5TIM

poštnina plačana v gotovini ——i^———

revija za tehniko
in znanstveno
dejavnost mladine

• januar 1987

• 25. letnik

• cena 200 din

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬
ški odbor: Jože Čuden, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand
Papotnik, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Matjaž Zupan, Tončka Zu¬
pančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja deset¬
krat letno • Celoletna naročnina 2000 din, posamezna številka 200 din • Re¬
vijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/x, tel. 213-733 •
Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo so¬
financirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skup¬
nost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije.

6

TIMOVE
ČIRE-ČARE

Prerezan papir

Čarovnik gledalcem pokaže majhen kos papirja, iz katerega zloži trostrano prizmo.
Gledalci vidijo, da oba konca vrvice visita iz prizme. Nato vzame škarje in razreže
prizmo z vrvico na polovico, potegne za en konec vrvice in presenečenim gledalcem
pokaže neprerezano vrvico.

V čem je skrivnost čarovnije  — ko spusti vrvico skozi prizmo, čarovnik s palcem
neopazno izvleče sredino vrvice iz prizme. Škarje potisne pod izvlečeno vrvico
in prereže samo papirnato prizmo. Nato mora samo še pazljivo iz prizme izvleči
neprerezano vrvico, tako da gledalci tega ne opazijo.

TIM 5 • 161  • 86/87

Do'najmanjše potankosti izdelana maketa
rakete Saturn 1 b nedvomno vznemiri vsa¬
kega pravega ljubitelja modelarstva, saj je
mojstrstvo avtorja očitno že na prvi pogled.
Posnetek z zadnjega svetovnega prven¬
stva v Jambolu naj velja kot vabilo na na¬
slednje, ki bo prihodnje leto po daljšem
času spet v Jugoslaviji.

KAZALO

NAŠ POGOVOR 161

Tudi ORIC NOVA 64 se predstavi 163

PRVA IGRAČA

Hobotnica, nosorog 166

MOJ PRVI MODEL

Raketa Shuttle 167

DALJINSKO VODENJE

TIM LVIII (II) 169

MODELARSTVO

Enosedežni hitrostni bob 171

MOJ PRVI MODEL

Pipper Super Cub L-18 174

Mali osebni avto 176

Gliser za led 179

ELEKTRONIKA

Stroboskop 187

OBLETNICE

L. Galvani in A. Volta — Izumitelja

baterije 190

ZA KANČEK KEMIJE

Ogenj in gorenje 196

L NA KRATKO

Kakor si postelješ, tako ležiš 197

TIMOVI OGLASI 199

ZANKE IN UGANKE 200

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jože Čuden,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand
Papotnik, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel.
Matjaž Zupan, Tončka Zupančič • Odgovorni in teh¬
nični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat
letno • Polletna naročnina 1000 din. posamezna
številka 200 din • Revijo naročajte na naslov: TIM,
Ljubljana. Lepi pot 6, p. p. 541 /x, tel. 213-733 • tekoči
račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske
pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost,
Kulturna skupnost. Izobraževalna skupnost in Skupnost
za zaposlovanje Slovenije •

NAŠ

POGOVOR

To pot sem si dejal: skrajni čas je, da se
na naš pogovor odpraviš tja, od koder doslej
v Timu razen našega zvestega in dolgoletnega
sodelavca Toneta Pavloviča, ki ga nedvomno
vsi bralci dobro poznate, nismo objavili
kaj prida novic.

Ko sem pregledoval seznam naših poverjeni¬
kov, se mi je prst ustavil že kar na začetku,
pri črki A. A kot Ajdovščina. In prav tja sem
se namenil na obisk, na osnovno šolo Borisa
Kidriča, natančneje k tovarišu Emilu Schleglu,
ki je poleg učiteljevanja tudi animator izvenšol-
skih dejavnosti na šoli in vodja učiteljev
tehniške vzgoje v občinskem merilu. Tistega
lepega dne (to pravim zato, ker je ta dan
znamenita ajdovska burja očitno »prekinila
delo«, saj ni bilo niti sapice in so kamni,
katerih naloga je zaščititi kraške strehe
pred njo, poležavali v brezdelju) sem torej
obiskal tovariša Schlegla in ga našel sredi
dela. Ker pa sva bila za pogovor dogovorjena,
sva se nemudoma umaknila v njegov kabinet
in pričela pogovor. Pravzaprav bo bolj pošteno,
če napišem, da sam nisem imel kaj prida
drugih opravkov, kot da sem njegovo pripoved
zapisoval in to tako naglo, da se je izpod
pisala kar kadilo. Takole je pripovedoval:

»V svoji precej dolgi pedagoški karieri sem
obredel kar lepo število šol, da ne govorim
o učencih, ki so ,šli skozi moje roke‘. Poučevati
sem začel na osnovni šoli Podnanos, nato
na OŠ Otlica in Col, nadaljeval na OŠ Dobru-
nje, učil več let na bivši gimnaziji Ajdovščina,
od leta 1973 pa delam na OŠ Boris Kidrič.

Šola ima kar 1269 učencev, pri tem pa
komaj dva prostora za izvajanje tehničnega
pouka. Lahko si mislite, da v takih pogojih
ni lahko delati s tako množico učencev,
kaj šele organizirati izvenšolske dejavnosti.

Če k temu dodamo še večne težave pri
nabavi primernega materiala in orodja, potem

TIM 5 • 162  * 86/87

ni težko uganiti, da tudi Klub mladih tehnikov
še ni prav zaživel, tako da je že nekaj časa
v ustanavljanju. Tu na žalost ne čutimo
prave družbene podpore, da pa brez denarja
ni muzike, to ve danes že vsak otrok. No,
kljub temu ne mislimo odnehati, saj se da
tudi z dobro voljo marsikaj narediti in pokazati.
Sam vodim aktiv učiteljev tehniškega pouka
v občini in skrbim za to, da se že nekaj
let redno udeležujemo srečanj mladih tehnikov
na vseh ravneh. Sem tudi v odboru za pripravo
regijskih srečanj KMT. Na šoli imamo dobro
utečen modelarski krožek, v katerem se
zaradi že opisanih težav ukvarjamo predvsem
z maketarstvom. Z izdelki smo se doslej
že večkrat plasirali na regijsko razstavo,
dvakrat pa smo bili izbrani za predstavnika
regije na republiške srečanju KMT, lani
na Ravnah in letos v Celju. Ob tem naj
omenim, da je naša šola pobratena z OŠ
Ivan Rukavina Sido iz Petrinje, katerim
smo posredovali svoje izkušnje, podarili
pa smo jim tudi svoje izdelke: učila in makete
za pouk kmetijstva.

Ob pomoči Aerokluba Ajdovščina deluje
tudi letalska sekcija, ki jo vodi moj kolega
Bojan Rustja. Člani aerokluba so jim podarili
sestavljive komplete letal Lahor in Cyrus,
ki so jih fantje nato pod strokovnim vodstvom
sestavili in z njimi že trikrat sodelovali na
regijskih srečanjih. Kljub temu, da niso posegli
po visokih uvrstitvah, so bili člani sekcije
zadovoljni in bodo s svojim delom nadaljevali
tudi v prihodnje.

Letos spomladi smo pripravili naravoslovni

dan na temo ,Čebela in zdravje', ki je zelo
lepo uspel. To je bil povod, da smo ustanovili
čebelarski krožek. Za začetek smo dobili
od Čebelarskega društva v dar dva naseljena
panja čebel, s katerima ta čas še gostačimo,
vendar temu ne bo več dolgo tako, saj smo
že pridobili lokacijo in bomo v kratkem pričeli
s samogradnjo lastnega čebelnjaka na ob¬
močju šole. Ko bo projekt gotov, bo to nedvo¬
mno velika popestritev pouka.

Poizkusili smo se tudi že v proizvodnem
delu, vendar stvar nekako ni prav zaživela,
rekel bi. da se je preveč izrodila v nekakšne
mezdne odnose. Tu bo treba očitno počakati,
da bo imela šola boljše pogoje za tovrstno
dejavnost.«

Ker je tovariš Schlegel tudi poverjenik za
Tim sva seveda spregovorila tudi o njem.

TIM 5 • 163  * 86/87

V oceni revije je bil precej oster, moti ga,
da je postal prezahteven, menil je, da bi
morali objavljati predvsem načrte, in to take.
ki bi bili v skladu s poukom ter programom
tehnične vzgoje na osnovni šoli. Ob tem
je zlasti pohvalil prispevke tov. Papotnika.
Potem, ko sva poklepetala še o tem in onem,
sva se odpravila v delavnico za tehniški
pouk, kjer je kljub njegovi odsotnosti potekala
živahna dejavnost. (Živahnost gre na rovaš
šolske dejavnosti, pa tudi one druge, neuradne,
je bilo nekaj.)

Napravil sem še nekaj posnetkov njihovih
izdelkov, nato pa sva se s Tovarišem Schle-
glom poslovila v upanju, da se vidiva tudi
na prihodnjem republiškem srečanju KMT
prihodnje leto v Novem mestu.

Urednik

K. Kumarov

Tudi Oi ic
Nova 64
se predstavi

Da lahko dobro delamo z računalnikom, se je treba
marsičesa naučiti. Precej truda je treba, da se naučimo
programirati. Še več ga porabimo za nujno potrebna
eksperimentiranja in raziskovanja raznih programerskih
trikov. Sčasoma postanemo večji ali manjši »mojster«
svoje »mašine« in všeč nam je, da nam je postala do¬
mača, da jo lahko upravljamo brez skrivnosti in prese¬
nečenj, tako kot obvlada pilot svoje letalo, voznik svoj
avto in glasbenik svoj instrument. In potem se nekega
dne srečamo z novim, drugačnim mikroračunalnikom.
Kaj tedaj?

V prejšnjih številkah Tima smo se učili Bašiča za Spe-
strum in C-64. Kaj s tem znanjem lahko počnemo z Ori-
com, Amstradom, IMB-PC ali Atarijem? Ali bo treba vse
dosedanje znanje zavreči in začeti vse še enkrat
znova? Ali ne bi bilo bolje, če bi obstajal neki predpis, ki
bi proizvajalce računalnikov obvezoval, da morajo vsi
upoštevati enak standard? Razen računalnika, ki smo
ga vajeni, namreč obstajajo še drugi tipi. Pa vendar! Po
cestah tudi vozi množica različnih avtomobilov. Vsi
imajo nekaj skupnega, v marsičem pa se tudi razlikuje¬
jo. Podobno je tudi z večino drugih izdelkov, ki jih upo¬
rabljamo vsak dan. Proizvajalci tekmujejo med seboj,
kdo bo v izdelek vnesel kakšno novo idejo, da bi s tem
pridobil prednost pred ostalimi. Ta tekma je gonilo na¬
predka naše dobe. Sčasoma se neke rešitve pokažejo
tako dobre, da jih prevzamejo tudi ostali proizvajalci,
življenje iz njih naredi standard. (V nekaterih primerih se
je za standarde treba dogovoriti, da bi neki sistem teh¬
nološko ali varnostno sploh lahko obstajal. Takšni so na
primer standardi v telekomunikacijah ali pri varnosti v
prometu.) Pri računalnikih še ne moremo govoriti o
nekem absolutnem standardu, kot je recimo to pri kase¬
tofonih. Razvoj mikroelektronike in računalništva je še
vse preveč dinamičen, da bi ga lahko ujeli v toge pred¬
pise obvezujočih standardov. Če bi to naredili prezgo¬
daj, bi s tem, če že ne ustavili, pa vsaj bistveno upoča¬
snili nadaljnji napredek tega področja. Sicer pa se da¬
našnji mikroračunalniki med seboj nič bolj ne razlikujejo,
kot se med seboj razlikujejo današnji avtomobili. Tudi
pri prehodu z enega tipa avtomobila na drugega je nekaj
težav, a kmalu minejo in zaradi njih ni potrebno nikomur
ponovno v avtošolo. Čim več tipov avtomobilov voznik

TIM 5 • 164  • 86/87

Razdelitev pomnilnika Grafični način (HIRES)

Tekstovni način <TEXT)

FFFF

C000

E3FE0

BB80

BB00

8400

9800

0500
0400
0300
0200
01  00
0000

ROM

REZERVA

VIDEO POMNILNIK

MOZAIČNI NABOR ZNAKOV

STANDARDNI NABOR ZNAKOV

Spremeni jivke

I I

UporabniSko
področje

Uporabni5ki program

FFFF

C000

BFE0

A000

9C00

9800

0500
0400
0300
0200
01  00
0000


>

spozna, tem lažje se navadi na novega. Tudi pri raču¬
nalnikih je tako.

