Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka t Din. Št 15. - Leto XX. — Kranj, 11. aprila 1936. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ^Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletne 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto moc Ako si stalno doma — bodisi v lepi slovenski vasi v dolini bodisi v naših hribih — ali ako si iz tujega kraja pri-romal domov na praznovanje velikonočnih praznikov, — ali se ni tedaj zganilo nekaj velikega v tvoji duši ob slovesnem in veselem: Aleluja? Meni vsaj se vedno tako zgodi. Mislim pa. da tudi ti nisi daleč od tega saj sva oba iz iste slovenske zemlje, oba sva imela isto katoliško vzgojo — duhovno in po krvi sva sorodna. Ob pritrkovan ju velikonočnih zvonov in ob prepevanju vstajenskih pesmi v slovesnem sprevodu velikonočne procesije skuša} ubraii strune svoje duše in jim prisluškuj, pa boš doživel: silno moč. ki veje iz nepobitne resnice: Kristus je vstal ! Ne misli ob tej priliki kot mislijo na-turalisti in sovražniki krščanstva: Lep simbol prebujenja v naravi je Kristu-^ sovo vstajenje. To je groba zmota, ki te od resnice odtuji in prazen ostaneš v svoji notranjosti. ..Ako pa Kristus ni vstal, bi bila prazna naša vera" je napisal in učil veliki apostol Pavel. Krščanstvo je potrjeno ravno po Kristusovem vstajenju! Kdor to taji — je izpodnesel temelj svojemu dušnemu življenju in se začne boriti z razburkanimi valovi, ki ga kot izmeček vržejo na pečine, da se Se ostanki razlete! — Resničnost našega verovanja je zapečatena v vstalem Kristusu! To verujem in to silno vero mi leto za letom obnavlja in potrjuje katoliška Cerkev. In le iz te vere živim tudi močno notranje življenje v upanju na obnovo pravice in resnice med mojim narodom in v upanju na vstajenje lastnega telesa oni dan. ko bomo vsi videli priti Sina človekovega v oblakih neba sodit pravične in krivične. Da bi tudi ti vsaj malo doživel to silno velikonočno noč — to je moja želja za letošnji „Aleluja". Prijatelj. VELIKONOČNO JUTRO Kristus je vstal! . . . Aleluja! Cuj v tajnem šepetanju prebujenja slovesne pesmi miloglusni dom, — jutranji zor oznanja dan ..Vstajenja" in stvarstvo njemu druži se v poklon. Več tisoč let po njem si koprnelo in V tihem hrtoenju nanj čukftlo. — A danes poj. Adamov rod, veselo Rešitelju sveta najlepšo hvalo! Mogočno se razlega čez dobrave zvonov ubranih zadovolja spev. Procesija se vije v dol, nižave, molitve množic sliši se odmev .. Bandero boža nežno zlata zarja, vse stvarstvo čuti božji blagoslov; 7 nebeškim Kraljem vse se pogova/rja, prirode se smehlja obraz ves nov! Narava spet v življenje novo klije, na srca topla se razliva slast — ; potihnile so tožne elegije, /a vedno strta je pekla oblast! . . . Pavel Bobnar. VELIKONOČNA Bele breze v dolu tajno pesem so zapele, vrbe, vse muževne, so nocojšnjo noč vzbrstele. Rožmarin na oknu veselo spet je zaduhtel, mlado jutro nosi zvonov stoterih še odmev. Nocoj na mizo prt bil v hiši sleherni je djan, ■a belem platnu Odrešenik je vtkan. Gledam in poslušam prelepe strune božjih dni; moja duša poje: Gospod je vstal, Gospod živi! Aleluja! kličem, pojem Gospodu, ki za nas je vstal, skozi smrt na križu življenje novo nam je dal. Stanislav Umnik. Revizija, razrešitev in rekurz Minuli petek je kranjski obč. odbor sklepal o pritožbi na upravno sodišče radi razrešenja. ki so ga dobili štirje čiani občinske uprave od banske obla sil. To sklepanje je bilo sicer samo še formalnost. Manjšina se ni udeležila seje, ker je hotela, da se pomeni večina sama zase, kako in kaj naj postopa v tej zadevi. Tudi se je hotela izognili kakršnemkoli prerekanju, ki bi bilo gotovo nastalo, ako bi bila oba tabora navzoča pri seji. Gospod župan je sicer tudi to pot zgubil nekoliko živce, Za uvod k poročilu o razpustu je najprej moral s tresočega se županskega stolčka napasti „Gorenjca" in one dopisnike, ki so ke-daj pisali v njeni o občinskih zadevah. Mi mu tega ne zamerimo. Saj je povsem umevno, da človek lahko pride iz rav- notežja, če bere poročila revizorjev, ki so v nekaterih odstavkih za vodstvo občine naravnost porazna. člani občinske uprave in njih pripadniki so pri različnih prilikah slikali rezultate revizije kot pohvalne, na drugi strani malenkostne in popolnoma nedolžne. Prepričani so, da bo upravno sodišče njihovi pritožbi ugodilo ter njihovo razrešitev odbilo. To mnenje gospodje prav pridno razširjajo med kranjskim meščanstvom, med katerim bi koncem koncev morda le kdo mislil, da se je razrešenim zgodila velika krivica. Ali ko bi mogli že danes- brati i i dve revizijski poročili, ki obsegata kakih >0 tesno pisanih strani, bi svoje mišljenje takoj spreobrnili. Prepričali bi se namreč, da se jim ne godi nobena krivica in da je to kar je pisal »Gore- njec" o posameznih obč. zadevah, v primeri z revizijskim poročilom zelo mila sodba. Znano nam je, da občinska uprava še ni dobila na vpogled celotnega poročila, ker ga je nadrejena oblast morala iz javnih interesov — vsaj za enkrat — rezervirati le uradni uporabi, to je za upravno sodišč«. Utemeljitev razrešitve občinske uprave je podana samo v izvlečku drugega dela revizijskega poročila. Izpadle SO zadeve, ki jasno ilustrirajo, kako se je postopalo tako na občini kakor na glavarstvu in banovini pri reševanju različnih občinskih zadev. Vemo, da nam bo dana še prilika o tem govoriti in pisati. Slej ali prej mora davkoplačevalec vendar zvedeti, kako se je upravljalo njegovo premoženje in ščitili njegovi interesi. Povdarja-ino tudi. da nam ni na tem, da bi vso zadevo razblinjali na dolgo in široko. Vesele velikonočne praznike želi svojim cenjenim citatelje m, naročnikom, dopisnikom in prijateljem Uredništvo in uprava. Želimo samo, da bi to objektivno uradno poročilo pri faktorjih, ki jim je namenjeno, vzbudilo kes in sklep za drugačen način postopanja pri reševanju važnih občinskih gospodarskih poslov. Od svoje strani bi bili pripravljeni preko vsega tega „pogrniti plašč po-zabljenja", če bi imeli vsaj nekaj jamstva, da se hoče kranjsko občinsko gospodarstvo v bodoče ravnati po edino pravilnem principu, ki je princip absolutne jasnosti v vsaki najmanjši stvari. Stojimo na stališču da občinska u-prava ni eksponent ene ali druge politične stranke, ne enih ali drugih zasebnih interesov. Napram vsem in vsakomur mora biti strogo objektivna, pa naj jo potem vodi kdorkoli. Za vodstvo občinskih poslov kot javnih poslov v splošnem je po našem prepričanju sposoben samo tak, ki ima pogum vsak čas reči prijatelju ali nasprotniku, do katere mere in do kam mu more biti uslužen; samo tisti ki ne pozna razlike med pripadnikom te ali one stranke in ki je zmožen kljub vsemu lokalnemu trenju vsako zadevo brez posrednih sil ali neposrednih interesov obravnavati s strogo objektivnostjo. Ko bi se bilo v zadnjih dveh letih na kranjski občini gospodarilo po teh za občino edino možnih principih, ne bi revizijsko poročilo izpadlo v tako ostri obliki, kakor je. Mi gledamo na vse te zadeve in cel kompleks vprašanj iz bližnje bodočnosti popolnoma realno. Kar se je zgodilo napak in pregrešk, jih je treba odpraviti in se iz njih učiti za bodočnost. Če bo naša kritika pomagala k boljšem in oprezne j šem bodočem poslovanju v občinskem gospodarstvu, potem lahko rečemo, da tudi ta sicer več ali manj brezplodni čas ni bil izgubljen. Če pridemo vsi skupaj do prepričanja, da se mora bodoče naše občinsko gospodarstvo vršiti z izključitvijo vsakršne strankarske in osebne politike in voditi zgolj po treznih go-spodarskah principih, potem bomo dosegli svoj namen in bodo odveč taki boji. ki so bili pa doslej potrebni. Danes je popolnoma vseeno, kakšno bo medvladje v času od razrešitve pa do novih občinskih volitev. Morda bo vplivalo to medvladje celo pomirjevalno, da se ho ustvarilo razpoloženje za sestavo dobrega delovnega programa in odbora, ki naj ga potem izvede. Mi bomo stali na gornjem stališču, da mora biti občinsko gospodarstvo depolitizirano, in ne eksponent kakršnekoli politične stranke. Slehernemu someščanu mora biti v političnem oziru dovoljena popolnoma prosta pot. Saj davke plačamo vsi. Prepričani smo, da bi samo tak občinski odbor mogel vse svoje moči koncentrirati v temeljito in dobro rešitev gospodarskega programa. Uspešnega dela si drugače ni mogoče misliti. Zgolj politikarjenje pa nikakor ne spada v prvo točko obširnega programa. Ves ta nazor bo pronical do občinskih volitev do slehernega vo-lilca in prepričani smo da jih je le malo med njimi, ki ne bi hoteli treznega dela in ki bi v občini raje nadaljevali strankarsko politiko. Ko postavimo občinsko gospodarstvo na take solidne in realne temelje, potem bomo lahke rekli, da smo napravili svoji domovini najboljšo uslugo. To smo morali povedati, oredno se nekoliko pobližje popečamo z danes STRAN 2 ^ »GORENJEC« aktualnim vprašanjem razrešitve obč. uprave in pritožbe na njo z ozirom na opazke, ki so padie pri zadnji občinski seji. Po županovih opazkah na tej sej i je soditi, da občinski predsednik pripisuje vzrok, da se je revizija izvršila, onim „Gorenjčevim" dopisnikom, ki so od časa do časa opozarjali na posame/ ne nedostatke v občinskem gospodar atvu. Tudi če bi nosili ti — dopisniki namreč — vso odgovornost za povzročeno revizijo, bi se moralo reči, da so s tem napravili občanom viliko uslugo v interesu njih koristi. Kdor go spodari točno po predpisih in ne pozna ▼ javnih zadevali ne brnta. ne sestre ali drutrega sorodnika, temu se ni bati nobene revizije in nobenega revizijskega poročila. Najmanj pa bi se mogel hudovati nad tem in s tem tako.ekoč implicite priznavati nekaj svoje krivde. G. župan je na seji tudi nekoliko ozmerjal te dopisnike. Nagnal