mora predložiti tudi pismeno izjavo, s katero prevzame dotična tehnično kvalificirana oseb* to nalogo. 4. Ponudbe morajo biti sestavljene tako, da se navedejo v „posnetku metričnih preračunov0, ki se ima v to svrho in na zr.htevo dati deželnemu odboru na razpolago, enotne cene za wsa dela, označona v tem razpisu. Pogojne ponudbe ali ponudbe za osebe, ki se še-le naznanijo, se ne bodo upoštevale. S tem, da ponudnik vloži svojo ponudbo, prizna, da so mu popolnoma znani vsi pripomočki, omenjeni pod točko 6. tega razpisa. 6 O vloženih ponudbah odločuje deželni odbor. 6. Zakupni pogoji, popis del, metrični preračun, kakor todi podrobni načrt del, ki se imajo izvršiti, so razpoloženi ob uradnih urah pri uradih deželnega odbora, dokler ne oteče rok za vlaganje ponudel, aaveden pod točko 1. Ob uradnih urah se dajajo pri uradih deželnega odbora vsa pojasnila, koja bi kdo želel imeti. 7. Dela se bodo morala pričeti v osmih dneh po oddaji stavišča ter dokončati tekom 20 mesecev
Iz Čepovana nam pišejo : K grozni nesreči prihaja nova nesreča. Ubogi po-gorelci niso mogli vsi pokriti pred dežjem svojih hiš, le trije so zašilo pokrili. Ker je bil sedaj več dni zaporedoma dež, začele so se hiše podirati pogorel-cem. Bati se je, da se vsa poslopja porušijo, če potisne mraz. Bog pomagaj I
Zopet tatinski ulom v Doberdobu
—	V noči od 7. na 8. grudna so tatovi ulomili v g. županovo hišo ter prišli po strehi in kašči v spalnico njegovega sina Mihe Peric-a, vzeli mu uro z verižico z visečega jopiča ter odšli, ker se je Miha vzbudil. Odšli so pa po strehi nazaj ter odnesli pete prodno se je Bin oblekel. Pri
skoku ra/, strehe pa jim jo ura odpadla, katero so drugi dan domači našli, tako, da so samo urno verižico odnesli ter strah za seboj pustili. G. žnpan je potom sicer za njimi s*reljal, a zastonj.
I/, Kobarida nam pišejo: Odbor, katerega namen jo priredili „Bo?ičnico“ in ob tej priliki obdarovati uboge kobariško otroke z obleko in obuvalom, obrača se z uljuiino prošnjo do vseh mladino-Ijubov, da bi blagovolili kaj podariti v la namen. Vsak dar bodisi v blagu ali donaru se hvaležno sprejme in pozneje v časopisih izkaže.	Odbor.
Vabilo k „Božičniciu katero priredi društvo „0troški vrt“ v Solkanu v korist otroškemu vrtu v SoIkHnu dne 18, decembra 1904. v dvorani g. A. Mozetiča. Vspored. 1. Pelje: „Solnce čez hribček gre“, otroški vrtec; 2. Deklamacija: »Telovadec11, otroški vrtec; 3. Prizor : »Divja rožica11, otroški vrtec; 4. Deklamacija: „Za svoje rojake", otroški vrtec; 5. Petje; 6. Deklamacija:	»Vojak Radovan11; 7.
Prizor: „l)ekletce in kosec“; 8. Prizor: „Na betlehemski planjavi41; 9. Božično drevesce; 10. Pelje; U. Igra: „Eno uro doktor11; 12. Srečkanje. Začetek ob 4'/a popoludne. Vstopnina 40 v, otroci 20 v. Sedeži 20 v. Nadplače Be hvaležno vsprejmejo z ozirom na dabrodelni namen.
Solkan, dne 12. decembra 1904.
Odbor.