V prešnjih številkah Tima smo spoznavali računalništvo
na primeru Spectruma ali Commodoreja. Pred kratkim
smo v našo akcijo izposojanja na dom vključili Oric Novo
64, ki se zadnje čase pri nas čedalje bolj uveljavlja. Pri¬
hodnjih nekaj številk bomo zato posvetili temu računal¬
niku, zlasti posebnostim, po katerih se Nova 64 loči od
drugih, doslej obravnavanih računalnikov. Ker sedaj že
veste, kako računalniki delujejo, pa tudi Basic že pozna¬
te, bomo k Novi 64 pristopili tako, da boste lahko čimprej
uporabili tisto znanje, ki ste si ga skozi prebiranje teh
strani že pridobili. Za začetek poglejmo, kako je pri Oric
Novi 64 organiziran pomnilnik.

Pomnilnik računalnika Oric Nova 64

Podobno kot C-64, BBC, Orao, Atari 800, Apple in
mnogi drugi je tudi Nova 64 zgrajena okrog procesorja
6502, kar pa seveda ne pomeni, da je s temi računalniki
kompatibilna. Vsak od teh računalnikov uporablja svoj
operacijski sitem (tj. seštevek posebnih programov —
»rutin«, ki so vgrajeni v računalnik z nalogo, da uravna¬
vajo njegovo delovanje), ti pa med seboj niso kompati¬
bilni. Zato kasete s programi za en tip računalnika ne
moremo uporabiti pri ostalih. Popolna je kompatibilnost

Oric Nova z računalnikom Oric Atmos, delno tudi z nje-,
govim predhodnikom računalnikom Oric-1. Vsi pro¬
grami v Bašiču, ki so bili posneti za Oric-1, in večina
programov v strojni kodi bo delovala tudi na Novi 64.
Obratno pa večinoma ne bo mogoče.

Pri Novi 64 centralni procesor naslavlja vseh 64 K RAM.
16 K ROM tukaj služi zgolj kot spominski medij, ki vse¬
buje operacijski sistem, Basic in nabor znakov in se ob
vključitvi računalnika takoj prepiše v RAM. S tem vse¬
bina ROM postane popolnoma odprta uporabniku, ki po
potrebi lahko v njej naredi določene softvvarske modifi¬
kacije. Če na primer želimo spremeniti obliko znakov z
ukazom POKE, posežemo direktno v tisti del spomina,
kjer je spravljen Oricov nabor znakov in čez njih napi¬
šemo svoje znake, ne da bi nam pri tem bilo treba zase¬
sti prosti uporabniški spomin.

Razdelitev delovnega pomnilnika (RAM) v dveh osnov¬
nih delovnih načinih — tekstualnem (TEXT) in grafič¬
nem (HIRES) — kažeta sliki 1 a in b. Prvih pet strani
pomnilnika, ki so v obeh načinih enake, ima poseben
pomen:

— stran 0 vsebuje podatke, ki jih procesor pogosto
uporablja, saj 6502 pozna posebno hiter način naslav¬
ljanja te strani (zero page addressing);

— stran 1 je sklad, kamor procesor odlaga naslove in
vmesne rezultate;

TIM 5 • 165  * 86/87

TABELA KLJUČNIH BESED

□b vsaki ključni bssedi j« navedena njena koda (token), ki
s« ob vnosu programa zapit« v pomnilnik.

ABS 216
AND 209
ASC 236
ATN 229
AUTO 199
CALL 191
CHAR 176
CHR* 237
CIRCLE 173
CLEAR 1B9
CLOAD 102
CLS 148
CONT 187
COS 226
CSAVE 183
CURMOV 171
CURSET 170
DATA 145
DEEK 231
DEF 184
DIM 147
DOKE 138
DRAW 172
EDIT 129
ELSE 200
END 128
EXP 223
EXPLODE 164
FALSE 240
FILL 173
FN 196
FOR 141
FRE 218
OET 190
00 247
OOSUB 135

GOTO 131
GRAB 159
HEX* 220
HIMEM 158
HIRES 162
IF 153
INK 178
INPUT 146
INT 215
KEY* 241
LEFT* 244
LEN 233
LET 150
LIST 188
LLIST 142
LN 224
LOG/ 232
LORES 137
LPRINT 143
MID* 146
MUSIČ 168
NEW 193
fiEXT 144
NOT 202
ON 180
OR 210
PAPER 177
PATTREN 174
PEEK 230
Pl 238
PING 166
PLAY 169
PLOT 135
POINT 243
POKE 183
POP 134

POS 219
PRINT 186
PULL 136
READ 149
RECALL 131
RELEASE 160
REM 157
REPEAT 139
RESTORE 134
RETURN 136
RIGHT* 243
RND 223
RUN 152
SCRN 242
SGN 214
SHOOT 163
SIN 227
SOUND 167
SPC 197
SQR 222
STEP 203
STOP 179
STORE 130
STR* 234
TAB 194
TAN 228
TEXT 161
THEN 201
TO 195
TROFF 133
TRON 132
TRUE 239
UNTIL 140
USR 217
VAL 233
WAIT 181
ZAP 163

— stran 2 rabi procesorju za shranjevanje delovnih
spremenljivk (kot so npr. čas med dvema ponavlja¬
njema tipke, številka pritisnjene tipke, barve črnila in
ozadje ipd.);

— stran 3 hrani naslove vhodno-izhodnih enot;

— stran 4 je prosta za shranjevanje programov v strojni
kodi; posebnost te strani je, da njena vsebina ostane
nespremenjena tudi po uporabi tipke REŠET, zato je
primerna za shranjevanje rutin ali konstant, ki na dolo¬
čen način posegajo v normalen operacijski sistem raču¬
nalnika.

Območje med 1280 in 38912 je delovni pomnilnik. Na¬
menjen je shranjevanju (programov v Bašiču in strojni
kodi, podatkovnih polj in spremenljivk. Programi v Ba¬
šiču se shranjujejo od naslova 1280 naprej. Ne glede na
to, da ukaze v Bašiču tipkamo v celoti (tj., ni dovolj priti¬
sniti zgolj eno tipko, kot npr. pri Spectrumu), nobena
ključna beseda v pomnilniku ne zasede več kot en bayt.
Vsaki besedi v Bašiču računalnik priredi posebno kodo
(»token«), ki jo potem vpiše v pomnilnik, namesto da bi
jo vpisoval v ustreznih ASCII kodah, za kar bi seveda
porabil nekajkrat več prostora. Tabelo ključnih besed z
ustreznimi kodami kaže slika 2.

Tudi sicer se da z Oricovim delovnim pomnilnikom rav¬
nati izredno ekonomično, o čemer bomo še pisali. Po¬
sebnost računalnika Oric Nova 64 pa je možnost razširi¬
tve delovnega pomnilnika na račun grafike visoke ločlji¬
vosti.

Večina hišnih računalnikov, ki ima grafiko visoke ločlji¬
vosti, porabi okrog 8 K za generiranje slike na zaslonu.
Če uporabljamo zgolj tekst, zadostuje že samo 1 K
spomina. Neizkoriščenih 7 K video pomnilnika lahko pri
Novi 64 priključimo delovnemu pomnilniku. Potrebno je
samo, da računalniku vnesemo ukaz GRAB in za de¬
lovni pomnilnik bomo imeli na voljo celih 44 K spomina,
kar je več, kot ga ponuja katerikoli podoben računalnik.
Video pomnilniku vrnemo izposojeni prostor s komando
RELEASE.

Med delovni in video pomnilnik je vrinjen nabor znakov.
Nova 64 ima dva nabora znakov: standardnega angle¬
škega in pa mozaičnega, ki ga lahko uporabimo za gra¬

fiko nizke ločljivosti ali za generiranje strani videoteksta.
Tabelo ASCII znakov Nove 64 kaže slika 3. Ob tem velja
opozoriti, da znakov 96 in 126 ni na tipkovnici in ju lahko
uporabljamo le preko komande PRINT CHRč(n), kjer
namesto n vpišemo njuni ASCII kodi. Druga možnost je,
da napišemo kratek program v strojni kodi, ki bo deloval
tako, da ob hkratnem pritisku tipke FUNC in neke
izbrane tipke prikličemo na zaslon nedosegljivi znak. S
»pokanjem« po delu pomnilnika, kjer je spravljen set
znakov, lahko znake poljubno spremenimo. Za stan¬
dardne znake velja, da je naslov znaka z ASCII kodo C:
46080+8*C. Preprost program, ki nam angleški nabor
znakov popravi v jugoslovanskega, se nahaja v priroč¬
niku za Basic. Ta je v vsakem kompletu računalnika in
ga zato ne bomo posebej razlagali. Bralce samo opo¬
zarjamo, da se navedeni program dobesedno drži JUS
standarda, ki pa črki č in ž določa ravno kodi 126 in 96.
Delo bo udobnejše, če namesto njiju uporabimo kakšen
drug nepotreben znak, ki je na tipkovnici.

TIM 5 • 166« 86/87

MATERIAL: krompirček, osem vžigalic, dva risalna žebljička, nožiček, rdeč flomaster

1 — na vsako stran krompirčka zasadite po štiri vžigalice za lovke

2 — zapičite risalna žebljička za oči

3 — izrežite velika smejoča se usta in jih pobarvajte s flomastrom

Nosorog

MATERIAL: korenček, vžigalice, pokrovček od izrabljenega kemičnega svinčnika, flomastri

1 — zapičite štiri vžigalice za noge in eno za rep

2 — zapičite pokrovček na ožjem koncu za rog

3 — zarežete usta in oči ter jih pobarvate s flomastri

TIM 5 • 167  • 86/87

MOJ PRVI
MODEL

Tomaž Jereb

Raketa Shuttle

Pozimi je pravi čas, da se pravi raketarji pri¬
pravimo za spomladansko merjenje moči na
zeleni trati. Slabo vreme in čemerni dnevi so
kot nalašč za izdelavo raketnega modela, ki
vam ga predstavljam v nadaljevanju. Model
ni od muh, saj pri uspešnem startu doseže
tudi do 100 m višine. Za izdelavo modela
bomo potrebovali:

plastično ali aluminijasto cev s premerom
18mm,

vezano ploščo debelo 2—3mm,
mehak in lahek afriški les (balso ali sambo),
motorček in vžigalnik,

papirnat lepilni trak (ki ga namočimo v vodi),
močno tanko vrvico in
modelarsko orodje.