jih je z brezbožniki in baje še z nekim dru- Êim še manj čednim imenom. Na to ne omo reargirali, ker smo že uvodoma povedali, da razumemo ta razburjenje pa mu radi to odpustimo. Ko bi pričeli danes z navajanjem v revizijskem poročilu občinski upravi očitanih nerednosti in samovoljnosti pri opravljanju občinskega premoženja, bi šli za enkrat predaleč, kar ni naš namen, ker hočemo le od slučaja do slučaja o tem informirati davkoplačevalce, če bi nas v to prisilile razmere. To stališče smo zavzeli tudi radi tega. da se nam ne bo očitalo, da smo kakor hijene padli po očitkih, ki so i/m šeni v revizijskem poročilu, ker nam ni šlo nikdar za osebna sovraštva in nasprot-stva, temveč edinole za stv irnost in resnost. Najbolje je to naše stremlje-e pokazala razprava o občinskem proračunu, ki se je vršila v predpretekli občinski seji skoro nepretrgoma 4 ure in ki je bila nemalo po zaslugi manjšine vseskozi mirna in stvarna, prav tako kakor so bili stvarni pismeno podani ugovori k občinskem proračunu. Manjšina, ki je te ugovore proti letošnjemu proračunu vložila, sicer pri sklepanju ni bila upoštevana s svojimi nasveti, ker so gospodje od večine še vedno mnenja, da je edina in največ- ja modrost absolutno odklanjanje vsakega argumenta, s katerim prihaja manjšina. Da so bili na napačni poti, je nekaj dni na to pokazalo baš revizijsko poročilo, ki približno ravno tako biča izvajanje proračunov iz prejšnjih dveh let in s tem potrjuje prtv vihiost manjšinskega stališča za letošnji proračun. Čim je manjšina pisala in vlagala svoje pomisleke zoper ta proračun, še iz daleka seveda ni mogla vedeti za nazore, mnenja in izsledke izražene v uradnem revizijskem poroči lu. O proračunu samem nismo pisali za ta namen, ker bi bila ta izvajanja tako obširna, da bi posameznik izgubil pregled od tedna do tedna nad njimi. Bojimo se pa kljub temu, da si občinska večina iz vseh dosedanjih izkušenj vendar ne more osvojiti drugačnega postopka pri načinu občinskega gospodarstva. Sicer si ne moremo tolmačiti, da bi v kopališki zadevi razpisala samo gradnjo bazena brez vsega drugega, kakor je to pravkar storila. Tak način razpisa in oddaje del gotovo ni na mestu. To omenjamo samo za to, da bolje ilustriramo, kako se omalovažujejo dobrohotni nasveti manjšine, kljub temu da imamo že toliko dragih izkušenj: enkrat z veliko gesto ogromen načrt, drugič pa samo fragmenti istega. O tem bomo govorili še pozneje. Za danes naj se omejimo le na konstataci jo. da smo s predidočimi izvajanji podali svoje resno mnenje in voljo in da nas ni pred nikomur strah to javno izpovedati; saj je v interesu celokupnega meščanstva. Videli bomo kakšen bo odziv na to. Videli bomo če hočejo še vedno begati meščanstvo z najrazličnejšimi načrti o separatističnih stanovskih volilnih listah, kakor se je to, mnenje v zadnjem času pričelo lansi-rati samo za to. da se volilce bolj zbega. Pripoveduje se jim, da bo postavilo uradništvo (svojo volilno listo, svojo tudi obrtništvo, trgovstvo in delavstvo. In da je konglomerat popolnejši, potem še seveda vsako od teh list če mogoče v dveh ali treh barvah, liberalno, kle rikalno in socialistično, tako da bo slehernemu nergaču dana možnost se v lokalni politiki popolnoma izživeti. Krona vsemu bi seveda bila, če bi se k vsem tem najrazličnejšim grupam postavile še liste mladih in starih. Tudi v tem pogledu moramo izreči jasno in odkrito besedo. Z brezobzirno odkritosrčnostjo bomo prišli z lahkoto na čisto vsem takim nakanam in to je mogoče sani o na ta način, da iščemo čiste gospodarske linije brez politične primesi. Da bomo s tem začeli prav imamo že nekaj jamstva v razmerah, ki vladajo v onih društvih, ki jih vodijo samo mladi ljudje. Na obzorju je videti obrise, da mladina ni dovzetna za načine upravljanja svojih društev po političnih grupacijah, kar je brezdvomno vse hvalevredno in zato v zanosu pričakujemo, da bo ta duh prešel od treznih mladih ljudi tudi na starejše, čeprav se sliši to nekoliko groteskno. Prav posebno kategorijo v meščanstvu pa tvorijo nekateri nad vse občutljiv1 ljudje, ki se silno radi zazib-1 je j o v logo užaljenih. Je sicer to znak. da so pri njih posamezni neresni čuti preveč razviti; posebno pa da je lastna osebica silno občutljiva, kar izhaja navadno iz ozkosrčja in ne ravno prevelikega življenjskega izkustva. To so navadno svojstva majhnega meščana, med katere bi bilo nrišteti tudi nas Kranjce. Vendar je upati, da bo z razvojem mesta, ki je relativno precej hiter prišel tudi preokret v takih preobčutljivih pristaših pravega malomeščanstva. Končno naj še omenimo, da bi naši nasorotniki postopali najbrže drugače; ko bi se v tem trenotku naha'ali na našem stališču, ki oči vidno zmaguje s svojimi tezami vsepovsod. To smo videli tedaj ko so nekateri gospod »e. navdušeni po pohodu JNS stranke, smatrali za potrebno kazati na vse mogoče načine svojo mogočnost in osvetoželj-nost. Mi pa jim ne sledimo na to nečedno pot. Vprav v tem trenutku, ki nam daje dovolj samozavesti, hočemo pokazati na edino možno in znosno pot, ki naj bo vsem in mestu v korist. Zakaj je bila kranjska občinska uprava razpuščena? To je danes v Kranju brez dvoma najbolj aktualno vprašanje. Zato hočemo se potruditi, da mu damo po možnosti točen odgovor. „Gorenjec je sicer 2 leti kazal na velike napake občinske uprave ter je skušal odpravit z dobrohotno in včasih celo preveč obzirno kritiko, toda zastonj. In vendar je vse to. kar smo pisali o kranjskem občinskem gospodarstvu tako nedolžno, kot je novorojeno dete, v primeru s tem, kar je sedaj uradna revizija o tem gospodarstvu ugotovila. Zlasti še, ako se upošteva, da smo bili navadno točnejše infor mirani o vseh pravih namerah raznih občinskih akcij kakor marsikateri pripadnik občinske večine, ki je večkrat izvrševal vede ali nevede, hote ali nehote, le različne diktate. Kranjska občina je sedaj prejela dve obširni uradni revizijski poročili o poslovanju predsednika občinske uprave in občinskega odbora. Obe sta po našem mnenju tako porazni za odgovorne fak- torje, da si hujših ni mogoče misliti. Vsebujeta celo nekatere take očitke, da o njih v javnosti zaenkrat ne moremo in ne smemo razpravljati. V dobi treh let se je sedaj že drugič zgodilo.' da so občinski funkcionarji razrešeni svojih dolžnosti. In vendar kaka razlika med obema razrešitvama! Primerjamo jih! Da zasigura pred zadnjimi občinskimi volitvami JNS režim svojemu eksponentu županski stol. je bilo potrebno, da se v starem občinskem zastopu. v katerem že od poloma Slovenske banke župan Pire ni imel več večine, preskrbi istemu sigurno večino, ki bo vodila občinske volitve tako, da bo še z raznimi drugimi pripomočki mogel upati na zmago. Zgolj iz tega političnega namena je bilo treba odstraniti nekaj občinskih odbornikov in jih nadomestiti z županovo žlahto ali pa z njemu brezpogojno vdanimi prista-ši. Ker se režim ni upal razrešiti onih, proti katerim je bila ta akcija pred- Vesele velikonočne praznike želi vsem poslovnim prijateljem in odjemalcem Ivan Savnik - Kranj Škerbec M.: Velika noč v Sremski Mitrovici Odlomek iz dnevnika 1. 1933. Sremska pomlad je v najlepšem cvetju! Na našem jetniškem vrtu so že vsa drevesa razcvetena. Nam pa postn- 1'a.jo duše nekam tihe in otožne . . . Ve-ika noč se bliža! Vsak misli na dom. kako bodo doma praznovali velikonočne praznike brez nas . . . Velika noč doma, slovenska velika noč, kako si lepa! Še nikdar se mi nisi zdela v življenju tako krasna, kakor sedaj, ko te od daleč pričakujem v tujini . . . Kako jo bomo praznovali pa mi slovenski robijaši, ..separatisti in anacionalni elementi*4, kakor so nas ožigosali . . .? Naša, tako zvana slovenska, soba, kjer so nas namestili — večino znancev iz šenčurskuga procesa, nam je tudi kot naša „župna cerkev". Še nikdar ni imela Custodia honesta svojega župnika, kakor ga ima sedaj! Soba je dolga in široka kakih 8 metrov, v njej pa je 8 postelj. Na enem koncu sobe med dvema oknoraa smo postavili naš župni oltar, ki so mi ga poslali iz Kranja. Tu imamo vsak dan sv, mašo, kar nam je v veliko tolažbo. 2. aprila — tika nedelja! Pri sv. maši sem tovarišem pridigal o žalostnem delu »v. rožnega venca, posebno o skrivnosti: „ki je za nas krvavi pot potil*. V ječi imamo tudi postne pridige! Premišljevanja o Gospodovem trpljenju so za nas kar zelo hvaležen predmet! Med sv. mašo je naš prijatelj iz Bosne, absolvirani agronom Pero Bakovič, pel zelo lepo pesem o Žalostni Majkj Božji. 4. aprila smo imeli Slovenci sv. spoved. V ječo nas je prišel spovedat g. župnik, dekan in monsignor Rački. Drugi dan so bili vsi Slovenci pri sv. obhajilu, kar je na Hrvate zelo lepo vplivalo. Tudi drugi dan 6. aprila so šli zopet vsi k sv. obhajilu. 7. aprila, praznik Žalostne Matere Božje, je 7 naših prejelo tudi ta dan sv. obhajilo. Ta dan nas je prišel obiskat iz Bel-grada prof. Sever in g. Joža Bitenc, ki sta nam prišla voščit veselo veliko noč. 8. aprila so opravili sv. spoved naši tovariši Hrvatje, ki jih je na to pripravil dr. Ivan Pernar, advokat iz Zagreba in podpredsednik H. S. S. 9. aprila — cvetna nedelja! Sv. maša ob 8. uri. Med sv. mašo sta prav ganljivo pela duet naš „organist" Jernej Vombergar in Loboda. Pela sta slovenske žalostinke, bilo je učinkovito, tudi navzoče Srbe in Hrvate je petje ža-lostink zelo ganilo. Med sv. mašo so prejeli Hrvatje sv. obhajilo, na čelu njim dr. Pernar. pa tudi naši možje in fantje so se po večini tudi še ta dan okrepčali svoje duše s Kruhom življenja. Stari kapetan Soglian, ki je že peto leto v naši ječi, je bil ves ginjen, da je mogel po tolikem česu zopet prejeti sv. zakramente . . . Bilo je velikonočno sv. obhajilo, kakor so bila nekdaj v katakombah . . . Tiho. ganljivo, prisrčno ! 