Razglas. — Tvrdka Ganz & Comp. LeoberBdnrf-ova strojarnioa na Dunaju namerava — v dopolnitev vsled tuurad-nega razglasa z dne 1. avgusta t. 1. št. 8025 predloženega načrta, zadevajoč vodno-močno napravo na reki Soča v Trenti za izdelavo in prenos električne moči — napraviti pod *asjo Soča 'tri shrambe za vodo, katere bodo držale skupno 280.000 m1. V ta namen name-ruje se sezidati pod vasjo Soča na reki Soča tri zajezja in sicer: prvo 10 m visoko med zemlj. pare št. 125/24 in 384/4, drugo 25 m visoko med zemlj. pare. št. 1198 in 676, in tretje 3 4 m visoko med zemlj. pare. št. 1196/1 in 882 ; zraven tega je nameravano vpeljati potok Lepena s cevmi v gornji reservoir (zajezje med zemlj. pare. 125/24 in 384/4) in sezidati dopolnitno centralo, v kateri se postavijo tri turbine po 800 P. H. V to svrho se razpisuje v smislu VI. razdelka vodnopravne postave z dne 28. avgusta 1870 dež. zak. št. 41 in na podlagi III. poglavja obrtne postave z dne 15. marca 1884 dež. zak. št 39 komicijonelno poizvedbo in obravnavo na licu mesta v pondeljek dne 16. j a n u var ja 1906 inv slučaju potrebe prihodnjedneve, pri katerej naj se podajo ugovori, katerih se ni uže poprej tunradno pismeno podalo, ker sicer bi se smatralo, da so interesenti zadovoljni z omenjeno napravo in z odstopom oziroma z obtežitvijo zemljiščnega posestva, in bi se, ne glede na pozneje ugovore, dovolilo nameravano napravo
—	ako se ne najde uradoma nikakega pomisleka. Načrti in tehnični popis projektirane naprave so tuuradno razpoloženi interesentom na vpogled do komisijskega dneva. — Od c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu, dne 10. decembra 1904. C. kr. okrajni glavar: Prinzig.
Iz Jamelj nam poročajo, da so imeli tam dne 8, t. m. ob 2. in pol uri popolunoči potres, ki je trajal le nekaj Bekund.
Železniški predor v Bohinju bo dozidan skoro gotovo v februvarju ! 1905, nakar bo treba še zgraditi nov kanal za odtok vode, ker Bedanji ne zadošča. Meseca maja prih. leta bij predor prevzela državna nppava.
Porotno sodišče v Trstu. — V soboto se je vršila v Trstu kazenska razprava radi zločina umorstva proti 28-letnemu Antonu Freno, doma iz Trsta, in proti 20 letnemu Josipu Ivanovu radi zločina težke telesne poškodbe. Freno je dne 24. septembra 1.1. umoril redr ja Jakoba Nagode, a Ivanov je bil tožen, da je Frenotu pomagal pri tem zločinu in da je ranjenega Nagodeta ranil na glavo, brcnivši ga z nogo. Freno je bil obsojen na smrt na vislicah, a Ivanov je bil oproščen.
Ustanovitev župnijskih knjižnic v Trstu. — V Trstu se ustanovijo dve slovenski župnijski knjižnici in sicer jedna v župniji sv. Antona novega in druga pri sv. Jakobu. Namen teh knjižnic je nuditi čitajočemu občinstvu dobro in podučljivo čtivo, nravne in verske vsebine ter je odvračati od čitanja nemo«
ralnih knjig in časopisov, katerih je dandanes vse polno na vseh koncih in krajih.
Narasle vode. — S Kranjskega prihajajo poročila, da so vsled deževja zadnjih dni vode zelo naraslo.
Soseda Razumnika prašičja reja je naslov ravnokar izSli, 153 strani obsegajoči knjigi s 44 podobami, ki jo je izdala c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Knjigo je prevel, oziroma priredil za naše razmere družbeni ravnatelj g. Gustav Pirc, in sicer po nemški knjigi dr. Steuerla, kr. profesorja na kmetijski akademiji v VVeihenstephanu. Slovenci dosihdob sploh nismo še imeli strokovno knjigo izključno za prašičjo rejo. Kmetijska družba je izdala knjigo v svrho pospeševanja prašičje reje, zato ji jo nastavila ceno samo na 1 K s poštnino vred, dasi nemški izvirnik stane 3 K. Knjiga se naroča pri omenjeni dražbi ter je denar naprej poslali.