Trup

Trup izdelamo iz papirnega lepilnega traku.
Na plastično ali aluminijasto cev navijemo
lepilni trak v šestih slojih. (Pri tem pazimo, da
bo lepljiva stran traku obrnjena navznoter,
pri čemer prvega sloja ne smemo navlažiti,
ker sicer trupa ne bomo mogli sneti s cevi!)
Izdelan trup pustimo sušiti na cevi 24 ur, nato
ga odrežemo na dolžino 24cm in previdno
snamemo s cevi. Trup nato trikrat prelaki-
ramo z modrim ali rdečim nitrolakom.

Glava

Glavo izstružimo na ročni stružnici. (Glej
risbo!) S spodnje strani izvrtamo luknjo do
globine 2cm (natančno v sredini), nato paše
prečno manjšo izvrtino, kot kaže načrt.
Glavo nato fino obrusimo in jo dvakrat prela-
kiramo s prozornim nitro lakom. Pozor! Pra¬
vilna oblika glave je še posebej pomembna
za pravilen in uspešen let rakete, zato bodite
pri tem delu še posebej natančni. Naj vam ne
bo žal truda, tudi če bo treba izdelati več pri¬
merkov.

Stabilizatorji

Stabilizatorje naredimo iz vezane plošče
debele2—3mm. Risbo, ki jevmerilu 1:1, tri¬
krat prekopiramo na vezano ploščo in paz¬
ljivo izžagamo. Vse tri ob robovih obrusimo
poševno z obeh strani, tako kot kaže risba.
Tudi te dvakrat prelakiramo s prozornim nitro
lakom.

TIM 5 • 1  68 • 86/87


D

0

MOTORČEK

Padalo

Padalo izdelamo iz navadne nakupovalne
polivinilaste vrečke. Izstrižemo krog s pre¬
merom 30 do 35cm. Nanj s selotejpom prile¬
pimo osem vrvic, ki naj bodo dolge poldrugi
premer padala, se pravi približno 50cm. Vr¬
vice nato na konceh povežemo skupaj.

Vodili

Vodili naredimo iz papirnatega lepilnega
traku, ki ga po istem postopku kot pri trupu
ovijemo v treh do petih slojih okoli paličice s
premerom od tri do pet milimetrov.

Povezava padala in glave s trupom

Na trupu na zgornjem delu (glej risbo!) z olfa
nožičem napravimo dve zarezici. Skoznji
speljemo vrvico, nanjo pa privežemo gumi¬
co. Na to privežemo glavo rakete in na na¬
sprotno stran padalo. Nato v zaporedju pa¬

dalo, gumica in glava rakete vstavimo vse
skupaj v trup rakete. Pred tem smo v trup s
spodnje strani vstavili motorček, ki smo ga s
kosmom vate ločili od padala, tako kot kaže
risba.

Tako je naša raketa gotova.

Navodila za spuščanje rakete so priložena
zavoju, v katerem ste kupili motorček in vži¬
galnike.

Če vam bo načrt delal težave, se posvetujte
z vašim učiteljem tehnične vzgoje.

Želirn vam veliko uspeha pri delu in še več pri
startu.

TIM 5 • 169  • 86/87

DALJINSKO

VODENJE

j Jan Lokovšek

TIM L Vlil (II)

Uravnava

TIM LVIII sem namenil vrsti DV naprav, bil bi naj do neke
mere univerzalen ali, če hočete, uporaben za (skoraj)
vse vrste naprav, ki imajo servomehanizme, krmiljene s
pozitivnimi impulzi. V glavnem so to vse naprave z iz¬
jemo starega Graupnerja (Grundig). Neizbežna posle¬
dica tega je kup trimerpotenciometrov, ki jih moramo
pravilno nastaviti. Za to nastavitev potrebujemo dober
V-meter z notranjo upornostjo vsaj 20 kOhrrvV (ali digi¬
talni) in seveda ves preostali del sistema za daljinsko
vodenje: oddajnik, sprejemnik, servomehanizem in
senzor. Namesto sistema oddajnik-sprejemnik imate
lahko tudi dva preizkuševalnika servomehanizmov.

Da bi se bolje znašli, si za začetek oglejte sliko 13.
Na njej je narisana shema vezja z vpisanimi vrednostmi
sestavnih delov in tudi izmerjenimi vrednostmi napetosti
na posameznih merilnih točkah pravilno uravnanega
vezja. Te bomo razložili postopoma.

Najprej bomo preizkusili spodnji del vezja, ki se sicer ne
uglašuje. To je del, ki rabi za vklop in izklop sistema med
letom. Vhod II smo vezali na poseben kanal, ki ga v
oddajniku navadno krmilimo s stikalom. Preklop mo¬
ramo zaznati z merjenjem napetosti na izhodu četrtega
operacijskega ojačevalnika (sponka 14 int. vezja LM
324). Ob eni legi stikala moramo nameriti vsaj 3V, ob
drugi pa skoraj nič. Če ni tako, potem je najbrž kaj na¬
robe z uporom R17. Preverite tudi R15 in R16. Sicer na¬
daljujemo in pomerimo izhod invertorja V (sponka 2 int.
vezja 4049). Tam mora biti razpon že čez :elo napa¬
jalno napetost. Ta preklop se mora odražati tudi na tran¬
zistorju T, ki je sicer vezan prek sponk potenciometra
senzorja. Ko je tranzistor odprt (napetost na sponki 2
4049 visoka), kratko sklene senzor. Na drsniku senzor¬
skega potenciometra je zaradi posebne vezave takrat
2,4V ali točno polovica napajalne napetosti vezja, in
sicer ne glede na to, v kateri legi je os potenciometra ali,
če hočete, v katero smer kaže loputa.

Ko pa tranzistor ne prevaja, dobi senzor skoraj polno
napetost in napetost na izhodu (drsnikufse spreminja

glede na to, v katero smer kaže loputa. Senzor v grobem
vedno uravnamo tako, da je na izhodu napetost 2,4 V
takrat, ko je loputa v sredini (vpadni kot nič). S to urav¬
navo mislim utrditev lopute na osi senzorskega poten¬
ciometra. Seveda je to le groba, mehanska uravnava.
Fino uravnavo bomo naredili kasneje, in to električno.
Zdaj se lotimo zgornjega dela vezja. Servomehanizma
za višino še vedno ne priključimo, dokler ne bo urav¬
nava popolnoma končana. Za zdaj le merimo. Napetost
na izhodu prvega operacijskega ojačevalnika mora biti,
ko je povelje za višino v nevtrali, natanko 2,4 V. To do¬
sežemo z uravnavo trimerpotenciometra P1. Ko spre¬
minjamo povelje, se mora spreminjati tudi ta napetost.
Največja sprememba (celoten hod) znaša ±0,8 V.

Za sedaj naj bo senzorski del izključen, napetost na
izhodu inverterja V (sponka 2 vezja 4049) naj bo 4,8 V.
Zasukajmo trimerpotenciometre P3, P4 in P5 tako, da
bodo drsniki v sredini. Izmerimo sedaj napetost na
izhodu tretjega ojačevalnika (sponka 7 LM 324). Tudi tu
moramo dobiti 2,4 V, le hod je za polovico manjši — le
±0,4 V. Zasukajmo v srednji položaj tudi drsnik trimer¬
potenciometra P6 in previdno priklopimo servomehani¬
zem Ročica servomehanizma navadno zavzame nek
položaj in se tudi odziva na povelje. S pomočjo P6 urav¬
namo nevtralni položaj oziroma to, da nevtralnemu po¬
ložaju krmilne ročice oddajnika ustreza tudi nevtralni
položaj krmilne ročice servomehanizma. Preizkusimo
hod in omejevanje. Vemo! da mora dodajanju povelja
navzdol (odvzemanje višine) ustrezati zmanjševanje
napetosti in obratno. Dodajmo poln odklon navzdol in
počasi zavrtimo drsnik trimerpotenciometra P5. Pri
nekem določenem položaju drsnika se bo hod začel
omejevati, krmilna ročica servomehanizma ne bo mogla
več naprej, čeprav odklon na oddajniku še povečujemo.
Poiščemo tako lego drsnika, da pride krmilna ročica
servomehanizma skoraj do kraja. Pustimo si 5 do 10 %
rezerve. Ponovimo isto s poveljem navzgor in s P4. Pri
nekaterih DV sistemih se izkaže, daje omejevanje hoda
navzgor nepotrebno, To pa zato, ker ima op. ojačevalnik
serije 324 pri napajanju 4,8 V največjo izhodno napetost
le pribl. 3,2 do 3,5 V.

Zdaj že lahko preizkusimo delovanje senzorja. Vklju¬
čimo senzorski del in preverimo, če je napetost na
izhodu invertorja V (nožiča 2-4049) padla na 0 V. Na dr¬
sniku potenciometra senzorja že izmerimo spremembo
napetosti, če premikamo loputo. Ker to napetost ojačuje
ojačevalnik 2 (sponka 1 vezja LM 324), tam izmerimo
večjo spremembo. Velikost oz. ojačanje nastavljamo s
trimerpotenciometrom P2. Opazujmo servomehanizem
in počasi sukajmo loputo senzorja. Čeprav se krmilne
palice za višino ne pritaknemo, začne vezje dajati pove¬
lje »navzdol«, ko presežemo neko določeno točko. Če je
res tako, potem vezje v redu deluje. Napetost na izhodu
ojačevalnika 2 bi zaradi seštevanja signalov bila lahko
prevelika, zato smo naredili tudi omejevanje hoda.

Vgradnja v model in uravnava na tleh

Napravico vežemo v DV sistem letalskega modela, kot
smo že opisali, pri čemer priporočam naslednje. Samo
vezje naj bo po možnosti v ohišju, vsekakor pa zavito v
penasto gumo tako kot sprejemnik. Ploščico s trimerpo-
tenciometroma za uravnavanje kritičnega vpadnega
kota in hoda montirajte tako, da bo možen pristop do
obeh potenciometrov na enostaven način, tj., da za
uglaševanje ni potrebno snemanje krila modela ipd.

TIM 5 • 170  • 86/87

NA SPREJEMNIK

Slika 3. TIM LVIII

TIM 5 • 171  • 86/87

Še enkrat poglejte, kako je montiran senzor. Ali je loputa
zares dovolj daleč od toka zračnega vijaka?