14. aprila — veliki petek! Za nas pa ta dan ni bil praznik žalosti, ampak dan veselja! Iz Tržiča nas je obiskal Janez Majeršič in prinesel poln jerbas samih tržiških dobrot! Da bi nam olajšali tužno praznovanje velikonočnih praznikov, so dobri Tržičani napravili popoln „žegen", kakor ga napravijo v vsaki verni slovenski hiši. Poslali so v novem jerbasu vse, kar prinese Gorenjska veliko soboto k „žegnu". Ves jerbas je lepo okrašen, pregrnjen z lepim prtom, ves v „mašnah", v jerbasu pa same dobrote tega sveta: lepo pisani pirhi, kolač, šunka, hren, kropil-ček in celo blagoslovljeno vodo so nam poslali. Poleg teh dobrot za želodec pa so priložili tudi domačega cvetja s tržiških vrtov in pa krasen šop cvetočega rododendrona izpred Košute . . . Ta dan je prišlo na obisk tudi polno prijateljev iz Belgrada in Zagreba, ki so prišli obiskat nas, pa tudi tovariše Hrvate in Srbe. Vsi so prinesli darov, jedil in cvetja, da smo komaj vse odnesli iz „sprejemnice" v našo Čustodio. V sprejemni sobi je bil tak drenj, da smo se komaj gibali. Majeršiča smo predstavili s prijatelji iz Belgrada in pa z našimi tovariši, posebno z univerzitetnim profesorjem dr. Dragoljubom Jovanovičem in dr. Pernar jem. V prijetnem kramljanju in pripovedovanju, kako je doma in kako v zaporu, je kar naenkrat minul čas in prišla je ura ločitve. Šele takrat smo se dobro spomnili, da je pač tudi za nas veliki petek ! 15. aprila — Velika sobota. Dogovorili smo se, da bomo izvršili blagoslov velikonočnih jedil kar najbolj svečano in sicer ob uri, ko se bo v Kranju vršila velikonočna procesija. Ob 6. uri zvečer se je v naši ..cerkvi" zbrala vsa robi jaška župnija: Slovenci, Hrvati pa tudi pravoslavni Srbi, ki so z zanimanjem sledili obredu blagoslovitve velikonočnih jedil1. Našo „katedralo" so naši fan-je kar moči okrasib. Naš „veliki oltar" je bil poln cvetja. Rdeči in beli nagelj ni iz Belgrada in Zagreba, najlepši kras pa je bil rododendron izpod Košute. Naš „cerkovnik" I oboda in njegov pomočnik Kr. Grilc sta lepo vse pripravila in prižgala vse sveče na oltarju. Na mizi sredi sobe so bila razvrščena velikonočna jedila. Ko je bila zbrana vsa „naša župnija", sem pristopil k oltarju z asistenco, ki sta jo tvorila naš akademik Ilija, ki ima vse lemenatarske šole in pa sivolasi kapetan Soglian. Še nikdar ni- sem tako svečano blagoslavljal velikonočnih jedil1, kakor ta dan. Na to je pa postalo tiho in nekam otožno v naši delici. Posedli smo po svojih posteljah in se zatopili vsak v svoje misli. „Šedaj gre po Kranju procesija." „Bog ve, kdo nosi bandero?' se je oglasil drugi. 16. aprila — velika noč. Kar mogoče lepo so tovariši okrasili našo „cerkev". Klopi — stare pokvečene, lesene in podolgovate stole, na katerih je že marsikateri jetnik kazal svojo umetnost v rezbari ji, je naš junaški Grilc pogrnil z odejami, da so gostje na mehkem sedeli. Ob 8. je bila velika sv. maša in celo latinska — peta. Naš kapelnik Jernej Vombergar je za ta dan že nekaj dni prej uril svoj pevski zbor, pa tudi Hrvatje niso hoteli zaostajati. Da ne pride do kakega narodnostnega boja so si razdelili sv. mašo na dva dela. Do povzdigovanja so peli naši fantje, po povzdigovanju pa smo v bratski ljubezni prepustili to vlogo Hrvatom, ki jih je vadil vneti Pero Bakovič. Še nikdar nisem imel tako zanimive in ganljive pete sv. maše. Vombergar in njegov zbor je storil kar je le mogel, da je bila naša velikonočna pesem kar krarma in ganljiva. Vsi so peli, morda še nikdar ne tako v svojem življenju. Za našim zborom pa je nastopil Pero Bakovič i svojimi hrvatarji. Videlo se je, da hočejo tekmoavti z našimi pevci, pa jm niso bili kos do konca. Ko sem pa odpel slovesno ..Ite missa est". pa so zagrmeli kakor iz enega grla vsi krasno pesem: »Kraljica Hrvata . . . Majko naša — Marija!" Kakor bojna pesem križarjev, ki se izročajo v varstvo Materi Božji, ko gredo v boj, se je mogočno glasita ta lepa pesem, s katero hrvaški narod proslavi ia Marijo Kraljico Hrvatov. To je bil efekt, To je bil nad vse slovesen: - Deo gratias! Po maši pa smo se po stari slovanski navadi „spravili na žegen." Oča Brodar je delil žegen, kakor doma svoji druži- *GORENJEC< STRAN 3 vsem namenjena, si je izbral drugo pot. Odstranil je štiri občinske odbornike, ki k> si dolgo let povsem na miren, tih in vztrajen način pridobili velikih za slug za kranjsko občino in nad katerimi se tudi JNS režim do tedaj ni mogel izpodtikati. Ker pa so višji JNS arskt interesi zahtevali, jih je bilo treba odstraniti. To se je zgodilo takole: Tedanji sreski načelnik dr. Ogrin je poslal kranjski občini dopis, v katerem je sporočil, da občinski odbornik Franc Gorjanc „ne zasluži več časti, da je občinski odbornik radi svojega separatističnega mišljenja". Zlasti še ne, ker je zakrivil naslednje hude stvari: 1) Udeležil se je proslave dr. Koroš-čeve 60 letnice na Šmarjetni gori, 2) je bil tudi v Ljubljani v hotelu Union, 3) je ob priliki aretacije župnika Matije Škerbca tega s svojim avtom peljal v Ljubljano, 4) se 'je zelo ostentativno obnašal proti sedanjemu režimu." Kranjski župan je nato predlagal, da se Gorjanc zamenja z njegovim svakom dr. Sajovicem. Nadalje je tudi predlagal, naj se razrešijo še dr. Šilar, profesor Watzl, Rudolf Jeglič. Prva dva, „ker sta bila zagrizena pristaša SLS"; Jeglič pa, ker pri zadnjih občinskih volitvah ni volil. Razrešitev teh odbornikov je bila s tem obširno utemeljena (!) seveda jo je režim tudi točno izvršil. To razrešitev in pa njeno utemeljitev je treba imeti pred očmi, ako se primerja sedanja razrešitev občinske uprave. Razrešitev sedanje uprave pa se ni izvršila tako kot prva na brzo roko in zgolj iz političnega razloga. Izvršila se je šele potem, ko so revizorji vse občinsko poslovanje pregledali ter podali obširna poročila. Poročilo so sestavili objektivni višji uradniki kr. banske uprave povsem objektivno in zgolj na podlagi spisov in na podlagi zaslišanj občinskih funkcionarjev. Iz teh obširnih poročil, ki so služila za podlago razrešitvi, navedimo danes radi pomanjkanje prostora le nekatere posamezne ugotovitve. Mnogo so kritizirali, da se odrejanje del in nabav na račun posameznih proračunskih kreditov na kranjskio bčini vrši proti zakonitim predpisom in brez sodelovanje občinskega odbora. Revizija je vse ugotovila iu celo v taki meri, da si sami nismo mogli predstavljati. Revizija ugotavlja, da je s krediti, ki znašajo za materielne izdatke letno ni. Najprej je lepo zmolil po stari krščanski navadi, kakor se spodobi družinskemu očetu, Da to pa je oddelil vsakemu svoj del. Pa so prihajali tovariši Srbi in Hrvati in tudi oni dobivali vsak svoj delež. Pa so se izpraševali: .,Ko je ovaj čovjek Majeršič?" „Kdo vam tako lepo okrasio vaše pirhe?" „Kdo vam je poslao to fino šunko?" No, pa sem jim Eravil o Tržičanih: O gospodični Pold'. i mežnari pri sv. Andreju, o Micehni, ki tako lepo kuplete poje, in o drugem Micelnu, ki dekleta modro vodi, o gospodični Serafini, ki za nas roženkranc moli, o Marici, ki čevljarje in usnjarje komandira, pa tudi o debelem Janezu Verdirju, ki tako fine šunke izdeluje, pa še marsikaterega drugega smo se spomnili, o katerih smo sodili, da so pri lepem „žegnu" sodelovali. Med takim kramljanjem nam je kmalu potekla velika nedelja. 17. aprila — velikonočni pondeljek. Ob 8. uri zopet latinska peta sv. maša, kjer so ponovno tekmovali pevci našega Jerneja s Hrvatarji. Popoldan pa so nas povabili v hrvaško sobo na .,ban ket". Dr. Pernar je dobil od svojih prijateljev 4 janjce, ki so jih spekli na ražnju. V sobo se je zbrala vsa naša družina: Slovenci, Srbi in Hrvati približno 20 mož v bratskil jubezni. ki bi bila lahko za vzor vsej naši državi. Dolga miza je bila obložena z mastno pečeno jagnjetino, poleg nje pa tudi še srbijanske specialitete, ki jih je dobil prof. Jovanovič iz Belgrada. Mojemu želodcu vse to ni kaj posebno šlo v slast, opazoval pa sem z zanimanjem naše fante, ki so tekmovali s Hrvati v pospravljali ju velikonočnega jagnjeta. To vam je bil prizor. Vsak je držal polne roke slastne jagnjctine, obraz in roke — vse se je svetilo od maščobe in kup mesovja na mizi se je polagoma manjšal, da je ostalo končno le še kup kosti. Pa kaj bi to popisoval: bila je okroglo 1 in pol milijona din., razpolagal večinoma sam župan in da se občinskemu odbora take stvari sploh niso predložile. Radovedni smo, čemu je po stopal župan tako. Saj je imel tako udano večino, ki bi brez vsake debate pritrdila vsem njegovim 'dispozicijam, naj bodo še tako usedopolne in dale-kosežne. Razlago za njegovo postopa nje vidimo samo v tem, da svojih diz- Eozicij ni prednašal pri občinskem od-oru zato, da ne bi davkoplačevalci o tem zvedeli. Pri takem postopanju, ki je pa protizakonito, se je zgodilo, da se je iz partija »nepričakovani iizdatki" potrošilo brez vsake odobritve odbora v prvem letu JNS vlade kar 97.620 Diu in v drugem letu do revizije 45.309 Din. Kar je pa še hujše brez vsakega sodelovanja občinskega odbora so se prekoračili krediti proračuna v prvem letu za celih 191.525.25 Din in v drugem letu za 95.698.90 Din. Vse te prekoračitve bi moral odobriti ne le občinski odbor, ampak bi jih morala celo banska uprava potrditi. Ker se vsega tega ni storilo, jamčijo po našem mnenju župan in člani uprave osebno za te vsote. Preobširno bi bilo danes pisati o vseh izdatkih, ki so se trosili za namene, o katerih v ororačunu ni bilo ničesar in o katerih se niso napravili nobeni sklepi. Tako trošenje občinskega denarju bo tvorilo poglavje zase. Poleg izdatkov za društva, ki so bili sklenjeni v proračunu, so se iz občinskega dena-j a dajale podpore mnogo tisočev