C. Kr. posti!
]\ edostavjene številke 'e poslati adiatinstracM »Eiseu a hne i Dunaj V. Brauhausgasse 84.
mi
m k o
iVOBODl T
s
J//?!.	9-
rOtt '
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUCHCEV
UREDNIŠTVO, se nrhaja v Liubljnni, Šelenbur-gova ulica 6;I. UPRAVNIŠTVO Dunaj V. Br<iuhausga?sc 84.
iZi
s»3<ega 1. v mesecu.
N u 'r c v; n : n a : za cdo leto . . . 4'40 K Nefrankimna pisma se nc sprejem:	I	za poi '	 2'20	K
za četrt ieia...................T10	K
Rokopisi se ue vračajo.
Štev. 15 in 16.
Pisarna železničarskega dežeinega tajništva se nahaja ©ciste Še§©n&targ©va uitea 61 v Ljubljani.
Izvleček iz sodr. Haasejevega govora v nemškem državnem zboru.
Na četrtkovi seji nemškega državnega zbora je imel sodrug Haase govor, v katerem je razkrinkal vse tiste, ki navdušujejo z napačnimi informacijami o sovražniku ljudstvo za vojno. Sodrug Haase je dejal med drugim:
Ljudstvo se počasi zbuja iz vojne pijanosti. Že leta mu šepečejo tolažbo, da bo v najkrajšem času konec grozne vojne. Vedno in vedno so ga tolažili. Končno naj bi bil prinesel letošnji 1. avgust popolnoma gotovo rešitev. Tudi z nekega visokega mesta je prišla opazka, da kmalu diktirajo mir. Gospod pl. Heydebrandt je navajal admirala, ki je obljubljal v dobi nekaterih mesecev popoln uspeh podmorskih čolnov in Anglija da bo prisiljena skleniti mir. Kakor verno je sprejemalo prebivalstvo le upe na zmago, vendar se je pričela počasi zbujati kritična vest. Česa niso vse govorili? Da Anglija zaradi pomanjkanja živil politično nič več ne doživi nove letine in prisiljena bo, prositi za mir. Vedno in vedno smo čitali to v vsenemškem časopisju. Ali vest da je odpravila Anglija edini brezmesni dan, je streznila marsikoga. Potem so prihajale povsem zanesljive vesti o življen-skih razmerah na Angleškem, da imajo velikanske zaloge riža, da velja funt riža 30 pfenigov, da velja 12 jajc en šiling. Ali naj še dalje živi ljudstvo v prevari, da bo izstradana Anglija v najkrajšem času in bo prisiljena prositi za mir? Potem so tudi izračunali, da se zmanjša tonaža Angležev. Ali občinstvo je spoznalo kmalu, da so mu predložili napačne račune, da so pozabili na to, da ima Anglija na razpolago tonažo vsega sveta in da je naravnost nezmiselno, postavljati enostavno izgube vsled podmorskih čolnov v razmerje z le angleškimi ladjami.
Največji, učinek na ves svetovni položaj je imela doslej ruska revolucija. Ona je popolnoma izpremenlla sliko, ki smo jo naslikali o kongresni Poljski, tudi za one, ki prej niso hoteli videti resnice. Naravnost revolucionarno je vplivala na narodnostno vprašanje v Avstro-Ogrski in tudi pri nas čutimo njene učinke, čeprav še ne v pravi meri. Politiki, ki so bili se pred kratkim aneksionisti, priznavajo danes na podlagi razpoloženja v ljudstvu, da postanejo aneksije v bodoče skoraj nemogoče. Ruska ofenziva jih je prisilila k izpremembi s tališča, ker jim je dokazala, da Rusija ni v razkroju, temveč slej ko prej velesila. Iz teh vzrokov je nastal večinski blok. Resolucija tega bloka je sicer za tiste gospode, ki so se
¥ Ljubljani, 1. avgusta 1917.
I Posamezna številka 18 vin.
Leto XXI.
navduševali prej za osvojitve, napredek, a v celoti je nesprejemljiva. Opis o nastanku vojne ne obvelja pred zgodovino in ne moremo podajati izjav proti zgodovinski resnici. Isto velja za zelo površno zgodovinsko razlago novega kanclerja. Mi ne pozabimo ultimatom Avstrije Srbiji, ne vojnih priprav Avstrije napram Rusiji, tudi ne posvetovanj, ki so bila v Berlinu 5. julija 1914, ne delovanja gospodov Tirpitza in Falkenhayna v kritičnih dneh.