Preverimo servomehanizme. Naš sistem je v liniji krmi¬
ljenja višine, vhod lije priključen na peti (posebni) kanal.
Oba trimerpotenciometra (P2 in P3) naj imata drsnike
na sredini. Vključimo sistem in vzemimo kotomer ter
uravnajmo trimerpotenciometer P3. Ko loputo izmak¬
nemo za 10° iz nevtralnega položaja, to ustreza 10°
vpadnemu kotu. Takrat mora vezje začeti dajati povelje
navzdol. Nastavitev P2 pa naj bo za začetek takšna, da
bo višinsko krmilo dobilo poln odklon navzdol takrat,
ko premaknemo loputo naprej do 15°. Pri tem se krmilne
palice oddajnika nismo pritaknili. Torej pri 10° vezje po¬
prime (začne delovati), pri 15° pa doseže poln odklon.
Toliko na tleh, nadaljujemo v zraku. Vzletimo seveda
normalno z izključenim vezjem in nadaljujemo za vsak
primer v varni višini. Ko vključimo vezje, se ne sme nič
zgoditi. Imejmo polovico plina za rezervo in začnimo
počasi vleči nase krmilno palico oddajnika. Normalno bi
morali model slej ko prej prevleči. To pot je drugače. V
najboljšem primeru bo model dosegel nek (10 do 12°)
vpadni kot in ga obdržal, dokler tiščimo krmilno palico
nase. V začetku, ko sistem še ni uravnan, pa je možno,
da zaniha po višini ali pa, da regulacija slabo prime in ga
kljub temu prevlečemo.

Če je model zanihal, se pravi, dvigal in spuščal nos,
potem zmanjšamo ojačanje oziroma nastavimo P2
tako, da bo višinsko krmilo dobilo poln odklon kasneje,
npr. pri 20° in ne pri 15°. Zato moramo seveda prej si¬
stem (v letu) izključiti in pristati. Če bi kljub vsemu model
še prevlekli, moramo zmanjšati vrednost dovoljenega
vpadnega kota, kar pomeni, da nastavimo P3 tako, da
začne sistem »prijemati« pri 8°. Vse te nastavitve so se¬
veda od modela do modela različne in potrebno je kar
nekaj uric garanja, da celoten sistem ukrotimo oziroma
uglasimo za določen model. Vendar vam ne bo žal!
Slej ko prej najdete primeren vpadni kot, pri čemer si
pustite malo rezerve, in ojačanje, da ga model (kot)
zares drži. Če sedaj izvlečete npr. zakrilca (ali »flapero-
ne«), ne sme model niti treniti, kar zadeva vpadni kot.
Korajžno lahko uporabljate samo smerno krmilo (ne na¬
giba, tj. krilc) v manevru spuščanja, ne da bi se vam bilo
potrebno bati, da bi model prevlekli.

Udoben pristanek je potemtakem sledeč. Naravnajte
model na stezo, pri polovičnem plinu počasi potegnite
krmilno palico nase in izvlecite zakrilca, če jih imate.
Smer popravljamo le s smernim krmilom (ne s krilci),
dolžino lovimo le z dodajanjem in odvzemanjem plina.
Kot smo omenili že na začetku, je tak sistem zelo eno¬
staven in primitiven. Zakaj? Vrednost kritičnega kota
namreč ni stalna, temveč je odvisna še od zakrile, hitro¬
sti itd. Predvsem se moramo bati izgube hitrosti. Poleg
tega smo pri uravnavi zanemarili dinamiko modela, tj.,
kako hitro se model odzove na dajanje povelja in morda
še kaj. Pri pristanku namreč modelarji model »vlečejo«
in tudi prevlečejo v želji, da bi bil pristanek mehkejši.
Navadno le odvzamejo plin in lovijo dolžino le z višin¬
skim krmilom. To pomeni, da je potrebno zelo dobro za¬
deti točko, kjer odvzamemo plin tako po višini kot po
dolžini (važen je kot!).

Sedaj pa lovimo dolžino z dodajanjem plina in ni nevar¬
nosti, da bi bili prekratki, tudi če smo ugotovili, da smo že
malo prenizko. Veliko zabave pogumnim, ki se bodo
vezja lotili in vnaprej obljubljam pomoč tistim, ki se jim
bo zataknilo!

MODELARSTVO

Enosedežni
hitrostni bob

Pred vami je načrt za zimski izdelek — enose¬
dežni hitrostni bob. Izdelava ni tako zelo zamo¬
tana in se je bo lahko lotil vsak malo bolj izkušen
modelar. To namreč ne bo model, ampak pravi
bob, saj se bo z njim lahko vozila vsaka oseba, ki
se količkaj razume na tak način vožnje po snegu.
Toda o vožnji več na koncu, sedaj pa se kar loti mo
načrtov in izdelave.

Za izdelavo potrebujete precej letvic (smrekovih
ali iz kakega drugega lesa) debeline. 2x 2cm,
dosti lesonitnih plošč za prevleko boba, nekaj
desk dolžine 110cm, debeline 1cm, nekaj desk
za sedež, dve cevi 0 2—3cm za krmilo, dva vi¬
jaka z maticami in po pet podložk, dolžine okoli
10cm ter debeline 1cm, dve močnejši letvi
4 x 5 x 98cm in jekleno pločevino za drsne dele
boba. Pločevina naj bo vsaj 2 mm debela in 5cm
široka ter 100 cm dolga. Za pritrditev potrebujete
lesne vijake, sploh z vijaki pritrdite vse druge se¬
stavne dele iz lesa, za lesonit in oblazinjenje se¬
dežev pa boste potrebovali 10 mm dolge žebljič¬
ke. Za oblazinjenje si dobite tudi nekaj starih krp in
dva kosa usnja ali platna, velikost 40 x 35cm in
40 x 15cm. Za lakiranje vozila boste potrebovali
posodo z lakom in čopič. Od ostalega orodja
boste potrebovali še risalni pribor, žago, vrtalni
pribor, izvijač, kladivo in čopič.

Izdelava

Najprej po skici št. 1 izrišete na nosilno letev
4 x 5cm dva kosa št. 1 — to bo drsna letev. Nato
ju izžagajte. Ko sta izžagana, ju pooblajte. Nato
pritrdite na letve tri nosilce, ki bodo povezovali
drsne letve z »ogrodjem«. To so deli št. 6. Pri tem
si lahko omislite še oporne trikotnike št. 7. Nato pa
nastavite na spodnjo stran (krivulja, na drsno plo¬
skev) jekleno drsno pločevino, v katero ste prej
izvrtali 5—6 lukenj, skozi katere boste sedaj privili
lesne vijake k drsniku. Ko ste to storili, očistite
drsno stran nosilcev kar se da čisto, da bo vozilo
čim lažje drselo. Ko je tudi to urejeno, povežete po

TIM 5 • 172  • 86/87

TIM 5 • 173 » 86/87

dva in dva nosilca s tremi deščicami 5x 1 cm, in
sicerzzunanjo širino 55cm. Pri tem morate paziti,
da sta drsni letvi čimbolj vzporedni. Tako dobite
že drsni sistem kot pri navadnih saneh. Zatem
privijte 55cm na širino desk, ki bodo dno ohišja.
Na zadnjem delu naj te deske molijo 12 cm čez
rob drsnih letev, njihova dolžina pa je 110cm. Ko
je dno gotovo, izžagajte na zadnjem koncu na
obeh straneh bodočega sedeža dve odprtini za
krmila velikosti 5x15cm, njun razmak je 36cm,
od zadnjega konca dna pa sta pomaknjeni 5cm.
Nato privijete trdo ob treh odprtinah dve deski
(kos 5), ki ju povečate prek skice in vanju izvrtate
luknje s premerom 12 mm.

Ti deski naj bosta vsaj 2—2,5cm debeli, ker no¬
sita sedež in krmilo. Nato izdelamo pravokotnik
26x33cm, ki bo dno sedeža. Te 1 cm debele
deske pritrdimo skupaj z dvema letvicama
2 x 2cm, in sicer na obeh stranskih robovih, tako
da sta letvici na zgornji strani. Nato dno sedeža
pritrdite na nosilca št. 5, tako da bo sedež na zad¬
njem delu segal do konca. Zatem pritrdite še
naslonjalo (pod takim kotom, kot je na skici).
Sestavljeno je iz dveh letvic 2x2cm  (št. 2) in
iz tretje prečne letvice ter naslonjala, deske
8x 1 x 35cm, ki jo boste pozneje —prav tako kot
dno sedeža — oblazinili. Nato pride na vrsto naj¬
težje delo: iz letvic 2 x 2 cm je treba izdelati in pri¬
viti na dno ogrodje. Po skicah št. 1,2 in 3 izžagate
vse letve, in sicer nekaj daljše, ker bo potem treba
prilagoditi njihova oglišča na način lege, v kateri
bodo letvice pritrjene. Ko ste jih dovolj izžagali, jih
morate sestaviti po naslednjem zaporedju: naj¬
prej nastavite in nekoliko pritrdite na dno po¬
končne letvice, in sicer na vsako oglišče po eno.
Pritrdite jih bolj malo, da jih boste potem lahko
enakomerno nagnili ven, ko boste nanje pritrjevali
pravotkotnik, sestavljen iz štirih letvic 2 x 2cm v
velikosti 60 x 120cm. To so hkrati najširše in naj¬
daljše mere vozila. Na te pa spet pritrdimo štiri le¬
tvice, od katerih po dve in dve povežemo s peto
letvico, ki je pravokotna na dolžino vozila. Tako je
ogrodje gotovo. Sedaj morate samo še izrezati za

vsak četverokotnik ali trikotnik dovolj velik kos le¬
sonita, s katerim nato prekrijete vozilo (glej izde¬
lek št. 5; skica). Vse plošče pribijete na ogrodje z
majhnimi žebljički. Naslednje delo bo lakiranje iz¬
delka. Bob vsaj dvakrat dodobra prelakirajte, in
medtem ko se suši, lahko izdelate krmila. Za to
potrebujete dve cevi s premetom 2—3cm. Cevi
sta dolgi 60 cm in na dolžini 35cm imata luknji s
premerom 12cm. Ko se vozilo posuši, oblazinite
sedeže. Najprej naložite 5 cm na debelo starih krp
na sedež, nato pa jih prekrijete z usnjem ali s plat¬
nom ter ga pritrdite na obode sedeža s prav majh¬
nimi žebljički. Prav tako storite z naslonjalom.
Preostane vam le še to, da pritrdite z vijakom kr¬
mili (št. 4), kot kaže skica št. 4. Pritrdite pa toliko,
da se bo ročica pod ročnim pritiskom rada prema¬
knila, sama od sebe pa ne. Končno svoj novi bob
še preizkusite.

Za to vozilo je nujno potrebna precej teptana
proga, ki nima preveč kucljev, ker boste sicer vo¬
zilo hitreje kje poškodovali; proga naj bo lepo va¬
lovita, čeprav strma. Tudi upravljanje je sila pre¬
prosto: če hočete zaviti v levo, potegnete levo ro¬
čico in se rahlo nagnete v levo. Enako storite pri
zavoju v desno. Vendar morate z ročicami uprav¬
ljati z občutkom, kajti prav lahko se zgodi, da vas
ob premočnem uporabljanju ene od ročic kaj rado
prevrne. Zavirate pa z bobom tako, da rahlo ali
močno potegnete obe ročici, kakor pač zahteva
teren. Sicer pa se boste voziti z bobom kaj hitro
naučili, takoj ko boste nekajkrat sedli vanj in se
zapeljali po strmini. V začetku pa se raje še ne
spuščajte preveč hitro, kajti ob »srečanju« s
kakim drevesom postane ta stvar lahko prav zelo
nevarna.