posameznim društvom, katerim načelu jejo izraziti pristaši župana Pirca in se potem napačno bremenile. Na pr. v breme kredita za ceste so v vknjižili denar, ki se je porabil za delavce, ki so prirejali društveni veselični prostor in ki so veljali mnogo tisočev. V poročilu revizije administrativnega dela vsebujeta poglavii „Nakup posestva Prevole" in „Javno kopališče oh Savi" tako strašne ugotovitve, da o njih v celoti zaenkrat niti razpravljati ne moremo. Povemo le toliko, da je vse ono kar smo mi o Prevoli in o kopališču pisali in mnogokrat samo domnevali, je sedaj v veliko hujši meri uradno ugotovljeno. Iz obširnega gradiva o trošarini pod naslovom „Prosta luka v Kranju* en sam slučaj, glede katerega se je župan pri občinski seji zelo razburjal. Povdarjamo, da smo sedaj v poročilu našli vse navedbe točno ugotovljene* prava hrvaška pojedina, pri kateri se je tudi točila izvrstna sremska kapljica. Naš Tomaž je komaj vstal od mize in se .,doma" zleknil po svojih blazinah in žalostno vzdihnil: „Oh, zakaj nima človek za talke prilike vsaj dveh želodcev", pa se je potrepljal po svojem bo-benčku in konstatiral: „Nič več ne gre notri"! France Grilc pa je tiho strmel poleg moje postelje v strop in počasi in modro izrekel besede: „Ko bi naši .prijatelji' v Cerkljah in drugod, ki so iias spravili v ječo, videli naše pojedine, to bi se .giftali' in bi gotovo posredovali, da bi nas bolj ,privintali'." Njegove preroške besede so se nam kaj kmalu spolnile. Nekateri naših fantov so pisali domov svojcem v tolažbo, da smo izvrstno praznovali velikonočne praznike. Tako se je še prekmalu razneslo, kako se nam »dobro" godi v Sremski Mitrovici. Kmalu so prišle iz Slovenije preprijazne intervencije naših ljubeznjivih prijateljev, da to ne gre. da bi se Slovencem tako dobro godilo v ječi, češ, da to pač ni nobena ječa več. O teh intervencijah sem kmalu po veliki noči izvedel iz najbolj meroda.jnih ust. . . Stroga jetniška u-prava nam je privoščila prijetno veliko noč, ki je pač dan veselja, naši krvni bratje pa nam niti veselih praznikov niso privoščili . . . Farizejem ni bilo dovolj da so spravili Kristusa na križ, prišli so tudi pod križ in ga še tam za-sramovali, pa še po njegovi smrti ie divjalo njih sovraštvo, da so mu celo grob zapečatili, da bi prijatelji ne mogli k njemu . . . Velika noč je praznik vstajenja in praznik zmage. Kdaj bo naš slovenski narod praznoval svojo zmage. Kdaj bo naš slovenski naroddd veliko noč, dan vstajenja, ko se bo otresel za vedno farizejev, ki pod krinko nacionalizma tlačijo svoje rodne brate? Kdaj bo nehalo, kar pisal je Prešeren: Slovenec že mori Slovenca — brata . . . Citirajmo dobesedno samo stavek iz tega poročila, ki se glasi »Javnost se je zgražala predvsem na tem, da vživa e-dino izjemo v stvari, ki ie dovoli razburjala duhove, baš samo gospod Sire in to po nalogu predsednika občine, ki je obenem njegov tast". Besede, katere je župan rabil pri zadnji seji na naslov avtorja našega poročila, so se torej tikale revizije! Porazne so ugotovitve o občinski trošarini. Posebno o-ne, glede katere je sedaj dognano, da se ni plačala v poldrugem letu trošarina od 390 hI piva in to zgolj iz razloga, ker ni občinska uprava vršila dovolj kontrole. Pri tem puščamo povsem na stran 'krivdo onih, ki so po zakonu dolžni trošarino plačevati. Podrobno naštevati veliko množino ugotovi'enih nedostatkov je v tem listu nemogoče. Ker pa je za ozdravljenje našega občinskega gospodarstva potrebno, da se vsi sedaj ugotovljeni nedo-statki v prihodnje popravijo, bomo našo naloco, da odgovorimo na vnrašanje po razlogih o razrešitvi kranjske uprave, mogli točno in zadovoljno odgvorl-ti le na ta način, da bomo začeli v prihodnje prinašati posebne članke o posameznih poglavjih revizije. Pozdrav iz Amerike Iz Schebofygan-a v Ameriki smo prejeli od č. g. R. Potočnika, župnika cerkve sv. Cirila in Metoda sledeče pismo: »Upravi »Gorenjca" Lopo se vam zahvaljujem, da md tako zvesto pošiljate svoj list. Berem ga z veliko r.a-slado, ko vidim, da je mojim prijateljem v Kranju, Šenčurja in okolici, ki so toliko pretrpeli, vendarle zasijala pravica. Najbolj seveda me zanimajo novice iz Šenčurja, ki jih j« pa polovico premalo. V Šenčurju je vsak dan toliko novega, da bi lahko izdajali svoj list »Godljo", pa dnevnik, ne pa tednik. Jam- či- bi bil za uredniku prav sposoben. Prav posebno lepo pozdravite Makovca in druge iblajtarje. Po pošti Vam pošiljam 2 dolarja za naročnino. Iskren gorenjski pozdrav, RUDA POTOČNIK.** G. Potočnik nas je prosil, da izročimo njegove pozdrave kakor tudi velikonočno voščilo vsem starim njegovim prijateljem in znancem, kar storimo tem potom z največjim veseljem. UREDNIŠTVO. Za uspešen napredek v obrti in trgovini Vam najboljše koristi dobra reklama s plakati, letaki in prospekti, katere Vam napravi najcenejše in v najmodernejši tiskarski tehniki Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju Tedenske novice Kranjska podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol, ima sestanek 13. t. m. v Škofji Loki, v mlekarski šoli. Zbirališče od pol 1. do 1. ure pred mlekarsko šolo v Škofji Loki. Sestanek je važen, zato vabljeni vsi, kakor tudi ostali kmetje. Odbor. KRANJ Struževo v kranjski župniji. Cvetna nedelja je v Kranju potekla zelo slovesno, bila je v pravem pomenu besede cvetna nedelja. Ta dan se je slovesno praznovala priključitev soseske Struževo h kranjski župniji. Struževo je bilo vse v mlajih in zastavah. Od kapelice Žalostne M. B. do velike ceste se je vrstila vrsta mlajev, pred kapelico pa je bil krasen slavolok. Tu se je zbrala vsa soseska Struževo, du skupno pozdravi svojega novega dušnega pastirja. Točno ob 10. se je pripeljal kranjski g. dekan M. Škerbec s cerkvenima ključarjema gg. Gorjancem in Šušteršičem. Cerkveno predstojništvo je pred kapelo pozdravil g. Murnik v imenu vseh vaščanov, poslovil se je tudi od umrlih vaščanov, ki počivajo v uakel-ski župniji, zahvalil pa se je tudi vsem faktorjem, ki so pripomogli, da se je izvršila priključitev vasi Struževo, kranjski župniji, posebno pa se je zahvalil g. ministru dr. Kreku, ki je posredoval, da se je zadeva rešila ugodno in pa nakelskemu 5. župniku Seigersehinie-du, ki je omogočil, da se je ločitev od stare župnije mogla izvršiti. Na to se je razvil lep sprevod po cesti v Kranj. Spredaji kranjska godba, za njo križ in bundera, g. dekan s ključarji, na to pa najprej otroci, ki so nesli oljke in butare k blagoslovu, za njimi pa sko-ro vsa soseska korporativno, okrog 200 ljudi. Na mestnem trgu v Kranju se je med tem zbrala velika množica župljanov, ki so se za Struževčuni zgrnili v župno cerkev, tako da je bila ista do zadnjega kotička 1.ubilo polna. Bil je krasen pogled po vsej cerkvi, ki je valovala v cvetju in zelenju oljk in butar. Stru-ževčani so sedeli kot slavnostni gostje v prvih klopeh. G. dekan je na prižnici najprej prebral dekret preč. škofijskega ordinariata, s katerim se priključuje Struževo župniji Kranj, na to pa je v iskrenem govoru pozdravil nove župljane, ki so postali deležni vseh milosti nove duhovne matere kranjske župnije pa tudi vseh dolžnosti, ki jih imajo župljani do župne cerkve in župne duhovščine. Po blagoslovu oljk se je razvila dolga procesija okrog žu^ue cerkve na trg pred cerkev. Ves trg je bil poln ljudstva; množica vernikov s cvetjem oljkami in butarami je nudila pestro sliko, kakor prava jeruzalemska cvetna nedelja. Javna dražba. Zadnja občinska seja je obravnavala vprašanje, ki je izgledalo, da slavno JNS občinsko večino preveč ne zanima. Poročilo finančnega odseka je bilo brez vsake debate in potrebnih pojasnil s stoodstotno večino sprejeto. Gre namreč za prodajo parcele, ki je že svoj čas vzdignila v Kranju precej prahu. Ta parcela je bila namreč last kranjskega župana g. Pirca. Isti jo je prodal g. Sircu, svojemu zetu, v času pa, ko je OUZD iskal v Kranju primernega prostora za gudnjo zdravstvenega doma, je bila ista parcela prodana v 10 svrho za vsoto cca 50.000 Din. Seveda se je šele pozneje izkazalo, da v tem delu mesta poleti primanjkuje vode in da je nekako od rok, ker je precej oddaljena od tovarn. Naša občina je seveda zelo postrežlji-va in je parcelo kot neprimerno zamenjala z drugo, na kateri se tudi sedaj že gradi. Ko smo mi o tej stvari poročali, se je oglasil g. Sire kot zagovornik gospodarstva OUZD ia izjavil, da je pripravljen vsak čas odkupiti to parcelo po njeni vrednosti. Naše javno vpru-šanje na OUZD v ..Gorenjcu" nam ni prineslo nobenega pojasnila, ali je mogoče parcela že prodana g. Sircu ali ne. Tako nas je sedaj še bolj začudilo poročilo g. Berjaka na občinski seji, da se ta parcela proda na javni dražbi. To je lepo, vendar bi bilo občini v veliko korist, da jo enostavno ponudi g. Sircu za vsoto cca 78.000 Din, kolikor onu sedaj predstavlja za njega tudi vrednosti. Saj je g. Sire sam izrazil v .Jutru", da je vedno pripravljen parcelo odkupiti, pa smo že mislili, da jo je že zdavnaj dosledno svoji izjavi odkupil od občine, V nasprotnem slučaju, mislimo, da na dražbi izklicna cena nikakor ne bi mogla biti manjša od te vsote. Vsekakor pa svetujemo g. Sircu, da se te dražbe gotovo udeleži, ker bo lahko dobil potrdilo o pravi vrednosti iste parcele. Visok obisk pri kranjskih JNS-jih. Naši občinski možje so imeli zadnje čase zelo veliko dela. Ker se je rok za vložitev pritožbe na u-pravno sodišče zoper razrešitev hitro bližal li koncu, so bila posvetovanja vsak dan na dnev- Lepe Izložbe, kar nI v izložbah, je v trgovini! B. RANGUS sodni cenilec KRANJ Velik« izbira ur, zlatnine, srebrnim', jedilnega orodja, očal, kakor vse ostale optike Popravila se strokovno in pod jamstvom