Državni kancler je povabil v svojem zadnjem govoru Rusijo, naj sklene mir. Vi veste, kako so odgovorili ruska vlada, ruski delavski in vojaški sveti in ruske stranke. Nato so šli trije nemški častniki h generalu Dragomirovu in ga prosili, če ne bi dosegli na ta način mirovnih pogajanj. Tudi to ni imelo uspeha. Nato je ponudil naš glavni poveljnik na vzhodu generalu Dragomirovu, naj odpošljeta obe stranki zastopnike k razgovoru. General Dragomirov je potrdil prejem pisma, ali predlog je odklonil. Nato je bila poslana od nas radio brzojavka na Rusko, kjer pravimo: „Ruska družba naj ve, da je Nemčija v soglasju s svojimi zavezniki pripravljena, da izpolni dostikrat izražene želje ruskih vojaških delegatov za prenehanje prelivanja krvi. Centralni državi izjavljata, da sta pripravljeni skleniti za obe stranki časten mir. Posamezne pogoje naj določi poseben posvet". Nadalje je naglašalo sporočilo, da zasledujejo s predlogom enak cilj kakor s predlogom o premirju, ki je bilj sporočen že 19. maja od štaba glavnega poveljnika frontnim oddelkom 8. in 9. armade. Končno je bilo v brzojavki še to-le: „Če pa bodo združene centralne vlasti prisiljene, da nadaljujejo vojno in bosta imeli še nadaljne vojne izdatke, tedaj seveda postavita tudi obsežnejše vojne cilje". Kakšen uspeh so imele te ponudbe? Ruski delavski in vojaški svet jih je zavrnil z ogorčenjem, ker je videl v njih le poizkus, da sklene Rusija separatni mir. Glasilo delavskega in vojaškega sveta je v svoji števiki z dne 9- junija označilo tako ostro ta predlog za brezčasten, tako ostro kakor sem še malokdaj videl. Glasilo pravi: „Kaj hočejo pravzaprav od nas? Nočejo separatnega miru! Ne, ne! Nemški najvišji poveljnik nam zatrjuje, da ne mara naše ločitve od aliirancev. Kaj pa hoče potem? Malenkost, tajno separatno premirje za oni čas, ko potrebujejo čete z vzhoda na zahodu". Dalje pravi članek, da ne reagira ruska revolucija ne na to grobo vabo, ne na pretnje. Važno je, da se spomnimo na vse to, da se učimo, kako se ne sme delati. Ali ena brzojavka ni zadoščala. Novo radio brzojavko je razširil vrhovni poveljnik 7. junija ob dveh in v Rusiji so jo zajeli. Tudi sedaj brez uspeha in Kerenskij je izrabil brzojavko v svoje namene in jo prečital 22. junija očitno na kongresu delavskih in vojaških svetov.
Vi se ne morete vživeti v mišljenje in čuvstvovanje tujine, zato spravljate poraz za porazom.
Vojno gospodarska oskrba za železničarje.
Nova uredba draginjskih doklad za nastavljence in delavce c. kr. drž. železnic do konca junija 1918.
Kakor ja našim čitateljem že iz drugih časopisov znano, so se vršile v državnem zboru v pododseku za državne nastavljence zelo ostre debate zaradi zvišanja draginjskih doklad tem uslužbencem. Odseku je bilo predloženih 12 predlogov. Zastopniki naše organizacije niso predložili lastnih predlogov, ker je šlo za to, da glasujejo za tak predlog, ki je sprejmljiv in nudi temu osobju največje udobnosti. Vlada je v pododseku izjavila, da je proti predlogu katerega so stavili poslanci Dobernig - Heine in Weber-Heine, ker bi stala izvedba 2[h miliard kron. Nato je pod-odseli opustil diskusijo 11 predlogov, pa je potom sporazuma z vsemi strankami dosegel podlago za diskuzijo z vlado. Učinek je bil ta, da je vlada sprejela sporazumen predlog, vsled katerega se uvede za dobo od 1. julija 1917 pa do zadnjega junija 1918 zvišanje draginjske doklade. Tega poviška so deležni tudi nastavljenci in delavci c. kr. drž. železnic. Definitivno osobje dobi to zboljšanje ne glede na že svoječasno izplačane doklade v znesku 120, 180, 240 in 300 kron. Delavci drž. žel. niso dosedaj dobili onih zneskov. Oni dobe od 1. junija do konca decembra 1917 zvišek na plači in otroške doklade ob rednem mezdnem izplačevanju. Delavcem ni možno si nakupiti oblek in obuval sebi in družini, ker do danes niso še dobili kake večje svote denarja. Vobče so delavci na slabšem napram definitivnim in to dejstvo bi se moralo upoštevati pri taki odločitvi. Vzemimo en primer: Na Dunaju živeči žel. delavec, ki je oženjen in ima skrbeti za 3 otroke dobi od 1. julija 1917 pa do konca junija 1918 dnevno mezdne doklade K 1'60 za 3 otroke po 30 vin. — 90 vin. in 50 vin. doklade skupaj K 3*— to je mesečno K 90’—, če se to množi s 300 delavniki da povišek letno K 900'— s 365 delavniki pa K 1025'—. Nastavljenec z K 900'— vštetih K 1300'— letne plače, za isto dobo, če ima enako število otrok K 1152'— v 300 ali 365 delavnikih; temu znesku se ima še prišteti K 300'—, katere je nastavljenec dobil kot doklado za 7 mesecev t. 1. meseca junija 1917. Skupni zvišek znaša za nastavljenca v tem slučaju K 1452'—, dočim dobi delavec v istem slučaju le 900, ozir. 1025 kron. Ta razloček je še bolj očividen izven Dunaja, kjer dobi delavec za 20 ozir. 40 vin. manjšo mezdno [doklado kakor na Dunaju. Prisiljeni smo, z vso odločnostjo poudarjati, da ne moremo odobravati takega zapostavljanja delavcev. Poleg 50 vinarskega dnevnega poviška zahtevamo, da se izplača delavcem brez ozira na ozemeljsko opasje svote v istem znesku kakor se je izplačalo definitivnem osobju
1.	junija 1917 in da se delavcem določeni
Stran 2*>	-r» '
^	~^
mezdni in otroški povišek od It-junija še ' posebej/zaračun^. Kar je'za definitivno osobje p^a^n^^-pie^a:veljati tudi za delavce.
Priboljšek delavcem.
Vsem delavcem c. kr. drž. železnic, ki so dosedaj dobivali draginjske doklade, tako-zvane mezdne in otroške doklade se izplača s 1. julijem t. 1. brez razlike v katerem zemeljskem opasju službujejo k že obstoječim mezdnim dokladam zvišek dnevno 50 vinarjev.
Za definitivno osobje.
Poduradniki in sluge s K 1400'— in več letne plače dobe: v I. razredu K 708'—, v
II.	razredu K 888'—, v III. razredu K 1080'—, v IV. razredu K 1284'—. Poduradniki in sluge z manj kot K 1400'— letne plače dobe: v I. razredu K 612'—, v II. razredu K 744'—, v III. razredu K 948'—, v IV. razredu K 1152'—. Pomožni uradniki in sluge dobe: v I. razredu K 600'—, v II. razredu K 732'—. v III. razredu K 936'—, v IV. razredu K 1140'—.