Seveda s takim bobom lahko tudi tekmujete.
Vendar mora biti več bobov ali pa vsaj več vozni¬
kov, ki dirkajo z enim bobom. Kakorkoli pa ste se
že zmenili, vam želim čimveč veselja pri delu in
seveda še več pri vožnjah.

BREZ BESED

TIM 5 • 174  • 86/87

Tone Pavlovčič

Cub

L-18

Mnogo je med vami takih, ki bi radi imeli zbirko
svojih letal, pa so, žal, modeli v sestavljankah
tako zelo dragi in še težko jih je dobiti. Toda z ne¬
koliko potrpljenja in morda tudi z bratovo ali oče¬
tovo pomočjo si boste lahko sami izdelali taka le¬
talca, pa čeprav bodo samo silhuete.

Izdelava vam ne bo delala težav. Vse dele, kot jih
predvideva kosovnica, prerišite na vezan les de¬
beline 4 mm, pazljivo izrežite, sestavite po
vrstnem redu. kot so deli označeni in pred vami bo
stala silhueta letala v približnem merilu 1:40. To

Piper Super Cub L-18 je namreč letalo, ki ga še
vedno vsestransko uporabljajo. To dvosedežno
letalo uporabljajo v glavnem za vleko jadralnih
letal, za šolanje mladih pilotov, za trenažo starej¬
ših pilotov, za vleko reklamnih napisov in podob¬
no. Med vojno, na primer, je to letalo z nekoliko v
zadnjem delu drugače zastekljeno kabino služilo
v izvidniške namene.

PIPER Super Cub je ameriške izdelave in prek kril
meri vsega 10.76 m, dolžina trupa pa je 6,76 m. Z
motorjem 150 KM dosega letalo 210km/h, nje¬
gova potovalna hitrost pa je 185km/h.

Kvadrat — zagonetka

¥

Na debel karton prerišite in izrežite kvadrat in tega
nato še na like, ki so nakazani s prekinjeno črto.
Like nato premešate, vaši prijatelji pa naj se mu¬
čijo s sestavljanjem kvadrata. Poizkusite, videli
boste, da je prav zabavno.

MOJ PRVI
MODEL

pomeni, dajeta model 40-krat manjši od pravega
letala.

Modelček je treba le še dobro zgladiti in ga pre¬
barvati. Najbolje pač tako, kot je bilo pobarvano
pravo letalo; to je bilo celo bele barve z rdečimi ali
modrimi črtami vzdolž trupa. Če stanujete kje v
bližini letališča, povprašajte, kakšnih barv je
pravo letalo.

PIPER Super Cub

TIM 5 • 175 • 86/87

TIM 5 • 176  • 86/87

Tone Pavlovčič

Mali osebni avto

Nekaj za vajo in morda za zabavo si lahko mimogrede izdelate tale mali osebni avtomobil, ki bo vam ali
pa morda mlajšemu bratu odlično rabil za igro z vrstniki.

Tudi pri tej igrači vam delo ne bo delalo težav. Treba je le prerisati na 4 mm debelo vezano ploščo vse
dele, kijih predvideva kosovnica. Čim bolj natančno boste deleizžagali, tem lažje jih boste tudi sestav¬
ljali.

Vsi deli so razdeljeni v dve skupini, in sicer je v eni šasija s kolesi in v drugi karoserija. Vsako posebej
sestavite, obrusite in prebarvajte in ju šele nato spojite.

Koles je v kosovnici 8 zato, ker po dve in dve zlepite skupaj. Tako dobite štiri kolesa, debela 8mm.

i

*

TIM 5 • 177  • 86/87

Tone

Pavlovčič

TIM 5 • 178  * 86/87

TIM 5 • 179  * 86/87

Gliser
za led

Zimski čas je za modelarje mrtva sezona, ki jo po¬
življajo le sobni letalski modeli. In vendar je še ena
zanimiva veja modelarstva, kateri je ravno hladno
vreme pogoj za njen obstoj. To so gliserji za led.
Pri nas so sicer skovali izraz »ledodrsniki«, ki pa
se mi zdi privlečen za lase.

Gliser za led je vozilo, ki ga uporabljajo za vožnjo
po kanadskih jezerih in rekah, kjer doseže lahko
velike hitrosti. Nekoliko spremenjen gliser pa drsi
po zasneženih predelih Kanade in Sovjetske
zveze.

Naš model je seveda precej manj zahteven in se
zadovolji že s ploščo, ki meri v premeru vsaj 22
metrov. Posebno dobro se bo počutil na drsali¬
šču , seveda, če vam bo uspelo prepričati drsalce,
da se za tisti čas umaknejo s plošče.

Model poganja motor s potisno eliso (propeler¬
jem), motor mora imeti od 1,5 do 2,5 ccm delovne
prostornine. Lepo izdelan model z dobrim motor¬
jem bo dosegel hitrost celo prek 100 km na uro.
Kolikor mi je znano, namerava Občinski odbor
Ljudske tehnike Ljubljana-Center organizirati
tekmovanje s takšnimi modeli, ki se ga bo lahko
udeležil vsak.

Pa pričnimo z delom. Na načrtu, ki je pomanjšan,
je tudi mreža, ki nam bo pomagala pri povečanju
načrta. Stranice kvadratkov so v merilu 1:1 in me¬
rijo 10 mm. Če pa želite dobiti originalni načrt na
ozalit papirju, pišite na uredništvo revije TIM in ga
boste dobili za ceno, ki bo krila ravno stroške
razmnoževanja.

Za izdelavo potrebujemo:

rezljačo s priborom

risalno orodje

kladivo

klešče

bucike

izvijač

vrtalni stroj

svedre 2 in 3 mm

škarje za rezanje pločevine

spajkalo s priborom

rašpo

fino in grobo pilo za les
fino in grobo pilo za kovino
raskavec različnih kvalitet
čopič za lakiranje

posodico za lak

sponke za perilo

Za gradnjo pa potrebujemo:

vezano ploščo 3 x 250 x 450 mm

lipov furnir 1—1,5x400x450 milimetrov

bukovo ploščico 8x 50 x 110 milimetrov

smrekove letvice 3x3x2000mm  (lahko so

dolge 500 mm)

smrekovo letvico 4 x 8 x 40 mm

smrekovo letvico 3 x 5 x 100 mm

trda balsa, smrekovina ali lipovina

35x50x  100 mm (lahko zlepimo iz več plasti)

jeklena žica 0 2—2,5 x 650 mm

jeklena žica 0 0,4x3000 mm

aluminij 2 x 100 x 100 mm

bela pločevina 0,2—0,3 x 70 x 100 mm

celuloid 0,3 x 100 x 100 mm

jeklena žica 0 0,4 x 11 —15mm

vijake M 3 x 25 z matico — 14 kosov

400 g nitro laka

200g lepila (Kol III, Jubinol ali podobno emulzij-
sko lepilo bele barve).

Izdelava:

Na vezano ploščo prerišemo nosilno rebro (6) z
vsemi legami za rebra in označbami za luknje.
Tako izrisano rebro izžagamo. S svedrom 3 mm
izvrtamo vse luknje za pritrdila in smučke. Iz bu¬
kove deščice 8 mm izžagamo nosilec motorja
(28). Izžagati ga moramo zelo skrbno, sicer oblika
ne bo točna in še precej žagic bomo polomili. S
3 mm svedrom izvrtamo luknjo za pritrdilo. Izrez
za motor pa moramo prilagoditi motorju, ki ga
imamo. Pri tem opravilu moramo paziti, da gleda
nastavek za eliso vsaj 3—5 mm prek konca deš¬
čice. Sedaj lahko izvrtamo luknje za vijake, s ka¬
terimi bo motor pritrjen na nosilec. Nato luknje s
svedrom 3 mm izvrtamo. Motor poizkusno privi-
Ijemo na nosilec, da ugotovimo, če je izdelan na¬
tančno. Motor nato odvijemo. Iz vezane plošče iz¬
žagamo rebra za motorno gondolo (21,24 in 25).
Rebri 21 in 24 izžagamo dvakrat, saj sta v načrtu
le polovici, drugič pa le po črtkasti črti. Na celi po¬
lovici rebra 24 izvrtamo na označenem mestu,
kjer bo prišla skozi rebro cevka, luknjo s svedrom
3 mm za gorivo. Na nosilec (28) prilepimo obe po¬
lovici reber 21 in 24, ki smo ju odžagali po črtkasti
črti. Simetrala se mora prilegati na simetralo
reber. Ko se je lepilo posušilo, z rašpo obrusimo
nosilec tako. da se okroglina reber lepo nadaljuje
prek roba nosilca. Tako obdelan nosilec z rebri
prilepimo na nosilno rebro.

Prerišemo in izžagamo po dvakrat še trupna

TIM 5 • 180  • 86/87

TIM 5 • 181  • 86/87

2

TIM 5 • 182« 86/87

Kosovni seznam

motor 1,5—2,5 ccm

jeklena žica 004 mm x 14—19 m kovinska cevka kemičnega svinčnika
vijaki M 3 x 25 z maticami pokrov elise

rebra (2, 5, 8, 9 in 11) in jih lepo obdelamo z ra-
skavcem. Nosilno rebro položimo na ravno pod¬
lago in rebra prilepimo pravokotno na nosilno
rebro na črte, ki označujejo položaj reber. Ko smo
rebra prilepili z lepilom in počakali, da se je lepilo
posušilo, lahko še v utore na rebrih prilepimo dve
letvici 3x3 mm (4), ki smo ju dobro očistili in sta
dolgi 420 mm. Letvici pritrdimo z bucikami na
rebra. Zadnji del letvic moramo poševno odrezati,
da se tesno prilegata ob nosilno rebro. Tu že
lahko prilepimo polnilo (16). Lepilo naj se posuši.
Model sedaj postavimo tako, da stoji ncsilno
rebro navpično.

Na drugi strani prilepimo še preostalo polovico
reber. Tudi na nosilec motorja (28) prilepimo
preostalo polovico reber 21 in 24 ter na koncu
celo rebro 25. Z bucikami pritrdimo rebro k pod¬
lagi in na nosilno rebro, da dobimo res pravi kot
med rebri in nosilnim rebrom. Tudi tu prilepimo še
preostali letvici (4) ter nato še polnilo (16). Tako
izdelan model je pripravljen za pritrditev smučk in

pritrdil. Iz aluminijaste pločevine debeline 2mm
izžagamo prednjo (3) in zadnjo smučko (14) ter
pritrdili (26 in 27). V smučki izvrtamo dve luknji s
svedrom 3mm, v pritrdili pa eno luknjo 3 in eno
2mm. V luknje s premerom 2 mm bomo pritrdili
žico za vagico. Pritrdila upognemo pod pravim
kotom po črtkasti črti. Vse te dele modela pritr¬
dimo z vijaki M 3 na nosilno rebro in nosilec mo¬
torja. Vijake dobro privijemo in navoj deformira¬
mo, da se ne bi kasneje odvil zaradi vibracij mo¬
torja. Iz jeklene žice 0 2 do 2,5mm izdelamo še
stabilizacijske smučke (12). Na načrtu točno vi¬
dimo, kako moramo žico zakriviti. Pri delu smuč¬
ke, ki ga pritrdimo na nosilno rebro, moramo oba
konca žice trdno poviti z bakreno žico debeline
0,3 do0,5mm, ki smo jo očistili izolacijske plasti in
vse dobro zaspajkati. Tako izdelano smučko
imamo za vzorec pri izdelavi druge, ki pa mora biti
zrcalno obdelana. To pomeni, da mora biti obr¬
njena na drugo stran, tako kot vidimo predmete v
zrcalu.