Zdravi otroci. — Naša doba hoče z nujnim, splošnim razjasnjevanjem pro-vzročiti, da bi napačni način hranitve ne vplival kvarno na zdravi razvoj naših otrok. Posledica tega truda je, da otrokom že čestokrat n9 dajo več alkoholnih pijač, kakor vina, piva itd. Manj pa se pazi na to, da takisto čaj kakor zrnata kava, ki imata v sebi kofein, toraj strup, enako kvarno vplivata na mladino. Saj je slaven zdravnik in učenjak že ponovno izrekel v zadnjem času, da otrokom pod štirinajstimi leti nikakor ni dajati zrnate kave. S tem izrekom se ujema mnogo nujnih svaril odličnih higijenikov, ki deloma opozarjajo na to, da se že nad 10 let kot nadomestek zrnate kave, kisamo razburja živce, izdeluje sladna kava z vonjem in oknsom zrnate kave in da se nikakor ne more dovelj ceniti njen zdravstveni učinek. Kjer se toraj ne morejo odločiti, da bi tudi za odrasle člane v rodbini brez dodane zrnate kave izključno rabili to sladno kavo, ki jo izdeluje firma Kathreiner, tam se ni plašiti malega truda, da se ta kava pripravlja za otroke. Pri tem bodi omenjeno, da po dolgoletni izkušnji otroci najnežnejše d6be, ki se jim pogostoma upira čisto mleko, kaj radipijo Kathreinerjevo Kneip-povo sladno kavo zaradi njenega dobrega okusa in da jim je jako hasniva. Uspeh ni izostal še nikoli. Tudi v dobi razvoja Kathreinerjeva Kneippova sladna kava skupno s toli potrebnim mlekom kaj uspešno zatira malokrvnost, bledico, razburjenost ponoči, slabost in nedostatno rast, ker je lahko prebavna, redilna in krvotvorna. Toda le „pristna“ Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima te prednosti v okusu in prijetno tečnost, ki jo odlikujeta na tolikanj priznani način. Zato poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime „Kathreiner“, zahtevajte le izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa in ne jemljite niti odprto odtehtanih opraženih izdelkov, niti manj vrednih posnemkov v drugačnih zavitkih.
Elektrika in kruh. — Znano je, da ima elektrika v Bobi to lastnost, da razne snovi kemično razkroji. Na podlagi tega dejstva ao pa pričeli zadnji čaB v Parizu poizkuse, kako izboljšati kruh s pomočjo elektrike. Ljudje imajo napačno mnenje, da je kruh tem boljši, čim belejši je. Vsled tega so pariški peki vedno bolj izkušali ustreči svojim odjemalcem. A dotični deli zrna, ki dajo najlepšo moko, imajo v sebi najmanj redilnih snovi. Zato so pričeli poizkušati, bi-li morda ne mogli z elektriko pripraviti bele moke. Moko so dejali v zrak, nasičen z elektriko. V tem zraku nastane takozvani ocon, ki je izvrstno sredstvo za beljenje. In res je bila moka mnogo bolj bela. Tudi kruh je bil mnogo bolj bel, a manj okusen. Dognalo se je toraj, da elektrika moko sicer beli, a obenem naredi staro.
Največja bronasta soha na svetu je, leta 1699 v Parizu ulit spomenik Ludovika XIV. Težak je 600 centov. — Največja lesena soha pa je v Tokiju, Japonsko; visoka je 54t/a črevlja in je v glavi za 20 oseb prostora.
Naj večji hleb kruha je pred d 3ma letoma spekel neki londonski pek i.a ženitveno slavnost. Hleb je bil 12 čevljev dolg in 2 čevlja širok ter se je porabilo zanj cent moke.
Loterijske številke.
10. decembra.
Trst................ 44	61	34	66	71
Lino................ 76	86	13	33	61
Lekarna
Crislifolelli i Gorici
Prave in edine žel kapljice
z anamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) p0pjjP. _ Okrepi
Selodec, atorč, da egine v kratkem času omotica in ii potna Ičnost (mrtvost). Te kap Ijice tudistorš, da človek raje ji.
^ Cena steklenici 60 vin.
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča častiti duhovičim in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kiivo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko, petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko it. 0, 1. 2,3,4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od '/i kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Žve-plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Eta slov. tipska delavnica
v ulici sv. Antona št. 1
podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih cenah. 2agolavIja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klep. mojster.
Hi	MM		
«			
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici,ulica Morelli 12.
Se priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zimes-Ijivo kovini* po uzorcih ali lastnem načrta po poljubnem sloga.