Prej ko slej ostane v veljavi dosedanja razredna ravrstitev. Namesto dosedanjih doklad, katere se je izplačevalo vsak mesec, se izplača predstoječo svoto v 12 enakih obrokih za čas od 1. julija 1917 pa do zadnjega junija 1918. Pristojbine in davke plača kakor doslej država.
Sodelovanje zaupnikov pri razdelitvi življenskih potrebščin za železničarje.
Že leta 1915 smo zahtevali pritegnitev zaupnikov k razdelitvi pri železniških apro-vizacijah in kuhinjah. To zahtevo smo ponovili pri razpravah z vlado dne 8. in 18. maja t. 1. tozadevno spomenico smo tudi predložili uradu za ljudsko prehrano.
Končno je vendar le železniško ministrstvo podložnim ravnateljstvom zaukazalo izvedbo aprovizačnega odbora. Delokrog tega odbora je določilo tržaško ravnateljstvo državnih železnic s sledečo odredbo:
C kr. drž. žel. ravnateljstvo v Ljubljani.
Stev. 9/44-V Ljubljana, 14. junija 1917.
Osobne kuhinje in zaupništvo železničarjev.
Ukaz ki velja za vsa službena mesta.
Po naročilu ckr. železniškega ministrstva štev. 3022/11 6. od 9. junija 1917 se dodelijo službenim predstojnikom svobodno izvoljeni osobni odbori, ki imajo nalogo priso-stovati razdelitvi jedi v vseh obratnih železniških kuhinjah ter nadzorovati kakovost in množino jedi in pijače ki je namenjena za razdelitev. Zvolita se dva zaupnika izmed uslužbencev onih službenih mest, katerem je dodeljena omenjena kuhinja.
Osobje izvoli samostojno brez zunajnega vpliva 2 zaupnika, katera mora naznaniti kuhinjskem vodju. Ta zaupnika nista oproščena službe. Vtikanje v notranji kuhinski promet, ali pa pregledovanje računov in knjig ni dovoljeno, tudi ne umeševanje pri nakupu blaga glede kupnih in prodajnih cen. Zaupnika smeta sicer kuhinjskega vodjo opozoriti, na možno zboljšanje obrata. Odškodnina za trud in delo v kuhinji se ne izplačuje.
Koncem Vsakega meseca se prilepi v kuhinji računski izvleček kuhinjskih dohodkov in izdatkov.
Odbor ne sme sprejemati pritožb in želj uslužbencev in poročati predstojniku. Pritožbe posameznikov se ima v zato določeno knjigo zabeležiti in podpisati s polnim imenom.
Načelnik mora vsak dan pregledati knjigo, preiskati vknjižene pritožbe in rezultat take preiskave na kratko zabeležiti v pritožbeno knjigo Praktična je upeljava dvojnih pritožbenih knjig. Eno se razpoloži v jedilni dvorani, drugo pri postajenačelniku. Od časa do časa se zamenjata knjigi.
*? £ L F Z N I C A P«
Štev. 15 in 16
Že popisane knjige se spravi v lastnem delokrogu, neizvršene pritožbe se odpošlje na ravnateljstvo. Konsignacija o nakupu blaga se sestavi dvojno. En izvod se odpošlje oddelku V; drugi ostane na upogled uslužbencem.
Vsa službena mesta morajo blagovne cene na vidnem mestu razobesiti tako, daje možen upogled vsakemu uslužbencu.
Vsako zvišanje določenih cen je strogo prepovedano in bi za slučaj, da se to zgodi, uvedli proti storilcem disciplinarno preiskavo.
Ravnateljstvo prizna, da morajo uslužbenci v sedanjih razmerah zelo varčevati, da se borno prežive, ali z malenkostnimi pritožbami se le ovira aprovizacija. Složno upoštevanje izrednih razmer in proprečba krivic, bo v splošnem pripomoglo, da premagamo vse zapreke.
Ckr. državno železniški ravnatelj.
Dr. Schmitz m. p.
Izvržba mezdnega zvišanja.
Organizacija je zahtevala podvojitev draginjske doklade ('mezdne doklade) in prište-tje istih k plači. Vlada je sicer dovolila podvojitev, ali prištetje k mezdi pa le 50°/o. Istočasno se je otročja doklada zvišala za 50 «/„.
Izvršba mezdnega zvišanja s 1. junijem 1917 se ravna po sledečem vzorcu.
I.	Pri mezdi rokodelcev:
V krajih s
100° o stanarino za K
100 °/0 stanarino za K
—.80
—.60
—.40
1.—
70—80 °/o	„	„	„	—80
50-60 %	„	„	„ --60
dnevno več.
II.	Pri mezdi pomožnih delavcev: V krajih s
70-80 °/0 50-60 0/° dnevno več.
Dnevni dohodki delavcev sestoje iz sledečih zneskov: Mezda s mezdnim zviškom, h kateri se prišteje draginjska doklada in otročja doklada.