TIM 5 • 183  * 86/87

Obe smučki pritrdimo skozi luknji na nosilnem Iz vezane plošče izrežemo še obe opori smučk

rebru z vijakoma M 3, ki smo jima dodali še po dve (13) in ju prilepimo ob rebro (11).

podložki. Naš gliser sedaj že dobiva obliko. Sedaj izdelamo rezervoar (22). Na belo ali ba-

TIM 5 • 184  • 86/87

kreno pločevino prerišemo razviti plašč rezer- 2 mm in zapognemo vse robove po črtkasti črti
voarja in ga s škarjami za pločevino natančno pod pravim kotom. Sedaj zapognemo še stranice,
izrežemo. Nato izvrtamo vse tri luknje s svedrom Tako smo dobili kvader. Nato poiščemo primerne

TIM 5 • 185  • 86/87

cevke, Uporabne so cevke iz kemičnega svinčni¬
ka. Cevke odrežemo na velikost, kot je razvidna
na stranskem risu gliserja in jih prispajkamo v luk¬
nje. Sedaj zaspajkamo še stranice, pri tem nam
pomagajo robovi, da spoj bolje drži. Tako izdelan
rezervoar preizkusimo na ta način, da dve luknji
zapremo s prstom in potopimo rezervoar v vodo.
Skozi preostalo luknjo pihamo. Če nikjer ne uha¬
jajo zračni mehurčki, je rezervoar dober. Izdelan
rezervoar prilepimo na nosilec motorja med rebri
21 in 24, tako da cevko za gorivo potisnemo skozi
rebro 24.

Pričnemo s prekrivanjem. Za prekrivanje nam
služi furnir (7), ki ga moramo predhodno dobro
očistiti, da bo gladek. Najprej bomo prekrili obe
stranici trupa. Odrežemo dva kosa, ki naj bosta
nekoliko večja od stranice. Na mestu, kjer pride iz
trupa stabilizacijska smučka, moramo prekritje
prevrtati. Z lepilom namažemo vse letvice in rebra
ter prilepimo stranico. S sponkami za perilo jo
dobro pritrdimo k letvicam. Medtem ko se lepilo
suši, lahko pričnemo prekrivati motorsko gondo¬
lo. To bo malo težje, ker je gondola okrogla. Iz fur¬
nirja odrežemo tanke pasove, ki jih bomo lepili
drugega poleg drugega, dokler ne pridemo okoli
reber. Upoštevati je treba, da je rebro 24 najširše,
zato morajo biti trakovi na tem mestu najširši, proti
rebroma 21 in 25 pa vedno ožji. Trakovi naj bodo
na rebru 24 široki od 5—8 mm (širši ne smejo biti).
Trakove pritrdimo z bucikami. Zunanje strani gli¬
serja, kjer je glava motorja, ni treba prekriti (med
rebroma 24 in 25).

Na trupu se je lepilo že posušilo in lahko odstra¬
nimo sponke. Z raskavcem odvzamemo odvečni
furnir. Nadaljujemo s prekrivanjem trupa. Najprej
izrežemo gornjo stranico in nasprotno spodnjo
stranico. Na mestih, kjer gledajo iz trupa pritrdilo
in smučki, moramo napraviti primeren izrez, Z le¬
pilom namažemo rebra, letvico in nosilno rebro
ter prilepimo stranici. Pritrdimo jih z bucikami. Ko
se je lepilo osušilo, očistimo odvečni furnir z ra¬
skavcem in ponovimo postopek prekrivanja še na
ostalih stranicah.

Ko se lepilo suši, izdelamo dve polovički polnila
(20) za motorsko gondolo. Za to je primerna trda
balsa, uporaben pa je tudi vsak drug mehak les.
Polnila prilepimo na nosilno rebro in rebro 21.

Iz trde balse, ki smo jo zlepili v več plasteh, ali iz
celega kosa mehkega lesa izdelamo nos (1) in ga
prilepimo na rebro (2). Ko se je lepilo posušilo,
obdelamo polnilo (20) z rašpo, celo gondolo pa z
raskavcem, da bo lepo okrogla. Tudi trup dobro
očistimo z raskavcem.

2O mm

TIM 5 • 186  • 86/87

Iz vezane plošče izžagamo obe strani kabi ne (18)
in ju prilepimo na model. Ravno tako izžagamo še
po dve polovici opor 10 in 19 ter ju prilepimo. Izde¬
lamo še polnila 15 in 29 in ju prilepimo med opore
na obeh straneh nosilnega rebra. Polnila nato ob¬
delamo po obliki opor. Preostane nam še prekrit¬
je. Ker je oblika prekritja precej komplicirana, je
najbolje, če najprej izdelamo šablono iz kartona.
Ko je ta popolnoma točno izdelana, izrežemo po
obliki šablone dva kosa furnirja za prekritje. Z lepi¬
lom namažemo vse robove opor, polnil in stene
kabine ter robove prekritja, kjer se dotika trupa in
gondole. Z bucikami in sponkami za perilo nato
fiksiramo prekritje na model. Ko je lepilo suho,
očistimo ves model z raskavcem. Na levo stabili¬
zacijsko smučko, gledano v smeri vožnje, pri-
spajkamo še pritrdilo (30), ki smo ga izdelali iz
3 mm debele žice.

Model lakiramo z nitro lakom. Najprej ga prelaki-
ramo dvakrat s prozornim lakom in po vsakem la¬
kiranju očistimo model s finim raskavcem, nato
lakiramo še tretjič. Motorsko gondolo, posebno
mesto med rebroma 24 in 25, lakiramo še četrtič.
Končno lakiramo še z barvastim lakom, v barvi po
svojem okusu. Iz celuloida izrežemo kabino in jo
prilepimo na model. Nitro lak je primeren za diesel
motorje, ker gorivo temu laku ne škoduje. Če pa
imamo motorje z žarilno svečko ali »glow plug«
motorje, pa moramo za lakiranje uporabiti razto¬
pino pleksi stekla v bencolu. Gorivo za te motorje
namreč razjeda nitro lak. Če nam je mogoče, si
nabavimo »epoxy« lak. Ta lak je sestavljen iz
dveh delov, ki jih pred uporabo zmešamo. Lak.
imenuje se azolit, je napravljen iz posebnih smol
in je obstojen v vseh modelarskih gorivih. V ino¬
zemstvu ga prodajajo pod imenom »fuel proofer«.
Ko je lak suh, pritrdimo motor.

Na notranji strani gondole izvrtamo luknje v pre¬
kritje. da lahko potisnemo vijake za pritrditev mo¬
torja skozi nosilec. Na nasprotni strani pa nasa¬
dimo motor in ga z maticami dobro pritrdimo.

Izdelava elise, kako vžgemo motor, štartanje

Kot sem že povedal, ima model potisno eliso. Ker
takih elis pri nas ne dobimo, si jo morate izdelati
sami.

Na kos bukovega lesa (31) prerišemo tloris in z
rezljačo izžagamo natančno obliko. V načrtu je
samo polovica elise, drugo polovico bomo morali
še posebej narisati. Ko smo izžagali celo polovi¬
co, obdelamo z grobo pilo eliso do roba črte.
Sedaj izvrtamo luknjo za os motorja, ki mora biti
tako velika, kot je os pri vašem motorju. Nato z

rašpo obdelamo eliso še v stranskem risu. Elisa je
pripravljena za najbolj zahteven posel — profili¬
ranje. Na načrtu vidimo narisane preseke in kote.
Puščica kaže smer letenja in takoj opazimo, kje
moramo obdelati eliso. Z rašpo posnamemo naj¬
prej spodnji levi, nato pa še zgornji desni rob. To
velja, če gledamo čelni ris v spodnjem kotu risbe v
smeri puščice. Najprej tako obdelamo en krak,
nato pa še drugi. Ko smo eliso z grobo rašpo pri¬
bližno obdelali, nadaljujemo s fino pilo, nazadnje
pa še z raskavcem, dokler ni elisa popolnoma
gladka. Sledi uravnoteženje elise. Eliso natak¬
nemo na kos žice in če opazimo, da se povesi na
eno stran, težji krak še nekoliko obrusimo z ra¬
skavcem. Ko je elisa v ravnotežju, jo lakiramo.
Eliso pritrdimo na motor tako, da bo spodnja
ravna stran obrnjena k nam, zgornja ukrivljena
stran pa k motorju. Matico dobro privijemo.

Za diesel motorje si priskrbimo gorivo, ki je pred¬
pisano v navodilu, lahko pa uporabimo »univer¬
zalno« gorivo, ki je primerno za vse motorje (eter,
ricinus, olje in petrolej v enakih delih).

Motor vžgemo tako, da najprej spojimo z gumija¬
sto cevko (kolesarski ventil) rezervoar z vplinja-
čem. Odvijemo iglo na gorivu 2—2,5-krat. Eliso
pritrdimo v navpični legi, ko je bat v zgornji mrtvi
točki, s prstom zamašimo dovod zraka na vpli-
njaču in zavrtimo nekajkrat eliso. Tako smo posr¬
kali nekaj goriva iz rezervoarja v motor. Sedaj s
prstom hitro zasučemo eliso prek zgornje mrtve
točke. Če je elisa »mehka« (se lahko obrne), privi¬
jemo nekoliko kompresijski vijak in kanemo eno
ali dve kapljici v odprtino za izpuh. Nato večkrat
hitro zasučemo eliso s prstom prek mrtve točke.
Motor bo stekel. Sedaj še počasi privijemo kom¬
presijski vijak, dokler ne slišimo enakomernega
visokega tona, kar pomeni, da ima motor veliko
število obratov. Tudi iglo vplinjača bomo malo pri¬
vili ali odvili, da bo motor bolje tekel.

Če pa motor ne steče takoj, je vzrok napaka v do¬
vodu goriva (smet ali ima cevka koleno), slaba
namestitev elise, ali pa smo preveč počasi obra¬
čali eliso.

Pri motorjih z žarilno svečico je postopek v glav¬
nem isti. Gorivo je pa precej cenejše, saj rabimo le
3 dele metil alkohola in en del ricinus olja. Name¬
sto kompresijskega vijaka imamo tu svečico, ki
potrebuje tok 1,5 do 2 V. Tu moramo paziti na na¬
vodilo, sicer lahko svečica pregori. Postopek je
sledeč. Najprej posrkamo nekaj goriva iz rezer¬
voarja, nato eliso še malo obrnemo, da pride go¬
rivo tudi nad bat. kanemo še nekaj kapljic goriva v
izpuh in priključimo baterijo 1,5 V ali akumulator z

TIM 5 • 187 • 86/87

2 V. En pol pritrdimo na vrh svečke, drugi pa na
motor. Motor bo hitro vžgal, ko bomo s prstom
obračali eliso.

Takoj, ko motor prične delovati, izključimo tok in z
iglo vplinjača dosežemo visoko število obratov.
Izdelamo še vagico. Na vodila pritrdimo žico za
vagico debeline 0,4 mm tako, da vtaknemo v luk¬
njo pritrdila, zakrivimo žico v zanko in konec pri-
spajkamo na žico, ki vodi do vagice (32), katero
izdelamo iz aluminija. Ko smo prispajkali vse tri
žice na vodila, pritrdimo ostale tri konce na vagico
(32) tako, da je dolžina od osi modela do vagice

enaka kot v razpisu tekmovanja, od tal mora biti
vagica 150 mm in za težiščem modela 20 mm (glej
skico IVI). V ostalo luknjo na vagici pa pritrdimo
11 —15 m dolgo žico 0 0,4 mm, da bomo obdržali
model pri vožnji v krogu.