izvršujejo v naši prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. — Kupujem vsakovrstno zlato ia srebro. STRAN 4 ^■■»•■»•■^»■^»■^^ »GOKEiSjEC« nem redu. V neki gostilni so celo govorili, da je prišla kranjskim JNS generalom na pomoč, razen že znanega eksperta iz Ljubljane cela deputacija. To deputacijo so tvorili velikopotezni in socialno čuteči mož in „narodi mučenik", za času svetovne vojne iz „brdskog naselja"; drugi je nil njegov ljubljanski tovariš ki nima opravka z mesarico — in je sedanji velik zagovornik teze o zapostavljanju Slovenije; tretji je pa bil najodličnejši ekspert v vprašanjih integralnega jugoslovenstva, ki je nastopil koncem marca v senatu. Deputacija sicer ni imela želje, da bi se politično udej-stvovala, ker je prišla iz bisera Slovenije, kjer je bila na oddihu. Vendar ni mogla pustiti na cedilu ljudi, ki so svojčus svečano izjavljali, da bodo vedno delovali v ..smernicah JNS". Moramo pa pripomniti, da te vesti nismo mogli točno preveriti, ker je bil sestanek v zasebnem stanovanju enega kranjskih razrešenih funkcionarjev JNS občinske večine. Emigrantsko društva „Sloga" v Kranju bo imelo svoj občni zbor dne 19. aprila 1936 ob 9. uri dopoldne v običajnih prostorih Narodnega doma v Kranju. Dnevni red občnega zbora je običajen. Pozivamo vse v Kranju in v okolici stanujoče emigrante, člane in nečlane, da se tega občnega zbora udeležijo. Istotako vabimo tudi vsa ostala društva, da se vsaj po svojih delegacijah udeleže tega občnega zbora, ki naj bi bil ponovna manifestacija medsebojne povezanosti domačega prebivalstva z emigracijo. Odbor. Kranjska podružnica Slov. plan. društva bo imela čez veliko noč odprto Prešernovo kočo na Stolu in vabi vse prijatelje prirode, zlasti smučarje, da isto obiščejo. Pomladek Jadranske straže na drž. tekstilni šoli v Kranju priredi svojo letošnjo akademijo t soboto dne 18. i. m. zvečer v Narodnem domu. Po akademiji se vrši prireditev K.O.J.S. t Kranju pod naslovom „Večer na morju". Ker je čisti dobiček obeh prireditev namenjen v prvi vrsti za podporo letošnjim absolventom tekstilne šole za prireditev večje poučne ekskurzije sirom naše domovine in obisku obale našega Jadrana, obisk prireditve našega agil-nega podmladka toplo priporočamo. Kdor bi pomotoma ne sprejel vabila, naj ga zahteva pri vstopni blagajini. Čuvajmo naše morje. Konkurz za izdelavo podrobnih načrtov za gradnjo šole v Kranju ne bo razpisan. Čeprav bodo načrti stali eca 189.000 Din, se vendar ni poskusilo doseči z razpisanim konkurzom nižje vsoj te. Ne vemo zakaj je tako storjeno, pač je prav gotovo, da bi se mogla doseči z razpisom teh del mnogo nižja vsota. Pisarna Združenja obrtnikov se je preselila v nove prostore v hišo g. Sirca nasproti Narodnega doma, kjer posluje tam v že znanih uradnih urah- Kakršni so, tako o svojem bližnjem mislijo. Te besede je na zadnji seji izrekel kranjski g. župan. Povod za to mu je bil članek v ..Gorenjcu* „Prosta luka v Kranju", ki smo ga objavili v zadnji številki. Ker smo v tem članku iznesli samo uradne ugotovitve in nismo v n;kakem pogledu žalili g. župana, — seveda v kolikor sam nj žali! zakonskih predpisov s svojim poslovanjem, mislimo, da g. župan ni bil upravičen nastopiti takoj s takimi ugotovitvami. Naše mnenje je, da bi bilo bolj pravično, da je g. župan priznal celo zadevo, kakor so jo ugotovili revizorji in kakor je ista tudi v uradnem odloku o razrešitvi obč. uprave vzeta kot vzrok in povod za isto. G župan zadeve ni pojasnil popolnoma, povedal je samo, da je o tej stvari sklepa! trošurinski odsek in da je isti odločil, da ima g. Sire v Kranju tranzitno skladišče prosto trošarine, ali kakor ga danes v Kranju imenujejo „punto franco" ali „Freihafeu". Povedal pa ni, zakaj on tega odloka kot nezakonitega ni odklonil pri podpisu. Tudi ni povedal, zakaj ni o takem odtoku obvestil otalih interesentov, katerih je v Kranju mnogo. Prepričani smo, da bi vsi kranjski trgovci zaprosili občino za tak „punto franco", saj tudi oni prodajo veliko večino svojih zalog izven Kranja. Tudi občinsku večina ni hotela zvedeti, kako je prišlo do tegu odloka ter je molče pritrdila pojasnilu g župana, da vendar g. Sire ne more zaradi tovarne, ki jo ima na Gaiteju tam zgraditi še posebno skladišče. Vendar to pojasnilo g. župana ne bo držalo, saj je dokaz zato že sani odlok, s katerim je občinska uprava razrešena. Nam pač g. župan ne more očitati, da bi ke-daj svojim ..sorodnikom" dajali tnke benefi-cije, ker tudi na takem položaju nismo bili. STRAZIŠCE Pretekli teden je bila na naši občini občinska seja, na kateri se je razpravljalo z veliko zamudo o proračunu za leto 1936/37. Da pa je mbglu biti občinska seja sklepčna, je bila zasluga našega požrtvovalnega župana, ki se je moral potruditi, du je osebno sam še' klicat občinskega odbornika JNS večine, ker je ravno on manjkal do sklepčnosti. Do-tični je bil kakor vedno tudi to (»t pokoren povelju svojega poveljnika 'in «e »radcvolje odzval »povabilu", čeprav bi raje ostal doma pri šilu in kopitu. Pri proračunu je bilo navzočih 14 odbornikov in je bil proračun z ne koliko spremembami vendar sprejet. Kakor pa smo doznali, so se ua tej seji vršila razna posvetovanja, kako in kaj naj se ukrene, da bi bilo občinsko gospodarstvo na oni višini kot jo želi oblast od vsake občine. Slišali smo tudi, da je g. župan javno objavil, da se je davčnj „vijak* znižal od 62 na 45%>. Ljudje so Lili s tem seveda zadovljni in so povpraševali, kdo ima zasluge za to. Kakor vedno je tudi to pot segel po zaslugah naš g. župan, kar pa seveda ne drži. Da se je davčni vijak znižal je namreč vzrok ta, da je davčna podlaga za leto 1936/37 zvišala. Vsak občan je dolžun nadzorovati občinsko-gospodarstvo in je dolžnost vsakega občana, da se zanima za vse, kar se dogaja na občini. Zadnjič 5. aprila je bilo razglašeno, da je občinski obračun za leto 1935/36 na vpogled, da ga vsak občan lahko pregleda in predloži mo-raorebitne ugovore. Naslednji dan pa, ko je prišel naš občan da stvar pregleda, mu je g. župan odgovoril, da obračun še ni gotov in da ga sestavlja blagajnik. Šel je nato k blagajniku, ki pa je izjavil, da ga on sploh ni dobil v svrho sestave in da ga pri najboljši volji ne more pokazati. Mi na to postopanje g. župana Križnarja pripominjamo samo v toliko naj on v drugič prej raje pogleda kaj lahko razglasi: potem ne bo nepotrebnega govorjenja, da dela protizakonito. Za to se tudi ne čudimo, da je bilo revizijsko poročilo samo hvale polno. Občan. Vincencijeva konferenca se je ustanovila tudi za našo faro. Upamo, da se bodo ljudje usmiljenega srca rade volje odzvali sodelovanju za zmanjšanje bede in pomanjkanja naših revnih soobčanov. KRIZE Revizija banske uprave pri občin; in šolskem odboru je končana. JNS-arji zatrjujejo, da je revizor našel vse v najlepšem redu in da se je zelo pohvalno izrazil o celokupnem vodstvu. Če je res tako, potem jim je treba tudi na tem mestu izraziti vso pohvalo, — no pa bomo še videli. Gospod urednik. Ko je „Gorenjec" prinesel zadnji dopis iz Križev so pa rekli gg. JNS— arji: „Sedaj ga pa imamo"! — namreč Vašega dopisnika. Jaz pa pravim: „Figo". Ker mnogi dolže gosp.Leop. Pelicona, uradnika iz Pristave, da je on Vaš dopisnik, sporočam radovednežem, da so na krivem potu in ob enem prosim Vas, gospod urednik, da to potrdite, ker ne maram, da bi se komu delala krivica. Op. ured.: ker ne želimo nikomur delati krivice, radi potrjujemo da g. Pelicon ni naš dopisnik. OPOZORILO! Zadnje čase se precej pogosto in javno shajajo neke sumljive osebe in oznanjajo, zlasti med mladimi fanti, „tretja" nebesa na zemlji. Stariši pazite na svoje sinove, s kom se družijo, da ne zabredejo predaleč; kajti posledice teh ..tretjih" nebes boste prvi občutili sami. Tistim oznanjevalcem pa svetujem: Jezik za zobe, da se ne boste enkrat gorko razočarali in vso stvar do dobra premislite in krenite na drugo pot! Pregovor pravi: ..Pamet je boljša, kot žamet!" Vstajenje. Velikonočna procesija bo kakor običajno ob 4 uri zjutraj. TRZIC Predavanja v dvorani na Skali so zaključena. Dvanajst jih je bilo v šestih mesecih oživljenega delovanja društva sv. Jožefa. Po pesmi moškegu zbora nam je v pondeljek še govo-il g. dr. V. Fajdiga, profesor vcronuuks iz Ljubljane, o delu cerkve v okolici francoske prestolice Pariza. Resnici in milosti božji res ni prevelika nobena beda človeška, nobena žrtev pretežka. Zato delo, ki ga spremlja ljubezen do bližnjega, prospeva. V čusu. ko se sliši vedno o večjem podtalnem komunističnem rovarenju, je za cerkev tudi čas veselja radi velikih spreobrnjenj delavskih slojev. Jeftejevo hčer so zopet igrale preteklo nedeljo članice Dekl. Mar. družbe. Te predstave se je udeležila zlasti mladina, ki je zvesto in mirno spremljala zgodbo iz svetega pi uredilo. „Frvi april* je že minil. Ne vemo, kaj gospodje čakajo. Ali ga bo kdo drugi sestavil? ŠKOFJA LOKA Izlet na Sušak, Trsat in Kraljevico se vrši na velikonočno nedeljo in pondeljek. Odhod iz Škofje Loke v nedeljo ob 7. uri zjutraj ■?. Mestnega trga. Ker je še nekaj sedežev na razpolago se naj kdor želi na morje, takoj, prijavi. Vožnja bd z novim avtobusom, in bo go-gotovo zadovoljiva. Prijave in plačilo Din 130 za osebo sprejema, dokler ne bo zasedeno, trgovina Planina, šk. Loka. Mestna Ubožnica. V ubožnični mrtvašnici je že od jeseni družina Fojkar Sinezija, ki se je kar po svoje v njo vselila. Ze prejšnji obč. odbor je hotel ta lokal izprazniti, pa sredi zime ni mogel, sedanja obč. uprava pc če hoče napraviti red, naj to brez odlašanja stori. Vsa javnost je že nevoljr.a nad to svojeglavnostjo družine in zahteva, da se ima prostore, pa če tudi je to mrtvašnica, uporabljati