Doklada za tri otroke pred poviškom in po povišku.
a)	V krajih s 100°/0 stanarino:
pred 1. junijem 1917:	po	1. juniju 1917.
mezda ... K 3.20 mezda ... K 3.20
mezdna doklada . . .
otročja doklada po 20 vin. za otroka . ,
za 3 otroke . skupaj
-.80
-.60
K 4.60
mezdni zvišek . . . . „	— .80
mezdna doklada . . . „ —,80 otročja doklada . . . „ —.90
( 3otroke po 30 v)___
skupaj , K 5.70
Skupen zvišek znaša dnevno K 1.10 vin.
b)	V krajih 70 - 80 °/o(.stanarine :
pred 1. junijem 1917 mezda ... K 2.80 mezdna doklada . . . „ —.60 otročja doklada .............„	—.60
(3 otroci po 20 v) skupaj . K 4.— Skupen zvišek
c) V krajih s 50 °/o pred 1. junijem 1917:
mezda . . . mezdna doklada . . . „ ■
otročja doklada . . . ,. -
(3 otroci po 20 v) skupaj
K 2.30
.40
-.60
po 1. juniju 1917 mezda ... K 2.80 mezdni zvišek . . . . „ —.60 mezdna doklada . . . „ — .60 otročja doklada . . . „ —.90 (3 otroci po 30 v)
skupaj . K 4.90 znaša K —.90.
— 70°/° stanarino: po 1. juniju 1917 : mezda ... K 2.30 mezdni zvišek „ —.40 mezdna doklada ... „ — .40 otročja doklada ... „ —.90 (3 otroci po 30 v)
skupaj . K 4.—
K 3.30
Skupen zvišek znaša dnevno 70 vin.
Po tem vzorcu vsak delavec lahko zra-čuna svoje dohodke. Če njegovi dohodki ne soglašajo s predstoječo tabelo, naj to naznani svojemu zaupniku kateri ima dolžnost po-posredovati pri predstojniku. V slučaju, da predstojnik odkloni mezdno zravnavo, naj zaupnik poroča vodstvu krajevne skupine, katera odpošlje natančno poročilo društveni centrali. V ožjem vojnem ozemlju, kjer obstojijo že od 1. decembra 1916 kaki izredni priboljški draginjske doklade, ostanejo isti le pri tej dokladi. Glede mezdnega zviška veljata vzorca 1 in II., ki tvorita podlago za zračunanje dohodkov. Ta mezdna doklada razveljavi temeljne plače, katere so bile do 1. junija 1917 veljavne. Te temeljne plače se zvišajo s 1. junijem 1917 za 40, 60 in 100 vinarjev po različnih pasovnih okrajih, vsled česar se zvišajo tudi najvišji mezdni zaslužki že omenjene svote. Umevno je, da se zvišajo tudi zaviračem in ključavničarskem kurjačem mezde po pasovnih okra jih za 40, 60 in 80 vinarjev dnevno.. Zvišajo se tudi mezde evakuiranim in izposojenim delavcem. Isto velja za delavke in u-učence v železniških delavnicah. Njih mezda se zviša za svoto draginjskih doklad. Pomožnim delavcem, katere se vzame na delo od časa do časa, se zviša mezda le za toliko, za kolikor je zvišana temeljna mezda.
Tudi delavci na akord dobijo neprikraj-šano to zvišanja.
Končno se najvišja meja pasvonih okrajev in otročjih doklad zviša za 60 oziroma 80 vin. Najvišja meja je znašala prej 2 kroni; od 1. junija 1917 pa znaša za rokodelce 2.80 K. Pasovne in otročje doklade so razvidne iz nasledne tabele:
a) Rokodelci.
— o 2 52 £ °	-				Število strok					Stanarina v odstotkih
	2 o M <D	i	2	* 3	4	5	6	7	8	
		KRONE								
I	1-00	130	1'60	1-90	220	2'50	2-80	—	—	100
II	0 80 j	110	1-40	1-70	2-00	2'30	2.60	2'80	—	70-80
III	0*60	0'90	1-20	1 50	1-80	210	2'30	2-60	2'80	50-60
Mezdni zvišek je ugoden vsled stalnega mezdnega zviška.
b) Delavci nerokodelcl
Pasovni 1 okraj		Število otrok								Stanarina v odstotkih
	o b o H 6 b A	1	2	3	4 '	5	6	7	8	
		KRONE								
I	0-80	1-10	1-40	1-70	2'-	2'30	2'60	—	—	100
II	060	0'90	1-20	1'50	1-80	210	2'40	2'60	—	70-80
III	0'40	0-70	1-—	1-30	160	1-90	210	2-40	260	50-60
Štev. 15 in 16.
ŽELEZNIČAR«
Stran 3.
Delavke dobe ta izboljšek za lastne nepreskrbljene otroke le tedaj, če same skrbe za nje in če ne dobivajo že od kod drugod alimente ali podporo.
S tem smo	dali vsakemu	delavcu priliko,	da si lahko	sam izračuna	koliko mu	pri-
pada poviška. Vsakega delavca je dolžnost, da se sam pobriga za lastne dohodke in če se mu pri tem godi krivica, naj se pritoži pri svoji organizaciji.
Splošno pomiloščenje političnih obsojencev v Avstriji.
V justičnem odseku poslanske zbornice je prečital ministrski predsednik nasledno cesarjevo pismo:
Ljubi vitez	Seidler! Moja	neomajna	volja je, izvrševati	po božji previdnosti mi	po-
verjene pravice in dolžnosti na ta način, da vstvarim temelje za uspešen in blagoslovljen razvoj vseh mojih narodov. Na mesto politike sovraštva in maščevanja, ki je, podpirana po nejasnih razmerah, provzročila svetovno vojno, mora po koncu vojne na vsak način in povsod stopiti politika spravljivosti. Ta misel mora obvladati tudi v notranjosti države. Gre za to, da se s pogumom in uvidevnostjo in medsebojno posvetljivostjo ugodi narodnim željam.
V znamenju te spravljivosti hočem z mogočno božjo pomočjo izvrševati svojo vladarsko dolžnost in hočem, krenivši kot prvi na pot milega prizanašanja pogrniti zaveso pozabljenja nad vse obžalovanja vredna politična kršenja, ki so se zgodila pred in med vojno in so provzročila kazenskosodna preganjanja.