Običajno uporabljajo pri vožnji paylon, to je, v tla
zabit drog z ležajem in zanko za žico, ki se prosto
vrti okoli droga. Mi si pa lahko izdelamo preprost
ročaj, na katerem je pritrjen konec naše žice in se
v sredini kroga vrtimo z modelom.

Veliko uspeha pri delu in na tekmovanju.

Matej Pavlič

ELEKTRO

NIKA

5. del

Stroboskop

Beseda stroboskop izhaja iz grške besede »strbbos« —
vrtinec, pomeni pa napravo, ki nam omogoča opazova¬
nje nekega objekta v zelo hitrem periodičnem gibanju,
pri čemer imamo občutek, da objekt miruje oziroma da
se giblje zelo počasi. Najenostavnejši stroboskop je se¬
stavljen iz rotirajoče plošče z izvrtanimi luknjami, skozi
katere lahko opazujemo gibajoči predmet. Če opazo¬
vani objekt kroži, lahko frekvenco premikanja luknjic v
plošči izenačimo s frekvenco (dobimo resonanco) giba¬
nja objekta, da ga opazovalec skozi luknjice vidi vedno v
isti točki. Zaradi stroboskopskega efekta se npr. v filmih
dogaja, da vidimo, kako kolesa premikajočega vozila
mirujejo ali pa se celo vrtijo nazaj! Modemi stroboskopi,
ki se uporabljajo pri natančnem merjenju števila obratov
motorjev, v fotografiji in še marsikje, so narejeni na prin¬
cipu prekinjanja svetlobnega snopa, ki v enakomernih
časovnih razmakih osvetljuje objekt. Če se luč prižge
vedno ravno v momentu, ko se opazovani objekt nahaja
na istem mestu krožne poti, dobimo vtis, da objekt miru¬
je.

Stroboskop je zaradi svojega zanimivega učinka, ki ga z
njim lahko dobimo, hitro našel mesto tudi med svetlob¬
nimi efekti v študijih, disko klubih in drugje. Če fotografi¬
ramo objekt, ki se počasi premika, frekvenca utripanja
stroboskopa pa je večja, dobimo na istem posnetku več
slik premikajočega objekta, ki se delno pokrivajo. Zelo
zanimivi so na ta način narejeni posnetki telesa, ki pro¬
sto pada ali pa se giblje po klancu, kapljice, ki se razprši
na dnu posode in podobno (sl. 1). Marsikateri fizikalni
poskusi so prav zaradi uporabe stroboskopa jasnejši in
razumljivejši.

Slika 1. Primer fotografije, narejene s strobosko¬
pom

Stroboskop na skici 2 je sestavljen iz relativno malo
elektronskih elementov, ki jih je mogoče dobiti v naših
trgovinah z elektronskim materialom. Izjema je le xe-
nonska žarnica in pripadajoči visokonapetostni trans¬
formator (VNT). Oboje je pri nas le redko dobiti, zato bo
treba pobrskati po oglasih v amaterskih revijah. Poleg
omenjenih dveh, čisto specialnih elementov je v vezju
uporabljen tudi element, ki ga še nismo spoznali. To je
diac.

Slika 3. »Iskrin« diac

TIM 5 • 188  * 86/87

DIAC je simetrična prožilna dioda z dvema priključkoma
(sl. 3). Preklapljanje iz neprevodnega v prevodno stanje
dosežemo z dovolj visoko napetostjo, ne glede na pola-
riteto. Pred dosegom prebojne napetosti, ki znaša pri¬
bližno 30V, ima diac veliko upornost, po preboju pa se
ta upornost zelo zmanjša in postane celo negativna.
Diac se največkrat uporablja v kombinaciji s triacom ali
tiristorjem pri krmiljenju izmeničnih napetosti oziroma
bremen. V našem primeru tiristor deluje kot stikalo: ko
se preko diaca na vratih G pojavi napetost; tiristor začne
prevajati in omogoči, da se napetost s kondenzatorja Č4
pojavi na primarju VNT. Na sekundarju se potem indu¬
cira visoka napetost nekaj kilovoltov (I), ki omogoči vžig
oziroma praznjenje xenonske žarnice. Frekvenca pol¬
njenja in praznjenja kondenzatorja je odvisna od upor¬
nosti Ri in R 2 . V našem primeru lahko čas med odpira¬
njem in zapiranjem tiristorja nastavljamo od 1 do 1/15
sekunde, kar pomeni, da je frekvenca prižiganja žarnice
1—15Hz. Stroboskopska žarnica, polnjena s plinom
xenonom, ki ob preboju visoke napetosti zažari, ima
obliko črke U in tri priključke, od katerih je srednji zvezan
na sekundar VNT. Ker je xenonka zelo občutljiva, mo¬
ramo biti pri delu z njo zelo pazljivi, izogibati pa se mo¬
ramo tudi nepotrebnega dotikanja steklene cevčice.

Gradnja

Vezje stroboskopa bomo izdelali s pomočjo ploščice vi-
troplasta z merami 60x90 mm, na katero bomo prerisali
tiskano vezje s slike 4 ter ga izjedkali. Povezave, ki jih je
najbolje narisati z vodoodpornim flomastrom, so name-

Slika 4. Tiskano vezje in montažna shema strobo¬
skopa

noma širše, to pa zato, ker se med elementi vezja pojav¬
ljajo precejšnje napetosti in tokovi. Ko izvrtamo vse luk¬
nje za elemente, lahko začnemo s spajkanjem. Najprej
montiramo upora R2 in R3, diodi D 1  in D 2 , diac Di ter
kratkospojnik K, ki je iz koščka izolirane žice. Sledijo
kondenzatorji C 1  do C 4  in VNT. Če je ta kupljen, potem
moramo paziti na razpored izvodov, ki so označeni z
modro, rdečo in rjavo barvo. Tiskano vezje je prirejeno
tako, da je nanj mogoče montirati tudi doma narejen
VNT. Zanj potrebujemo 60 mm dolgo feritno paličico (od
antene iz odsluženega radijskega sprejemnika) s pre¬
merom 8—10 mm. Najprej jo oblepimo z nekaj ovoji
PVC izolacijskega traku, nato pa iz 30cm dolgega kosa
bakrene, z lakom izolirane žice 0 99—1,2 mm, navi¬
jemo primar, ki mora imeti deset ovojev — enega poleg
drugega. Pustimo 5mm prostora in v isti smeri, prav
tako navoj poleg navoja, navijemo 200 ovojev bakrene,
z lakom izolirane žice premera 0 0,2 mm (sl. 5). S finim
brusnim papirjem v dolžini 2cm obrusimo vse štiri
končke žic tako, da z njih odstranimo izolacijo — lak.
Narejen VNT lahko še enkrat oblepimo z izoliranim tra¬
kom, nato pa ga prispajkamo v vezje. Na njem sedaj
manjka le še tiristor. Montiramo še tega, pri čemer mo¬
ramo paziti na pravilen razpored nožič, ki ga bomo za
posamezen tip izvedeli v trgovini. Ob normalnem delo¬
vanju se tiristor ne greje preko mere, zato ne potrebuje
hladilnika, nič pa ne bo narobe, če mu ga montiramo.
Na koncu s činom prevlečemo vse ostale bakrene povr¬
šine vezja, nato pa kar s spodnje strani vezja prispaj-

>

v:

ID

dr

<

TIM 5 • 189  * 86/87

Slika 5. Doma narejen ter kupljen visokonapetostni
transformator in dve različni obliki xenonskih žar¬
nic

kamo še dve priključni izolirani žici za potenciometer Ri,
priključni kabel za napajanje iz omrežja, ter tri žice, ki
vodijo k stroboskopski žarnici. Na njene priključke na¬
vlečemo bužirke, da ne bo prišlo do stika ali česa druge¬
ga, saj je napetost okrog 7000 V, ki jo dobimo nasekun-
darju VNT, smrtno nevarna.

Vezje moramo obvezno vgraditi v izolirano ohišje. Xe-
nonko lahko montiramo v ohišje luči za kolo, še bolje pa
se obnese stara avtomobilska parabola (žaromet). Eno
ali drugo pritrdimo na vrh škatle z vezjem, povezane
(žica s presekom 1 mm 2 ) pa so lahko dolge največ pol
metra. Na sprednjo stran ohišja privijemo stikalo in po¬
tenciometer Ri, ki naj ima po možnosti plastično os s

Seznam materiala:

Upori:

Ri = 5MIŽ potenciometer lin.

R 2  = 220 ktt (do 1 Mfl) / 0,5 W—1 W
Rs = 47 ki? / 0,5 W—1 W

Kondenzatorji:

Ci = 220 nF (do 1 /*F) / 630 V
C 2  = 1 ,uF / 630 V
Cs = 3fi3  / 100 V

0 4  = 220 nF (100nF)/ 630 V

Polprevodniki:

D,, D 2  = BY 236 (BY 237, 238, 1 N4006, 4007)

Di = diac, katerikoli
T= tiristor 5 A, katerikoli

Ostali material:

VNT = visokonapetostni transformator (glej tekst!)
X = xenonska žarnica, katerakoli
K = kratkospojnik (glej tekst)

5 = stikalo — dvojno, vklopno-izklopno

plastičnim gumbom, skozi zadnjo stranico pa speljemo
kabel za napajanje iz omrežja.

Ko je vse to storjeno, še enkrat vse prekontroliramo in
nato priključimo. Stroboskop deluje takoj in ne potrebuje
nobenega umerjanja. S potenciometrom nastavimo že¬
leno frekvenco utripanja, pri čemer naj vas ne moti, če
se bo ob počasnejšem utripanju slišalo prasketanje.
Povzroči ga preboj plina v bučki in naj vas torej ne
vznemirja;

Na koncu še opozorilo: ne eksperimentirajte z elemen¬
ti, še manj pa z njihovimi delovnimi napetostmi. Ne doti¬
kajte se vezja, niti xenonke in ne pozabite na dobro izo¬
lacijo vseh delov.

V spisku materiala so poleg vrednosti elementov, ki sem
jih sam uporabil, v oklepajih napisane tudi vrednosti, s
katerimi bo stroboskop še vedno deloval. Nekoliko se
lahko ob zamenjavi spremeni le hitrost ali jakost utripa¬
nja.