le. za stare in onemogle občane, ne pa da tam stanuje zdrava in delazmožna družina. Apeliramo, da uprava napravi red. Opozarjamo vse čitatelje v Šk. Loki, da bo mo v prihodnji številki pričeli priobčevati poročilo o reviziji na mestni občini. Potem bo lahko vsak čitatelj sam napravi! svojo sodbo. Poročilo bo v več številkah, zato svetujemo, da vse shranite, tako boste imeli celotno poročilo. Novi avtobus ali podjetnost domačina. Te dni je pripeljal g. Eržen Jože avtopodjetnik v Škofji Loki iz Ljubljane popolnoma nov avtobus. Stroj in spodnje dele vozila je dobavila tvrdka Saurer iz Dunaja, karoserijo je napravila delavnica Rojina v Šiški, vso notranjo u-reditev, lakiranje in tapeciran je pa je izvršila firma Stupica v Ljubljani. Voz ima 37 sedežev ter je nekaj posebnega. Voz ima ves stroj vdelan v notranjosti, da je šoferjev sedež tik ob začetku voza. Voz je na zunanj lepe drap barve, v notranjosti pa lahno modre. Na zunanjosti ima naslikan mestni grb z zamorcem in napis avtopodjetje Eržen Jože, Škofja Loka. Ima 24 voltno električno razsvetljavo v vozu ter ima 60 konjskih sil moči. Voz in šofer sta preizkusno vožnjo krasno prestala, na veliko-noč pa popelje vse prijavljence na Sušak. Lastniku častitamo. ŠENČUR Na belo nedeljo priredi tukajšnje prosvetno društvo igro ..Zloba in zvestoba". Lepa je ta igra; v lepi viteški obleki bodo igralci gotovo nad vse ugajali. Le pridite, pa boste videli. PREDDVOR Celodnevno češčenje sv. Reš. Telesa, smo obhajali s slovesno tridnevnico. Govore je imel za može in fante, žene in deku a, ter sklepno pridigo č. g. luzurist Tavčar. Umrla je na Spodnji Beli, Marjana Mubi, p. d. „Štantmanova mati". Cez en mesec bi dosegla starost 86 let. Naj ji sveti večna luč. Knjižnica Prosv. društva bo zopet na novo preurejena. Veliko knjig je novih, med temi tudi 4 letniki ..Mladike". Vse je daroval c". g. svetnik Sitar, kuteircniu na tem mestu izrekamo prisrčno zahvalo. Knjižnica bo odprta odslej redno vsako nedeljo po deseti sv. maši. Vodovodna dela dobro napredujejo v kolikor jih ne ovira slabo vreme. Cevi od rezervoarja do župnišča so preizkušene in se že zasipajo. Sedaj polagajo cevi v smeri proti Tratam in proti Murniku. Merili so že tudi za napHjavo vodovodu proti Beli. ako bo izpeljivo vsled višje lege. HRASTJE V nedeljo dne 5. aprila je bila na našem odru doig-ana Pavel Bobnarjeva žaloigra ,.V valovili bolesti." Kljub slabemu vremenu je bila udeležba velika. Igralci so s svojim izvajanjem ljudstvo silno zadovoljili, zato je izrazilo iskreno željo, da se igra ponovi. Naši igralci so pripravljeni tej želji ugoditi. Na velikonoč. pondeljek 13. aprila ob 3. uri popoldne se bo igra ponovila v društvenem domu v Ilrastju. Kdor hoče videti res lejK) narodno igro naj si jo ogleda. BESNICA - NEMILJE Igravci mišega Prosvetnega društvu so sklenili, da bodo šlj na velikonočni pondeljek dne 13. aprila v sosedno vas Nemilje. kjer bodo igral i v Baluntovih prostorih veselo igro ,.Za-nikerna trojica" Začetek ob 3. uri popoldne. Okoličani vljudno vabljeni. LEŠE Gasilska četa. Pred kratkim je odstopil predsednik gasilske čete. Da dobi gus. četa novega predsednika je bilo treba občnegu zboru, s katerim so morali čakati, da so minule občinske volitve. To pu zato, da so vedeli, koga bo kateri volil. In zgodilo se je, da je blagajnik gasil, čete pri občinskih volitvah oddal svoj glas za g. Pungercu. Potem so pu modrovali naši gasilci in sklenili, da blagajne ne sme imeti tisti, ki je volil »klerikalca", ker imamo čas, dajmo raje voliti novega blagajnika. In izvoljen je bil kundidat Tonejčeve liste. Mi nismo nič proti temu, — ker se je ponesrečil pri občinskih volitvah, naj bo pa pri gasilcih za blagajnika. Tako so gasilci zopet pokazali, da je naša gasilska četa še vedno politična. Kmetje bodite složni! Ne prodajajte živine pod ceno! Cene živini bodo v torek 14. aprila sledeče: Voli in boljše krave: 1. vrsta 5.50 Din. 11. vrsta 4.50 Din. III. vrsta 150 Din. Teleta I. vrsta 7 Din II. vrsta 6 Din. III. vrsta 5 Din. Krave slabše vrste naj vam oceni komisija na trgu. Ob 12. uri se trg zaključi. Kmečka zveza za Slovenijo. OLŠEVEK Dne 8. t. m. je umrl g. Jaka Koželj višji svetnik pri generalni direkciji državnih železnic v Belgradu. V vojni kot dobrovoljec na ruski in solunski fronti si je nakopal bolezen, zdravil se je v domačem kraju, vendar je tej bolezni še mlad in polu življenja podlegel. — Pogreb bo 11. t. m. ob 10. uri na olševskem pokopališču. — P. v ni. ŠPORT Damski odsek strelske družine v Kranju sporoča, da se zaključijo malokuliberske strelske vaje s tekmovanjem prvi četrtek po veliki noči t. j. dan 16. t. m. zvečer v prostorih gostilne pri „Zlati ribi". Odsek vabi vse članice in po njih vpeljane goste, da se te tekme sigurno udeležijo ter povabijo s seboj tudi svoje prijatelje, ker je znano, da se ua teh tekmah dobijo lepa darila. Letos bo med prvimi darili par novih čevljev (po meri) in še mnogo drugih dobitkov. Pri razdelitvi daril se bode v prvi vrsti vpoštevalo članice in goste, ki so se v zimskem udeležili vsaj ene strelske vaje, nato šele ostali. Kakor je bilo že objavljeno, se vsi doseženi rezultati po 12. marcu t. 1. v tem lokalu, štejejo v dobro. Dobitkov bo dostj na razpolago, tako da bo lahko vsaka in vsak prišel na svoj račun. Dume tekmujejo na 10 krožno (dosegljivih 100 točk) gospodje za 5 krožno turčo (dosegljivih 25 točk). Strelska družina v Kranju priredi na belo nedeljo dne 19. t. m. v slučaju slabega vremena drugo nedeljo t. j. dne 26. aprila t. I. celodnevno tekmovanje s flobertovkami, kot vsako leto na prostoru za Narodnim domom. K temu tekmovanju so vabljeni vsi (moški in ženske) in tudi iz vseh strelskih družin. Upati je, da bo konkurenčna borba jirecej huda, ker je znano, da se v našem in tudi v drugih sre-zih, zelo goji strelski šport. Na razpolago bodo tarče in lepa darila za dobre in slabejše strelce. Tudi „tolažilnih daril" ne bo manjkalo, zato ste iskreno vabljeni prav vsi. Odložite ev. Izlete na prihodnjo nedeljo, ne bo Vam žal. Rezultati tekem (od 16. t. ni. — damske tekme in 19. splošne tekme) se bodo objavile v časopisju. Cena municiji na obeh tekmah za 3 na-liojev Din 2.50. Jur s pušo —-f 1 •i ' - V' ■ •. ki •.: Tinček: .,Ali veš Tonček, kje najcenejšo bri-jejo?" Tonček: ,.Ne vem." Tinček: ., V kranjskem Gorenjcu." — Meščanski gospod je v gostilni naročil kosilo. Ker ni mogel velikih poreij spraviti v želodec, je pečenko vtaknil v žep. Natakar pribiti, dvigne krožnik in zlije, meni nič tebi nič, omuko gostu v žep. „Kuj [m je?" vpraša razburjen gost in takoj dobi miren odgovor: ..Pečenka j« vendar nnjboljia v omaki." — Veliki diktutor ni bil zadovoljen s svojo lepo frizuro, želel si je drugo, da bi mu stali lasje po koncu. Vpraša za zdravilo brivca, ki mu odgovori: »Dajte svobodo tisk«!" »GORENJEC« ~- ~**> STRAN 5 Pisanice kranjske občine meščanom Lep uspeh kranjskih šahistov v Ljubljani Po določilih§84t.3 Zakona o občinah spada odrejanje del in nabav na račun posameznih proračunskih kreditov v pristojnost občinskega odbora. Šele na podlagi sklepov občinskega odbora odreja predsednik posamezne izdatke. Občinska uprava sama pa sme določati o kreditih samo v primerih toč. 4 s. K3 Zakona o občinah. Kako se je pa na kranjski občini delalo v tem oziru. bodo lahko vsi čita-telji videli iz sledečega: Ob priliki revizije je naš vrli g. župan kakor tudi člani občinske uprave izjavil, da je s krediti razpolagal in izvrševal dela in. nabave sam osebno v sporazumu z občinsko upravo. Tudi v sejnih zapisnikih se ni moglo ustanoviti, da bi občinski odbor sklepal o črpanju raznih kreditov in drugih delih, n. pr. o delih na občinskih stavbah, pri vzdrževanju cesta in kanalov itd. Toda še več! Iz samih zapisnikov občinske uprave pa je ustanovljeno da še ta ni vedno sklepala o črpanju kreditov temveč le redko. Končna slika pa je porazna: s_ krediti, ki znašajo za materielne izdatke letno okroglo 1,500.000 Din je razpo^ lagal večinoma sam g. župan in se ti izdatki večinoma niso niti naknadno predložili občinskemu odboru v odobritev. Seveda odbor ni nikdar pooblastil predsednika in občinsko upravo, da bi smela in v koliko sama razpolagati s krediti. Seveda naši vrli JNSarji ne priznavajo teh poraznih ugotovitev, še celo trdijo, da je ni tako urejene občine kot je naša. 2. Gasilska četa v Kranju je sklenila s posebno zavarovalnico jamstveno zavarovanje za gasilce. Letna premijo znaša Din 1831.—. Toda ne smemo misliti da to premijo plačuje gasilska četa sama. Naša občina je šla v svoji širokogrud-nosti tako daleč, da je to premijo plačevala iz svojih sredstev, čeprav ni bil v občinskem proračunu določen za ta namen noben kredit. Zelo važno pa je pojasnilo g. župana, da se ta vsota plačuje iz občinskega proračuna „po večletni praksi", ker je bilo tako odločeno že od prejšnjih občinskih odborov. Brez ozira na to, da ima naša gasilska četa vedno precej visoko podporo od občine v višini 8000 do 10.000 Din in da je sama materielno precej dobro stoječo, je bila ta pomoč od strani občine za njen obstoj in delovanje neobhodno potrebna, seveda na račun nas davkoplačevalcev. Naši občini se res dela krivico, če se ji očita, da nima dovolj razumevanja za kulturna društva. Poleg visokih podpor, ki jih nekatera društva prejemajo iz občinskega proračuna, jim je naša občinska uprava naklonila v svoji uvidevnosti še več pomoči in podopore, tako potrebne za njihovo delovanje. V narodnem domu ie nastanjenih precej društev, ki so zelo obremenjena z dajatvami za odplačevanje dolga pri zadrugi Narodni doni. Zato pa jim je naša občina naklonila podporo s tem, da so občinski delavci pri raznih prireditvah kot so n. pr. veselice vršili dela, za katere jih je potem plačala občina. G. župan seveda energično zanika ta očitek; njemu sploh ni kaj takega znano, pač pa da so delavci delali v parku pred Narodnim domom. Toda ugotovi-fovilo se je ravno nasprotno: sam g. žunnn je izrecno naročil ta dela pri ve-se'icah in tudi sam podpisal plačilne naloge za izplačilo zadevnih izdatkov. Da so biti ti izdatki izvršeni brez sklepa občinskega odbora ni potrebno pripominjati. 