Odpuščam po civilnih ali vojaških sodiščih prisojeno kazen osebam, ki so bile obsojene zaradi sledečih kaznivih dejanj: Veleizdajstva (§ 58—62 k. z.), razžaljenja Veličanstva (§ 63), razžaljenja članov cesarske hiše (§ 64), motenja javnega miru (§ 65), vstaje (§ 68—72), upora' (§ 73-75), nasilnega postopanja proti zborovanjem, sklicanim od vlade za razpravljanje javnih zadev, proti sodiščem ali drugim javnim oblastim (§ 76, 77, 78), dalje kaznivih dejanj po členih I., II. in IX. zakona z dne 17. decembra 1862. drž. zak. št. 8. iz 1. 1863., podpiranja pri enem navedenih zločinov (§ 211—219.)
Če se je zgodila obsodba ne le zaradi kakega označenih dejanj, hočem odpustiti kazen, če so druga kazniva dejanja razmeroma neznatna ali imajo večinoma političen značaj. Če kazensko postopanje še ni pravo-krepno končano, ukazujem ustavljenje in za-ključenje postopanja, če je uvedeno samo zaradi kaznivega dejanja, označenega v uvodu.
Izvzete iz te milosti so pa vse osebe, ki so se preganjanju umaknile z ubegom v inozemstvo, prešle k sovražniku ali se po izbruhu vojne niso vrnile v monarhijo.
Zaeno s kaznijo odpuščam vsled zakonitih določb kot posledica obsodbe nastalo nezmožnost doseči gotove pravice, mesta in pooblastila ter izgubo volilne prvavice in izvoljivost v javne korporacije.
Pričakujem zanesljivo, da se najdejo vsi Moji narodi, sledeč izgledu, ki so ga dali zlasti Nemci in njihovi zastopniki na moje živahno zadoščenje s svojim zmernim, državne interese pospešujočim postopanjem tudi pri zadnjih parlamentarnih razpravah, na skupno delo za rešitev vseh onih velikih nalog, ki so potrebne za zaceljenje po vojni prizadejanih ran in za novo uredbo razmer na pragu novega časa.
Za uspešno odbitje zadnje ofenzive na jugozapadni fronti Moje armade, ki se je posrečilo vsled neomajnega zadržanja mojih rrabrih, vrlih vojakov, mislim, da ne mo-bem bolje posvedočiti svoje zahvale vse do-hrotni milosti in mojim narodom, kakor s tem milostnim dejanjem.
Izvolil sem v to današnji dan, na kateri slavi svoj sveti imendan moj srčno ljubljeni, najstarejši, po božji milosti mi darovani sin.
Tako popelje roka otroka, ki bo nekdaj poklicana voditi usodo mojih narodov, izgubljence v domovino nazaj.
Laksenburg, 2. julija 1917.
Seidler L r	Karel	L	r.
Društveni vestnik.
Jesenice. Na shodu dne 28. junija je bil izvoljen za jeseniško kuhinjo c. kr. drž. žel. sledeči gospodarski odbor: Glutig Rudolf, sprevodnik, Hapala Karl za kurilnico in Kožar Jože .za prometno službo; namestniki Hurnaus Franc sprevodnik, Misjak Ivan za kurilnico in Stefel Franc za pi-oinetno službo.
Ljubljana. V sredo 18. julija se je vršil na Martinovi vesti izborno obiskan železničarski shod kr. skupine Ljubljana z dnevnim redom: 1. Poročilo o intervenciji pri ravnateljstvu juž. žel. na Dunaju zaradi dra-ginjskih doklad delavcem. 2. Raznoterosti. — K 1 točki dnevnega reda je poročal sodr. Bahun. Iz poročila je razvidno, da ima juž. železnica dve meri, eno za nastavljeno oso-bje in drugo za delavstvo. Dočim prizna enim potrebo po izplačilu večjega skupnega zneska za nakup najpotrebnejših stvari, obleke, obuvala i. t. d., odklanja to podporo delavstvu, kateremu daje le malenkostno mezdno doklado. Potrebno je, da organizacija potrebno ukrene, v svrho izravnave te krivice. Priznamo potrebo nastavljencev in nismo nevoščljivi, če kaj dobe, ali nas boli to večno zapostavljanje delavcev. Debate so se u-deležili sodrugi Feri, Ambrožič in drugi. So-drug Klinc je poudarjal, da je vsem onim delavcem, ki so bili iz Trsta premeščeni v Zalog, da čistijo vozove bilo obljubljeno 70 vin. dnevne doklade, To doklado so tudi dobivali, dokler ni bila podeljena 40 vin. dra-ginjska doklada. Z dnevom vpeljave te doklade je juž. žel. znižala doklado za čiščenje voz od 70 vin na 35 vin. Tako postopanje juž. žel. se mora javno pribiti. Potem je govoril sodrug Kopač o korakih žel. organizacije v zadevi zviškov prejemkov nastavljencev m delavcev. Pri drugi točki dnevnega reda je bil soglasno izvoljen sledeč, gospodarski odbor za železniško aprovizacijo:
Za poduradnike: Gasparič Nace, Gro-boljšek Anton in Pezdir I. Za sluge: Zintl August, Udovc I. in Legan Fr. Za delavce: Ambrožič Josip, Jerin Albin in Rupar J. Za Zidanimost. Pečnik Josip. Za Sv. Peter Po-ličič Jakob.
V odbor za določevanje turnusov so bili izvoljene: Za poduradnike: Hartmann Fran, Šarc Peter. Za osobne' vlake: Kregar Josip in Herrisch Ivan. Za nakladalske mojstre Krahvogel Josip in Majcen Fran. Za sprevodnike pri tovornih vlakih. Brus Fran in Heller Gottfried. Za zavirače : Šalomun Anton in Bajc I. Sodrug Kregar pozdravi z Dunaja zopet v Ljubljano prestavljenega so-druga Žorgo, kar so zborovalci burno pozdravili in zaključi impozantni shod.