Stare posode popravi in prenovi, poda ti in posrebri v ognju, poalati tu distrelovodneo-sti vse po najnižjih cenah.
I)a si morejo tudi bolj revne cerkve naropat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se i/.plačuje na obroke. l’reč. p. n. na ročevalec si obroke lahko sam določi.
Pošilja vsako b ago poštnine prosto!
Ivan Bednarik
pripomba svojo
knjigoveznico
v Uoriei ulica Vetturini št. 3.
Viktor Toffoli
v tiorici, via TVatro št. 5JO
f i	«
(na stari pošti)!
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.4
Za luč . . .	kr. 32	Corfu . .	kr. 56	
Jedilno . .	„ 36	Bari . .	II	60
„ finejSe	„ 40	Lucca . .	n	70
„ boljše	„ 44	Nizza • .		80
dalmatinsko	„ 48	Najfinejše .	rI	1
istrijansko . „ 66
Priporočam č. duhovščini In cerkvenim oskrlmlAtvom.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarno Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrsfno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posobno za spalne, jedilne in posolne sobe je po nemškem slogu.
Rogata zaloga 'podob na pliitno in šipo z različnimi okvirji. Holgijska brušena ogledala vsake velikosti. B;iz-lično poništvo, kakor: loaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. I^azlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-ntami in plalnom na izbiro ler razne liipecnrije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo sc po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najolcgatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
MHMNHt
A. Krušič
trgovec in kroj. mojster
Gorica, Gins. Verdi 33
naznanja sl. občinstvu, da je dobil ravnokar svešeangleško in avstrijsko blago, kakor tudi sveči/i isgotoljenih oblek\in površnikov ra z n h vrst v veliki izboii za bli/a-rčo jesensko \n aimsko sc-aono. — Priporoča se sl. občinstvu v mostu in na deželi, posebno č. duhoviči ni — Izdelek lastnega blaga jamčim.
IMfNMH«
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorim,
tflkallšče Fr. Josipa št.2 (lastna Itišn), in poilru/nlon št. 70.
Izvršuje naročilu vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršiije točno in natančno po aelji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, Jitta peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Zn Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
jKnton JForc,
klobučar in gostilničar v Semeniški ; ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina tor postreže tudi z jnko ukusnimi jedili. Postrežba in cene ja kq solidne.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kontu v (iorici
odlikovan j častno diplomo najvišjegn priznanja Jubilejno razstavo na Dunaju I. III9K. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi naj (meječa, za nove rnaSe in jodovo kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Saumg 2 Dekleva
Gorica
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilji*, krojače, črevljurjo, in tudi /.a umetno vezanje (rekaininmje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa „Heliral Premier" in slamoreani stroji, samokresi in razne puške, laslna meh. popravljalnim. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
3. flrufovka - 4X#i1m
Glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3.
Podružnici: Gorica Raštelj št. 3 in Sežana
Odlikovana tvornica nadplatov, tovarna usnja na paro, velika zaloga domačega in inoaentske-ga usnja ter vseh potrebščin aa črevljarje, usnje aa sedlarje, knjigoveze in tapetarje, G'avna aa-loga leŠčila v korist druhbi sv. Cir. in Met.
Ceniki na zahtevo zastonj in franko
Telefon štev. 62.	Telefon	štev.	62.
mm
p|
Prosiva zahtevati listke!
I
<D
rCJ
cS
hC
ca
d
o
rt
o
u
M
o
d
H
h
o
N
O
Uh
hi
Naj večja trgovina z želez j etn
Konjedic & Zajec
Gorica, pred DalšMjo štev. 5 in podružnica i lišl Jonta".
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja
dob rezprimorno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
Pocinkana aica aa vinograde po jako aniaanih cenah f
Pozor!
Eno krono liagriule izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove «merikanske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga.
\
TJ
o
M
O
►i
M
P
o
e
o
p
o
p
p
*
p
p-
©
i
ProRiva aahtevati list. ko!
Sprejema
hranilne vloge
katere obreBtuje po 4»/,% polumesečno; ne-vidignene obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom na oaebui kredit po 8% in na vknjižbo po 67, /„
»Centralna posojilnica”
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilr.ični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
2 glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradue ure
VHak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.