4. V občinskem proračunu je predvidena vsota Din 2000 za vzdrževanje letnega telovadišča Sokola v Kranju, pored 12.000 Din podpore istemu društvu. Ta mala vsota seveda ni bila vedno zadostna, zato je moralo iz kreditov za ceste izplačati za delavce za urejanje tega telovadišča v letu 1934/35 skupno 4076 Din v letu 1935/36 pa skupno 430 Din vsega 2283,50 Din. Pripominjamo, da za ta dela ni bilo v občinskem proračunu kredita. 5. Pri gasilski četi je bil stalno od tedna do tedna skozi celo leto zaposlen na račun občine 1 delavec, ne da bi o zadevnih izdatkih sedanji občinski odbor sploh kedaj kaj sklepal. Pojasnilo za to zadevo je seveda bilo kot navadno, da je to „stara praksa". Da pa je obč. proračun samo za eno leto, in da isti obsega samo izdatke v enem letu, na to so naši gospodje prav gotovo pozabili. Za tega delavca, je bilo izdanih v letu 193^/35 po posameznih tedenskih izplačilnih polan skupaj 10.748 Din v letu 1935/36 pa 9870 Din. Seveda ti izdatki niso bili vknjiženi tako kot so bili porabljeni!,, temveč so ste v letu 1934/35 zaračunali med nepričakovane izdatke, v letu 1935/36 pa na breme kredita za vzdrževanje cest. Pojasnilo, da je omenjeni delavec res zaposlen pri škropljenju cest gotove ne bo držalo, ker vsi vemo, da v Kranju po zimi ali pa v jesni prav gotovo ne škropimo cest. Vsaj mi se ne spomnimo! V nedeljo dne 3. 1. ni. se je vršil v Ljub-ljani v hotelu Metropol, br:'.oturnir za prvenstvo dravske banovine, ki ga je priredila Slo-vensKu šuhovsku zveza. Na turnirju, ki ga je vodil neumorni organizator g. prof. Bajec, je zmagal simpatični Mariborčan g. K. Konic, kateri je prejel tudi od šah. zveze diplomo ter naslov /veznega prvaka za 1. 19!S Te zanimive prireditve, na kateri je sodelovalo 81 najboljših slovenskih šahistov, se je udeležilo tudi 7 igralcev Kranjskega šahovskega kluba, ki so se kar najbolje odrezali ter si priborili 5 nagrad. Darila so prejeli poznani amater g. Šorli, ki je bil med prvimi nagrajenimi, nadalje gg. Singer, Pogačnik, Globočnik ter Franko. Kiepko ter žilavo sta se borila tudi žand. podpor, g. Durič ter g. faktor Uhernik, katera sta marsikateremu nasprotniku prekri- VOJAŠKE ZADEVE Rok za vložitev prošenj za 1. in IV. pešadij-sko podoficirsko šolo v Belgradu in Zagrebu je preložen do 20. aprila t. 1. na kar se vsi re-flektantj opozarjajo. Kckrutni spisek za mladeniče 1916., ki pridejo nu letošnji iu bor, je vsakemu mladeniču tega letniku, kakor tudi njihovim sorodnikom, do 20. t. ni. na vpogled v pristojnih občinah. Reklamucije se bodo vpoštevale samo do tega termina. PROSVETA Založništvo Kokalj Franc, Škofja Loka je za Veliko noč izdalo izredno zanimivo knjižico z 27 slikami: „Vodič po Crngrobu." Je to izpopolnjena razprava o Crngrobu, ki jo je dalj časa prinušal .Gorenjec". Knjiga stane samo 8 Din. Vezana v platno Din 16, čeprav ima skoraj tOO strani in mnogo krasnih slik. Dobi se v knjigarni Ilirija v Kranju, pri založniku v Škofji Loki in v Ljubljani pri Ničmanu. Toplo priporočamo lepo knjižico. Vsem c. odjemalcem želim prav prijetne velikonočne praznike in se za nadaljno naklonjenost priporočam! Minka Ogrizek, Kranj na Roženvenskem klancu, podr. na „Stari pošti" trgovina galanterije, modnih pletenin lastnega izdelka, zaloga vsakovrstnih ročnih del, volne, svile, izvrševanje entlanja, ažura, strojno vezenje, montiranje blazin, zaves i. dr. Velika izbira — priznano, dobro blago — zmerne cene — skrbna postrežba! zala račune s tem, da sta mu diktirala šah — mat. Z oziram na močno zasedbo turnirja ter predpisani čas od 5 do 10 sekund za premišljevanje za vsako potezo, kar zahteva od vsakega posameznega igralca mnogo rutine ter temeljitega poznanja šahovske igre, se mora reči, da so naši šahovski prvaki v polni meri izpolnili svojo dolžnost, za kar jim gre vse priznanje. Uspeh naših šahistov v ljubljanski areni jasno dokumentira, kako posrečena je bila ideja onih, ki so stavili ves svoj vpliv na to, du se je tukaj v Kranju ustanovil šahovski klub. Društvo, kateremu na čelu stoji g. dr. Megušar, je zgrajeno na zdravi podlagi ter poseduje vse iastnosti, da se kmalu razvijte v eno izmed najmočnejših v Sloveniji. F. G. Zdravstvo UNIČEVANJE STENIC IN RAZKUŽBA STANOVANJ Znano je dejstvo, da še ogromna večina ljudstva ne ve, da se poleg obligatnih desinfekcij in desinsekcij, ki jih določa čl. 10 Privilnika o desinfekciji in desinsekciji daje čl. 22 istega pravilnika možnost tudi privatnim strankam da se poslužuje desinfekcij in desinsekcij. Desinfekcija (razkuževanje) zoper tuberkulozo, raku, termite itd. se vršijo s fonnulin. skim plinom, ki se razvija s pomočjo aparata. Ta plin deluje v zaprtem prostoru 3 in pol odnosno 7 ur. V tem času uniči v desinficiranem prostoru vse bolezenska klice, bodisi v zraku, bodisi v perilu ali na raznih predmetih. Desinsekcije (uničevanje mrčesa) zoper mrčes se vršijo s strupenim cijnkalijem plinom, ki prodre v vsako še tako neznatno in še tako globoko razpoklino v zidu, podu ali kjerkoli in ki poleg, kar je izredno važno, mrčesu uniči tudi njegu ličinke in jajčeca, tako da je disinsekcija s ciaukalijevim strupenim plinom edinstveni način, s katerim se mrčes in njega zalega absolutno sigurno in za vselej odpravita iz stanovanja. Poleg tega nima stranka z desinsekcijo nikakega posla. Stroški pri-desinsekciji so s tem plinom sorazmerno minimalni, če pomislimo, koliko truda in denarja se porabi za nakup kemikalij (flita, lizola, raznih praškov in drugo) v svrho vedno se ponavljajočih čiščenj zasteničenih stanovanj, ki pa so v vseh slučajih brezuspešna. Končni rezultat takih čiščenj je: 1) Denar za brezuspešno čiščenje z raznimi kemikalijami je izgubljen. 2) pohištvo in drugi predmeti so vec a'i manj pokvarjeni in dostikrat je nastala škoda nenadomestljiva. 3) Najbolj porazno je pa dejstvo, da mrčes in njega zalega se živita. Oba navedena plina niti najmanj ne kvarita nobenih predmetov. Cene desinfekcij in desinsekcij so tako minimalne, da se jih more poslužiti vsakdo. Absolutno pozitiven uspeh je zasiguran. Daje se tudi ako stranka želi, pismeno jamstvo za po-pozitivni uspeh desinsekcije. Ta način desinfekcije in desinsekcije priporočamo vsem, ki imajo v svojih stanovanjih mrčes, zlasti stenice in onim, ki svoja stanovanja oddajajo tujcem-letoviščarjem ter vsem onim, katerih svojci so umrli za tuberkulozo ali rakom, da pustijo razkužiti svoja stanovanja s formalinskim plinom ter tako obvarujejo ostale pred okužitvijo. Desinfekcije in desinsekcije vrše v vseh primerih uradni diplomirani zdravstveni pomoč-niki-desinfektorji. Prošnje za desinfekcije in desinsekcije je vlagati pri pristojnih sreskih načelstvih in morajo biti kolekovane s kolekom za Din 5.— Končno se pripominja, da sme vršiti desinfekcije in desinsekcije na gornji način in z navedenimi sredstvi izključno samo strokovno osobje, ki je absolviralo strokovne tečaje. Vse one osebe, ki vršijo uničevanje mrčesa obrto-ma se ne smejo posluževati strupenih kemikalij zato tudi nimajo nikake strokovne kvalifikacije. Če pobrskaš po časopisih Gospodarska sloga, ki jo v teh težkih gospodarskih časih v samoobrambo energično izvajajo na Hrvatskem, da bi dvignili cene zlasti živini, si utira, pot tudi že med Srbe. Seveda jo v Srbiji kmetje prilagodil jejo posebnim srbskim razmeram. Dvig cen in istočasna borba proti prekupcem je njihov program. Navdušeno so se je nu primer oklenili v o-krajih Valjevo in l7b. Vse se vrši izven vsakega strankarskega vpliva. Tudi tam vodijo to borbo za zboljšanje gospodarskega položaja na deželi najuglednejši kmetje. Tudi pri nus moramo po začeti poti naprej. Le v slogi bomo uspeli. Ni to izmišljotina kakih mogotcev. To je pravo gibanje. Zdravo in potrebno gibanje, ki je na Hrvatskem že blagoslovljeno s krvjo: V borbi s prekupcem je kot žrtev podel dober kmet, ki ni mogel več gledati iz-ženianju in odiranja od strani piekupcev. V sremski Posavinl se starši trudijo, du v teh čusih čim lepše oblečejo svoje otroke. Kar tekmujejo menda, čigav bo nosil lepšo obleko. V pretirani brigi za zunanjost pu pozabljajo na izobruzbo. Otroci ne bero ne knjig ne časopisov. Danes po končani ljudski šoli še znajo brati. Čez 20 let pa jih bo treba prišteti med analfabete, tako tožijo resni ljudje. Vprašajmo se, če tudi pri nus ponekod ne pa-dumo v ta matcrializein. Branje knjig in časopisov mora biti nujna hrana človeku, kdor hoče naprej. Mohorjeva družba vrši odlično nalogo med Slovenci. Kutoliškim časopisom je treba na široko odpreti domača vrata. Za dobro knjigo ne sme biti nikdur denarja ško-du. Stara vrba vzbuja veliko pozornost pri vseh turistih v Srednji Franciji. Z muhoin je obra-slu, iz njenegu osrčja pa je pognala črešnja. Njeno deblo, je visoko že več uiHrov. ua vejicah pa se blesti sveže belo cvetje Kako jo bodo šele občudovali, ko bo drevo polno rdečih črešenj. -— V Nemčiji p« rastejo šmurni-ee kot človek velike. Vonj imajo tako močen, da morajo vrtnarji rabiti posebne, plinske maske, da z njimi vdihavajo sveži zrak, ko delajo med njimi, čudna igru prirode! Napredek kdaj se boš ustavil? V nekaterih rudarskih Irevirjih severne Francije je pod zemljo toliko rovov iii votlin, da so nekatera stanovanjska poslopja v resni nevarnosti, da