Trst. Dne 16. julija je bil občni zbor krajevne skupine Trst II spl. prav. in str. društva za Avstrijo z dnevnim redom: 1. Poročila predstojništva. 2. Volitev novega odbora in 3. Raznoterosti. V odboroven imenu je o delovanja poročal predsednik Bonmas-ser. Le ta je poudarjal, da je odbor v tem kritičnem času svoje delo osredotočil na intervencije, bodisi potom deželnega ali pa centralnega tajništva. Če je to delo imelo le delen uspeh, so temu krive razmere. V tem zmislu sta poročala še sodruga Sadi in Marki. Po daljši debati, katere so se udeležili sodrugi Padar, Vencajz, Schnabl in drugi je bil soglasno sprejet predlog, da se odveže stari odbor: Naslednji novi dbor kr. skupine je bil soglasno sprejet: Predsedniki Bonmas-ser, Stefula in Marki. Blagajniki: Sadi, Bi-schof; za progo Kločovnik, za premikaško osobje Schojer. Zapisnikarja sta: Bončina, Ličof, knjižničarja Wagner in Gupf; preglednika Schnabl in Vajdič; Odborniki: Tscho-fenig, Meze, Ušan Tomaž, Sitar, Šavli Jos, Hladnik, Nepušlan, Eger in Urschitz Jurij.
Pri točki raznoterosti je poročal sodrug Kopač iz Ljubljane o novem poboljšanju za državne železničarje. — Končno se! je rešilo še nekaj osebnih zadev, nakar je zaključil predsednik shod.
Razno.
Na železničarskem shodu dne 1. junija t. 1. se je poročalo o predlogu, da se iz prihrankov železniške kuhinje v Spodnji Šiški (K 12.000) podeli nagrado, katera se bode baje razdelila med sledeče gospode: c. kr. svetnik Zeleni, 400 kron; nadzornik W i e s e r 200 kron; revident Mulej 200 kron; pristav Kam m 150 kron. K temu poročilu imamo dodati, da je gospod c. kr. svetnik odklonil mu ponudeno nagrado.
V sredo 25. julija se je vršila pred ljubljanskim sodiščem kazenska razprava proti našemu uredniku. Tožil ga je gospod -c. kr. svetnik Zeleni radi razžaljenja časti. Ko je toženec po priči i’azjasnil zadevo, je tožitelj odtegnil tožbo.
Nova uradniška vlada. V Avstriji, kjer menjajo ministre kar čez noč, se je v zadnjem času zopet izvršila izprememba vlade. Clam Martiniceva vlada je padla, ker mu Čehi niso hoteli slediti po poti, katero je pripravila nemška nacionalna zveza. Ker se ni dalo sestaviti koalicijsko ministrstvo, je cesar imenoval prehodno uradniško ministrstvo, ki je prevzelo začasne vladne posle. Novo ministrstvo je sestavljeno: Dr. Ernest Seidler predsedništvo in posle poljedelskega ministrstva, grof Toggenburg, ministrstvo za notranje zadeve; vodja za uk in bogočastje, sekcijski načelnik Cwiklinski, pravosodje , sekcijsid načelnik vitez Schauer, finančno ministrstvo vitez Wimmer; trgovinsko ministrstvo sekcijski načelnik dr. Mataja, ministrstvo javnih del sekcijski načelnik vitez Homann, železniško ministrstvo sekcijski načelnik plem. Banhaus. Ministrstvo za deželno obrambo F. M. L. Czapp. Minister za ljudsko prehrano G. M. Hofer. Značilno je, da so sedaj ko so „zafurali“ vladni voz, ponudili socialnim demokratom ministrski portfelj. To ponudbo je odklonila stranka.
Upravna obvestila. Pri pregledu kuponske knjige smo ugotovili, da nekateri krajevni skupinski blagajniki odpošljejo kupone mesto vsaki mesec, komaj čez dva ali tri mesece. Kupone se ima redno vsaki mesec odposlati na upravo, vsled česar se naprosi vse evidenčne vodje, da narede red. — Da se omeji obojestranska korespondenca, se naprosijo blagajniki krajevnih skupin, da upostavijo na sprejemnem listku pod rubriko „pristopil v mesecu“ rojstvene podatke, zato pa odpade upošiljatev pristopnih izjav. Zadostuje, če napiše blagajnik rojstveni dan, mesec in leto, n. pr. 10. maja 1880. Navedba rojstvenega kraja odpade.
Kaj vse si dovoljuje kmečka občina. Vrhstavbni delavec juž. žel. Karl Polzi stanuje v občini Jagernigg od 1. novembra 1914. Decembra 1914 je Polzi prosil za sprejetje v občinsko zvezo. 7. julija 1917 je dobil v odgovor na prošnjo nastopno obvestilo: V zmislu soglasnega sklepa odborove seje z dne '29. junija 1917 ima družina gospoda Karl Polzla zapustiti občinsko ozemlje, ker je proti njenem obnašanju ugovor. Proti izgonu ima stranka pravico vložiti v teku 14 dni priziv na c. kr. okrajno glavarstvo Deutschlandsberg. Občinski urad Jagernigg dne 1. julija 1917. Reuterer, župan. Ta na-redba ne navaja, če je tudi mož izgnan marveč le družina, žena in desetletni otrok. Zena nima drugega na vesti, kakor to, da ima precej nabrušen jeziček in je postala občinskim možakarjem neljuba ; ker zabavlja proti kmetom, ki nimajo usmiljenja z reveži v teh hudih časih. To pa še dolgo ne zadostuje za tako drakonično kazen. To je morala teh krščanskih občinskih mož. Šiloma hočejo uničiti družino. Kar se je danes enemu zgodilo, se pripeti jutri lahko drugemu. In vsak, ki ni tako srečen, biti posestnik in ne soglaša s temi vaškimi mogotci dobi izgonski ukaz.
Stran 4.
»1 E L E Z N I C A R«
Štev. 15 in 16
Pred nekaj leti je ta famozni občinski odbor sklenil izgnati iz občine vse one ki žive v konkubinatu. Sedaj pa hoče ločiti ženo od moža z izgonom iz občine. V tem groznem času se občina ni brigala za preskrbo živeža za revne sloje. Naravno je, da je sod. Polzi uložil priziv.
Ljubljanski navij;ilci cen pred sodiščem. Dn§ 24. 7. 1917 vršile so se pri tukajšnjem deželnem sodišču vzklicne razprave zoper čevljarsko tvrdko Fr. Szantner ter Katico Bernatovič in Elzo Mixich kot lastnici konfekcijske trgovine O. Bernatovič vsi v Ljubljani radi navijanja cen. — Szanlner je prodal meseca decembra 1916 dva para damskih čevljev za 301 K 80 h, dočim sta slednje imenovani od pričetka vojne sem v svoji trgovini prodajali blago s 300 7o nad nakupovalno ceno. Szantner je bil obsojen na 500 K, Elza Mixich na 1000 K denarne kazni, Katica Bernatovič, ki je Dila pri okrajnem sodišču obsojena na 1000 K pa se je povišala denarna kazen na 2000 K in poleg tega je morala hvaležno sprejeti še 5 dni zapora. Te tri pošteno zaslužene obsodbe odpirajo vpogled v razmere, ki kriče do neba. Tvrdka Bernatovič, ki lovi posebno odjemalce iz nižjih slojev, je napravljala dobičke do 300 %!! In to tri leta preden je prišla še vse premalo trda kazen. Kaj je pri takih dobičkih 2000 K globe ? Takim ljudem naj se enostavno zapre trgovina in razproda zaloga po nakupni ceni med revne. In gospod Szantner, če se ne motimo je celo dvorni založnik, in ne zahteva za dva para črevljev nič manj kakor 301 K 80 vin. Skromen ni, a kazen je preskromna. Ljudstvo ima komaj za vsakdanji kruh, poLem pa mu sedejo še take pijavke na vrat.
Grnndtnerja je slana vzela. Gosp. Grund-tner vižji nadzornik in vodja III. obratnega nadzorstva juž. železnice v Ljubljani je dobil nenadno prisilen dopust in se ne povrne več, na svoje mesto; Gospod plem. Forma-cher višji nadzornik iz Maribora je prevzel njegove posle. Ta veseli dogodek, je povzročil med vsemi uslužbenci soglasno odobravanje. Kako očrten je bil ta samodržeč med uradništvom, vslužbenci in delavci priča dejstvo, da ni bilo človeka ki se je poslovil od njega. Že pred 6 leti so zahtevali tržaški stroje-vodje juž. žel. njegovo premestitev. Na skupnem posvetu kurilniškega in strojnega osobja v Trstu ob navzočnosti prejšnega gospoda strojnega ravnatelja Prosija, se je utemeljevalo to zahtevo. Grundtner je sicer še ostal na svojem mestu, ker je tudi akcionar juž. žel., vsak drugi bi bil šel. Ob izbruhu vojne se ta slavni gospod ni pobrigal xa e-vakuirano delavstvo in ga je prepustil svoji usodi. Predaleč bi nas zavedlo če bi opisali vse tiste muke katere je moglo trpeti. Toliko kazni še nikdar ni bilo v tem nadzorstvu kakor za časa njegovega vladanja. Nekaj primerov: Nekdo je bil kaznovan za 2 kroni ; Grundtner je zvišal kazen na 5 kron; drugi se pritoži pri službujočem oficirju, da ni dobil moke kakor so dobili drugi; Grundtner ga je kaznoval za 10 kron; strojevodja zapiše v pritožbeno knjigo, da ima že več zaporednih noči službo, zato je bil strojevodja službeno premeščen na Dunaj. Grundner ga bi bil najrajši odposlal, kar naravnost v strelski jarek.
Revne vslužbence iz evakuiranih pokrajin se je premeščalo, še tudi so ostalina mestih kjer so bili določeni, zgolj radi tega, da so izgubili prehranino. Vsako tozadevno pritožbo je na kratko zavrnil. Pa tudi v a-provizaciji na južni železnici je paseval sa-molastno. Ko so odpravili sodruga Žorga iz Ljubljane na Dunaj, ker so ga imeli na sumu, da je on pobrskal v to sršenovo gnezdo, je zavladalo veliko veselje v Izraelu. Organizacija je storila potrebne korake, da je izvedelo o temu činu vojno ministrstvo katero je zadevo preiskalo. — Posledica je bila ta: sodr. Žorga je prišel nazaj v Ljubljano, Grundtner pa na Dunaj. Stari pregovor pravi, kdor drugemu jamo koplje, pade sam v njo.
Lju8ka kopelj. Delavec nam piše: Prav tako pogrešam vsakdanje prhe v ljudski kopeli kakor belega kruha. Dan za dnem hodim in gledam, če ni še izginila ona tablica z vrat. Zaprto! In vsak dan premišljujem, zakaj gospoda na magistratu vsaj za mrzle prhe ne otvori svoje kopeli. Prav vljudno prosimo, da ukrene gospod župan kaj v tem oziru, ker večina ljubljanskega prebivalstva nima kopalnih sob.