se podro in zrušijo. In tehnika je prišla na pomoč. Te dni so odrezali enonadstropno zidano hišo da jo bodo dvignili od tal dober meter visoka Na vsak ogel so pritrdili dvigalo na vijak. Delali so 48 ur brez prestanka in hišo so dvignili 80 cm. Do nedelje bo poslopje dvignjeno, če bo šlo po sreči. Posel je nevarno delo, vodi ga poseben inženir, ki daje delavcem navodila in povelja s pomočjo zvočnika. Med najkrajše zakone po državah spada zakon, ki ga je koncem marca objavil francoski Uradni list. Ima namreč samo en člen. Po njem so pomiloščeni vsi advokatje in jim oproščene disciplinarne kazni, ki so jim bile izrečene rudi dejanj, izvršenih pred 8. januarjem 1936, če pogreški ne tangirajo njihove časti ali njihovega poštenja. Advokatska zbornica v Parizu se je takoji poslužila tega zakona in ga porabila vprid pariškemu odvetniku Georgesu Desbonsu, ki so ga ponovno vpisali med svoje člane. Zajamčeno enako trde osle, bruse, kašarje razpošilja najceneje kamnolom ROJS KARL - ROGATEC Prva največja urarska in dragu ljarska trgovina s podružnico na Gorenjskem Predno si kaj nakupite, oglejte mojo veliko zalogo in prepričali se boste, da dobite najceneje, naj-solidneje in p« tovarniških cenah le pri tvrdki I. LEVIČNIK - urar KRANJ - JESENICE _ Kupujem staro zltto in srebro! STRAN t »GORHiiVjEC* Vesele velikonočne praznike želijo: in se najtopleje priporoča | Anton Belhar i i mesar in prekajevalec \ TRŽIČ vsem svojim članom in odjemalcem \ ! „ \ AVTOPODJETJE i USNJARSKA IN ČEVLJARSKA \ i Trumo« IIHIiIi Pimi! r. z. z o. z. ) TRŽIČ j i TRŽIČ \ in se priporoča za vsa. slikarska in 1 pleskarska dela JEŽEK MARJAN TRŽIČ 1 in se priporoča JANKO DOLŽAN gostilna GOLNIK 1 RUDOLF IN IVANA F EMC i gostilna pri „LUZARJU" želi vsem s cenj. gostom vesele praznike in se ( I priporoča i | T R Z I C | ANTON J E Š E , trgovina s čevlji Točna postrežba. Cene nizke. 1 TRŽIČ ! MIHAEL G O D N O V brivski in frizerski salon TRŽIČ Fotograf JUG - Kranj > (sedaj nasproti trgovine Savnik) | Vseh vrst fotografije kakor tudi i povečave slik v barvah Vam naj-1 lepše in najcenejše izvršim. — Ze i za 25.— Din dobite štiri lepe 1 J fotografije. MARIJA KOVAČ i specerija in koloniale [ T R Ž I C D. FRANKO i bogata izbira manuHkture 1 TRŽIČ J Brivski in frizerski salon < „A N G E L I" - JOSIP PETRIČ \ TRŽIČ š in se priporoča i || ANTON šKRjANC i zidarski mojster j j ZIGANJA VAS - GOLNIK \ in se priporoča , JANKO R I B N I K A R \ ' gostilna pri „BADU" ( SENIČNO - KRIŽE \ vsem svojim cenjenim odjemalcem j in poslovnim prijateljem \ Franc Bajželj preje Franc Majdič KRANJ, Cesta na Golnik i i cenjenim obiskovalcem gostilne pri | „M A T I Č K U" ! Ivanka in Nace Kokalj ! KRANJ i ter se priporočava za cenjeni obisk, i Toči se vedno pristna najboljša šta-, jerska in dolenjska vina. ¡1 svojim odjemalcem , JOŽE SITAR |l strojno mizarstvo — Stavbe — Sobne |l opreme — Rakve |! KRIŽE \ AHAČIČ FRANC \ trgovec 1 SENIČNO 6 - KRIŽE Anton Vreček j! špecerijska trgovina \\ poleg pekarne Bučar ji in se priporoča za cenj. obisk. i JANKO PERČIČ ( čevljar J R UP A 10 pri KRANJU i ter se priporoča za nadaljno naklo-! njenost. — Izdelujem lahke in tr-l pežne letne sandale, opanke itd. i cenjenim odjemalcem sirom i Gorenjske i ALBIN JAZBEC ! KRANJ \ v hiši g. V BEDENKA, živinozdrav. 1 Največja trgovina z izgotovljenimi . oblekami na Gorenjskem. — Velika l zaloga raznovrstnega blaga, klobir i kov, srajc kravat itd. ( vsem pasažirjem avtopodjetje j. Goričan \ TRŽIČ Za veliko noč želi vsem svojim cenjenim odjemalcem mnogo pirhov Merkur" P. Majdič n trgovina z železn/no HI H L I OGLHSI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 050 D. Najmanjši znesek je 6 Din Vesele velikonočne praznike želimo vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se toplo priporočamo za nadaljno naklonjenost LOGAR & RALAN, nasl. Srečko Vidmar manufakturna zaloga KRANJ Priznano najnižje cene - - - najboljše blago t Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Iščem stanovanje z dvema sobama v bližini roženvenskega klanca /u 15. maj. Ponudbe nu upravo lista pod „Lepo stunoTanje" VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi Vsem svojim cenj. odjemalcem Hinko Podjavoršek KRANJ, nova modna trgovina pri farni cerkvi. Lovsko puško trocevko ročno Izdelano iz specialnemu jekla ugodno prodani. Mirosluv IlunzIowsky, Pristava p. Križe. Stalna zaloga: stavbenega okovja, strešne opeke, Bonn* strešne lepenke, betonskega železa, žičnikov, žice, trsja, cementa, barv suhih in oljnatih, lakov ter čopičev pri Kovini-Kranj Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem svojim poslovnim prijateljem Tiskarna in knjigoveznica Tiskituii drultvs i Kranju Prodno si kupite dežnik za pomlad oglejte ai veliko izbiro vseh vrst modernih dežnikov lastnega izdelku PRI DE2MKARJI Jenko Alojziju KRANJ Sprejemuui popravila in preobleke vseh vrst po najnižjih cenah. POZOR! Vsa kolarska dela izdeluje iz najboljšega, suhega jesenovega lesa strokovnjaško, trajno in poceni. Dolenc Jože, kolar STRAZIŠČE pri KRANJU, Gasilska ul. 122 poleg Gasilskega doma. Kupim vsako množino samo prvovrstnega jesenovega lesa. Prodam globok otroški voziček, dobro ohranjen. Nuslov v upravi, Hranilno knjižico krunjsl.e Ljudske posojilnice prodam ugodno. Nuslov v upravi, Motorno kolo s prikolico, firme llurlev- Da-vidsou, 1200 kub. dobro ohranjeno se ugodno produ. Informacije duje F. Ho/mun meh. delavnica — Kranj. Takoj oddani stunovunje v Krunju / dvema ali trem sobami, ■ kopalnico in vrtom v najem. — Istotum se produjo suhi trumi za strešni stol oz. stavbo in 1000 kom. strešne opeke (folc). Poizve se v upravi. VINA iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Oddn se lokal v Krunju, Prešernovu ul. št. 18 v Pučnikovi liisi s 1. avgustom 1936. Ponudbe nu Pučnik, Ljubljana, Selenburgova ul. 1. Staro medenino, baker in aluminij kupuje po naj vil j j dnevni ceni »Kovina" — Krunk Prodam večjo množino stuvbnega lesu Muli Janez, Letencc št. 3. Proda se eno letni zlati fazan. M. Lužar, Blei-vveisovu ul. 13. Krunj. DRAŽBA polovico trgovske hiše in zemljišču. Dne 15. aprilu 1936 ob 8. uri dopoldan se vrši pri irSS-kem sodišču v Krunju soba št. 7 prisilim družba polovice zemljišč v Smledniku, h kateremu spudu lepu velika hiša, v kateri se iiuhuju trgovina in gostilna ter poleg tegu nekaj sob zu tujce, nadalje 7 njiv, 3 gozdovi in I travnik. Najnižji ponudek zu to polovico zemljišču znala 3X300 Um ter bi bilo možno plačati del te kupnine v dogovoru z gluvniju upnikom tudi s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice v Krunju. Pojusuilu duje pisurnu dr. Igo Silur-ju, odvetniku v Krunju. DRAŽBA STANOVANJSKE HIŠE! Dno 25. uprila 1936 ob pol 11. uri dopoJdne se vrši pri sreskem sodišču v Rudovljici soba St, 33 prisilna družba hiše > vrtom v Pr<-dtrgu pri Rudovljici, zu katero najmanjši ponudek znala 21.717.— Din. Pojasnila duje pisarna dr. Igo Silurja, odvetniku v Kranju. »GORENJEC Velika izbira klobukov Boljša fant kapa Din 11.- Moške nogavice D. 2.50 Boljše D 4.50, ?.- 12.-Kravate od Din 6.-do I a Din 65.- Nsvadne Din 5,-Svilene flor Din 9.50 I a svilene Din 19.-, 29.- Letne rokavice D. 13 Žepni robci tuc. Din 22.-. 32.- 42.- Moški klobuki od Din 33.-io najboljšega Din 165.-V novi trgovini pri farni cerkvi Hlnko IPodjavoršek, Kranj Kje? Vesele praznike želi vsem cenjenim odjemalcem JANKO RANT, KRANJ trgovina kolonijalne in špecerijske robe. Zaloga špirita, raznega žganja ter vseh vrst mineralne vode. Cene nizke. Žima za žimnice vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah vedno na zalogi samo pri tvrdki J. KNIFIC tovarna za žimo Stražišče pri Kranju Telefon interurban 2 Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko in gratis. KMETIJSKA OKRAJNA ZADRUGA REGISTROV ANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO KRANJ - SKOPJA LOKA Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem! Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko, motorje in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah. Kmetovalci, bodite člani te zadruge! Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil ključavničarsko delavnico v svojo hišo na Vido vdansko cesto št. 11. (poleg gimnazije), kjer i nit, i že več let trgovino s kolesi, šivalnimi stroji, otroškimi vozički itd. — Zahvaljujem se vsem svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost in se tudi nadalje najtopleje priporočam. Zagotavljata, da se bom potrudil v vsem postreči cenj. odjemalcem v ceni in blagu. — Najtopljeje se priporočam vsem za izdelavo štedilnikov, balkonskih in stopniških ograj. Izvršujem popravila vseh vrst kmetijskih strojev. — Nadalje izvršujem razno struženje kovin, avtogenično varenje in vsa v to stroko spadajoča dela. Biten e Ivan splošno ključavničarstvo, trg. koles i.t.d. KRANJ, Vfdsvdanska c. 11. (poleat tflmnaslle) STRAN 8 -v OPOZORILO Ker prodajajo nekateri tukajšnji in okoliški trgovci tuje izdelke za najine, opozarjava vse cenjene odjemalce, da ima točasno na zalogi najine izdelke, z znamko „Jovena" edinole tv. A. Markelj in Sin, Tržič. BRATA VERBIČ TOVARNA USNJA TRŽIČ m Vsak zaveden Slovenec zavaruje edinole pri naši domači zavarovalnici u ljiiuiii požar, vlom, steklo, zvonove, jamstvo, nezgode, življenje in v „KARITAS"-oddelku posmrtnino, doto in starostno preskrbo. Centrala: V Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19 Lastna palača. - Telefon 25-21 in 25-22. Podružnica: V Celju, palača Ljudske posojilnice. Glavno zastopstvo: V Mariboru, Loška 10 V Novem mestu, Munda Josip. Krajevni zastopniki v vseh farah! »•»•.nariRMni Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uheraik.