Mali vseznalec. Ljubljanski škof je čudovit človek, razume vse, briga se za različne blagre svojih ovčic, vmešava se v politiko, skrpati hoče, kar je že davno popolnoma razpadlo i. t. d. Sedaj razlaga v „SIo-vencu“, kaj je pravzaprav demokracija. Zanj velja krščanska demokracija, ki priznava, da izvir družabne oblasti, kateri se moramo pokoriti, ni v ljudstvu samem, ampak v Stvar-« niku, in Stvarnik ima na zemplji kralje in cesarje, ki sicer vladajo ljudstvo, a niso odgovorni ljudstvu, temveč le Stvarniku.' Zdi se nam, da se res ne izplača, da bi se prerekali z malim vsezcalcem iz ljubljanske škofijske palače o pravi in nepravi demokraciji, tako gotovo, kakor gotovo ne rodi trnjev grm sladkih smokev, tako gotovo ne sreča ljublijanskega škofa nikdar pamet.
8 miljonov kapitala. 16 miljonov dobička. Družba za motorje, Dariuler, izkazuje za vojna leta 1914, 1915 in 1961 15 miljonov dobička, akcijski kapital znaša pa 8 miljonov. Da je izkazani dobiček vse prenizek, kaže dejstvo, da ima družba zemljišča, vredna 8 miljonov mark, a v knjigah je izkazana vrednost z — 1 marko.
Iz Borovnice, na poročajo: 30. julija je bil tukaj občni zbor krajevne skupine železničarske organizacije. Po poročilih odbora je govoril tajnik žel. org. Jože Kopač o vprašanjih prehrane, draginjskih doklad i. t. d. Razen podpredsednika in kontrole je bil izvo-ljan stari odbor. Od zadnjega občena zbora do tega je naraslo šlevilo članov krajevne skupine v Borovnici od 53 na 78 Predsedstvo krajevne organizacije je pred kratkim interveniralo pri deželni vladi, naj poviša mesečni kontigent goveje žene od 4 na 6 glav. Čeprav so borovniški mogotci spletkarili in pripovedovali, da železničarji ne potrebujejo mesa, je vendar ugodila deželna vlada zahtevi po povišanju.
„Narod" poroča, da je odstopil generalni ravnatelj juž. železnice sekcijski načelnik gospod plem. Weeber.
Haiois šili in polirajte naš lisi!
Izplačane posmrtnine.
Od 13. maja do 26. junija 1917 so se izplačale sledeče posmrtnine:
126. Leitner Aloizij, Eisernerz . .	300	K
127. Vana Liza, Nusle 	 150	„
128. Kodica Karolina, Dunaj II sev.
žel	 150	„
129. Marsič Augusta, Floridsdorf I .	150	„
130. Anseln Nerinka, Meran . . .	100	„
131. Jizički Neža, Olomuc ....	150	„
132. Venzel Anton, Rudig . •	.	.	100	„
133. Kanner Reimund, Trbiž .	.	.	300	„
134. Schwar Ivan, Moravska Ostro-
vica I	 300	„
135. Riesenhuber Roža, Line ...	150	„
136. Langhammer Marija, Falknov .	150	„
137. Grabner Miha, Sv. Mihael pri
Ljubnu	 300	„
138. Oberent Karolina, Dunaj II sev.
žel	 100	„
139. Frauenhof Gustel, Ustje .	.	.	200	„
140. Lackner Josip, Floridsdorf	I	.	100	„
141. Weitl Leopold, Amstatten	.	.	100	„
142.
143.
144.
145.
146.
147.
148.
149.
150.
151.
152.
153.
154.
155.
156.
157.
158.
159.
160. 161. 162.
163.
164.
165.
166.
167.
168.
169.
170.
171.
172
173
174
175
Storch Marija, Kreibitz Teich-
statt............................. 150
Tampier Rudi,	Budjejevice .	.	200
Kur f ur st Ivan,	Favoriten I .	.	200
Avtož Ivan, Hodonin ....	300
Buliček Nace, Hotzeldorf . . .	200
Laschober Marija'..................... 50
Pold Roža, Stadlava ....	150
Schmied Ana,	Vitkovici ...	50
Gatterer Ivan,	Neunkirchen	.	100
Viašak Venccl, Rudolfshcim .	150
Vaneček Franc, Dunaj II. sev. žel. 100 Marta Venzel, Schwarzenneu .	100
Adamovsky Alois, Schrekenstein 50 Vozička Katarina, Kolin ...	50
Lambauer Alois, Beljak I . .	100
Petermann Amalija, Wolfsberg	50
Katzmann Anton, Bockstein .	300
Filka Karl, Semmering ...	20
V/unsch An na, Sv. Valentin .	150
Angner Katarina, Solnograd I	150
S trobi Ferdo, Neulengbach . .	50
Scherhaufer Jaka, Solnograd I	300
Hausmann Joh., Barn ....	100
Linke Josef, Niederlindewiese	300
Lauschka Maria, Floridsdorf I	150
Barta Franc, Schonnbrunn .	,	300
Riedl Josip, St. Polten . „	.	100
Wiesbauer Jos., Landstrasse	.	100
Berger Amalija, Dunaj II. sev. žel. 100 David Marta, Krakov ....	150
.	Burnjek Miklavc, Centrala .	.	100
Maček Gustel, Schrekenstein	.	300
Aberger Jurij, Saalfelden .	.	50
>.	Chrastnig Fran, Favoriten II	.	300
50.
97
Skupaj 7850 K prenos': IffiSŽi) „ Skupaj 27.470 K
Umrlo je 31 članov in 19 žen, skupaj Od 1. januarja do 26. junija je umrlo čtanov in 78 žen.
Železničarji naročajte in razširjajte našo straokino glasilo „Naprej“ vsaka krajevna skupina bodi naročnik lista. Naprej bode nevstrašeno branil železničarje pred izkoriščevalci in zastopal interese delavnega ljudstva. Na delo za naš dnevnik!
Uredništvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Adalbert
Kassig
Ljublja.iu,
Židovska ulica,
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo v sakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. v razfiih t oblikah po najnižji ceni. — Postrežba točna. V—_____ __________________„________y