Računalnik na dom

Naša akcija Računalnik na dom kar lepo teče.
Žal pa so nas nekoliko razočarali tisti, ki so raču¬
nalnik že preizkusili. Nič kaj zgovorni niso. Tokrat
znova vabimo vse, ki so se že igrali z našimi ra¬

čunalniki, da nam povedo kako jim je kaj plenjalo
in če so se česa naučili. To pot pa prejmejo ra¬
čunalnik na dom:

BLANKA PADEŽNIK
Pucova 2
63000 CELJE

MARKO KOSTREVC
Slance 20
63221 TEHARJE

BOŠTJAN BRCE
Ul. Ignaca Borštnika 20
64207 CERKLJE

NIKOLA JANEV
Stjenkova 8
66230 POSTOJNA

ALEKSANDER PRAPER
Podjunska ul. 12
62392 MEŽICA

ALEŠ KOBAL
Volčja Draga 89/c
65293 VOLČJA DRAGA

TIM 5 • 190  * 86/87

OB

LETNICE...

Matej Pavlič

L. Galvani
in A. Volta

Izumitelja

baterije

Zakaj bomo tokrat govorili o kar
dveh izumiteljih naenkrat? Zato,
ker je delo Luigija Galvanija in
Alessandra Volte tako tesno pove¬
zano med seboj. Oba sta se na¬
mreč ukvarjala s fiziko in pri tem
odkrila nekaj zelo zanimivih stvari,
ki jih dandanes množično uporab¬
ljamo. S tem mislimo predvsem na
baterije, brez katerih bi večina
elektronskih naprav ne delovala.
Baterije so omogočile miniaturiza¬
cijo, enostavno prenosljivost in ne¬
nevarno uporabo elektronskih
aparatov, ki jih je z vsakim dnem
več.

Luigi Galvani se je rodil pred 250
leti, 9. septembra 1737, v Bologni v
Italiji. Najprej je študiral teologijo,
potem pa se je odločil drugače, leta
1762 presedlal na medicino ter si
na univerzi v Bologni trinajst let ka¬
sneje pridobil naslov profesorja

Luigi Galvani (9. 9.1737 — 4 12
1798)

anatomije. Kot anatom je delal raz¬
lične poskuse, za kar je potrebo¬
val tudi živali — največkrat so bile
to žabe. Različni viri različno pripo¬
vedujejo, kako in kdaj je prišlo do
tistega znamenitega pripetljaja z
žabjimi kraki, ki je bil povod za vse
nadaljnje odkrivanje elektrike. Mi
bomo omenili tistega, ki je najza¬
nimivejši, pravi pa takole:

Galvani je nekega dne leta 1784 v
svojem laboratoriju, ki ga je imel
doma, predaval študentom, med¬
tem pa je njegova žena v sosednji
kuhinji dajala s skalpelom (zelo
oster kirurški nož) žabe iz kože —
seveda za poskuse in ne za juho,
kot so trdili kasneje nekateri zlob¬
neži. Med poslušanjem moževih
besed pa ji je skalpel zdrsnil iz rok
in padel naravnost na žabji krak,
ležeč na pocinkanem pladnju. Krak
je silovito trznil, gospa Galvanijeva
pa je zavreščala. Profesor je prite¬
kel v kuhinjo in ko je izvedel, kaj se
je zgodilo, odšel nazaj v laboratorij
in slovesno oznanil študentom, ki
so vprašujoče zrli vanj: »Posrečilo
se mi je nekaj velikega — odkril
sem živalsko elektriko, pravir živ¬
ljenja!«

Seveda se mu ni v resnici posrečilo
nič takega, vendar se je kljub temu
še dolgo oklepal te zmote, oprav-
Ijaje nešteto nemogočih poskusov
z mrtvimi žabami. Krčenje mišic
sšmo po sebi ni bilo preveč pre-
sentljivo. Če električni šoki, ki se
uporabljajo v medicini, lahko po¬
vzročijo krčenje živih mišic, čemu
potem ne bi tudi mrtvih. V knjigi z

Alessandro Giuseppe Anastasio
Volta (18. 2. 1745 — 5. 3. 1827)

naslovom »De viribus elekctricita-
tis in motu musculari commenta-
rius«, ki jo je izdal leta 1791, je opi¬
sal svoje poskuse z »elektriko« in
žabjimi kraki, med katerimi je naj¬
zanimivejši verjetno tisti, ki se na¬
vezuje na odkritje Benjamina
Franklina, ki je približno eno gene¬
racijo pred njim odkril, da je blisk
električne narave. Galvani je iz
tega sklepal, da se bodo žabji kraki
med nevihto krčili, zato jih je obesil
na medeninaste kljuke na zunanjo
stran oken. da so se dotikali že¬
lezne okenske mreže. Mišice so se
res krčile med nevihto, vendar so
se krčile tudi brez nje! Očitno je bila
vmes elektrika, toda od kod je pri¬
hajala? Iz kovine ali iz mišic? Ker je
bil Galvani anatom, je nehote dal
prednost živemu tkivu in se je odlo¬
čil za mišice.

Verjetno bi Galvani še dolgo delal
poskuse in mučil žabe, ko bi se
prav takrat v javnosti ne pojavil
Alessandro Giuseppe Anastasio
Volta, rojen v Comu v Lombardiji,
18. februarja 1745. Bil je iz številne
in obubožane plemiške družine.
Ker se do četrtega leta ni naučil go¬
voriti, so doma že mislili, da je du¬
ševno zaostal. V sedmem letu pa je
dohitel svoje vrstnike in jih nato
začel puščati za seboj. Pri štirinaj¬
stih letih se je odločil, da bo postal
fizik. Posebej ga je zanimala elek¬
trika in leta 1774 je postal profesor
fizike na gimnaziji v Comu. Leto dni
kasneje je odkril elektrofor — na¬
pravo za prenašanje »elektrike«,
sestavljeno iz kovinske plošče,

TIM 5 • 191  • 86/87

Prvotni Leclanchejev člen (1 —
palica iz cinka, negativni pol, 2
— ogljena prizma, pozitivni pol,
3 — valj iz porozne gline, 4 —
manganov dioksid)

prekrite z ebonitom in dodatne ko¬
vinske plošče z izoliranim ročajem.
Iz nje so se razvili današnji elek¬
trični kondenzatorji. Po tem se je
Voltova slava naglo širila in leta
1779 je dobil mesto profesorja na
univerzi v Pavii, kjer je iznašel še
nekaj naprav v zvezi s statično
elektriko. Kraljevska družba mu je
leta 1791 podelila Copleyevo me¬
daljo in ga sprejela za svojega
člana. Ker je Volta ves čas sprem¬
ljal rezultate Galvanijevih raziskav,
je leta 1794 tudi sam napravil po¬
skus, vendar le s kovinama — brez

mišice. Takoj je ugotovil, da se po¬
javi tok in da živa snov pri tem torej
nima nobenega vpliva, temveč
predstavlja samo nekakšen pre¬
vodnik. Ko je Galvani sprevidel, da
so bili njegovi zaključki že od sa¬
mega začetka napačni, je bil do
konca svojega življenja zagrenjen
in razočaran. Izgubil je celo mesto
na univerzi, kajti leta 1797 ni hotel
priseči novi vladi, ki jo je v severni
Italiji postavil mladi francoski gene¬
ral Napoleon Bonaparte.

Galvani je umrl v Bologni 4. de¬
cembra 1798. Po njem se imenuje
(na predlog Ampčra) leta 1820 od¬
kriti galvanoskop — instrument, s
katerim lahko ugotavljamo prisot¬
nost električnega toka, galvano-
meter, galvanski tok, galvanski
člen, galvanska ločitev, ter postop¬
ki: galvanizacija, galvanokromija,
galvanotaksija in galvanotehnika.
Volta je začelo delo z velikim zano¬
som nadaljeval in kmalu ugotovil,
da sta baker in cink najboljša kom¬
binacija za napravo, ki naj bi dajala
električni tok. Predstavil jo je leta
1800, sestavljena pa je bila iz čaš s
solno raztopino, povezanih med
seboj s kovinskimi mostički. En del
takšnega mostička je bil bakren,
drugi pa iz cinka. To je bila prva
Voltova električna »baterija«, pri
čemer pomeni baterija poljubno
sestavo enakih elementov, ki delu¬
jejo v povezavi. Z difuzijo ionov
med kovino in raztopino solne ki¬
sline (H2SO4) je nastala polarizi¬
rana napetost, ki je za cink znašala
— 0,76 V, za baker pa + 0,34 V.
Razlika napetosti med elektro¬
dama je bila torej 0,34 V — (— 0,76
V) = 0,34 V + 0,76 V = 1,10 V. To
je bila največja napetost, ki jo je bilo
mogoče dobiti iz Voltovega člena.
Volta je kmalu izdelal tudi baterijo,
ki je bila manj mokra in zato bolj pri¬
ročna. Zanjo je uporabil majhne
okrogle ploščice iz bakra in cinka
ter ploščice iz lepenke, namočene
v solno raztopino. Začel je pri dnu z
bakreno ploščico, nanjo je prišla
lepenka, nato cink, spet baker, le¬
penka, cink in tako naprej. Če je
zvezal z žico spodnjo in zgornjo
ploščico, je ta »Voltov steber« po¬
gnal po njej močan tok.

Iznajdba baterije je povzdignila
Voltovo slavo do neba. Napoleon
je leta 1801 poklical iznajditelja v
Francijo na uradno predstavitev
svojih izumov. Na Volto se je vsul
plaz medalj in odlikovanj, vključno
z legijo časti, bil je povzdignjen v
grofa" in leta 1810 še v senatorja

kraljevine Lombardije. Njegove ba¬
terije so se hitro uveljavile po vsej
Evropi.

Volta se je vse življenje znal
uspešno prilagajati političnim
spremembam, znal se je »obračati
po vetru« in je bil dobro zapisan pri
vseh oblastnikih. O tem priča tudi
dejstvo, da je po Napoleonovem
padcu, ko je Italija spet prišla pod
Avstrijo, Volta še naprej prejemal
priznanja in častne položaje.

Volta je umrl v rojstnem Comu pred
160 leti, 5. marca 1827. Največje
priznanje, ki ga je mogel dobiti, je
dobil po smrti od svojih kolegov —
znanstvenikov, ki so enoto za elek¬
trično napetost oziroma električni
potencial poimenovali »volt« (1 V).
Iz te enote, ki je v mednarodnem
sistemu merskih enot, je izpeljana
še enota »elektronski volt« (eV), s
katero merimo energijo delcev. (Za
milijardo elektronskih voltov se v
ZDA uporablja oznaka BeV, iz te
kratice pa je za največje laborato¬
rijske pospeševalnike elektronov
izpeljano ime »bevatron«.) Navi¬
dezno moč izmeničnega toka S
merimo v »voltamperih« (VA),
električno poljsko jakost E pa v
»voltih na meter« (V/m). Po Ales-
sandru Volti se imenuje tudi volt-
meter — instrument za merjenje
električne napetosti.

Na koncu povejmo še to, da so ba¬
terije, ki jih uporabljamo danes, le
nekoliko modificirana oblika Lec-
lanchejevega suhega člena, ki daje
napetost 1,5 V. Nastal je kot izbolj¬
šava Voltovega člena, izdelal pa ga
je francoski kemik Georges Lec-
lanche (1839—1882). Namesto
negativne ploščice iz cinka je upo¬
rabljena valjasta posodica iz istega
materiala, v njej je ogljena paličica,
ki predstavlja pozitivni pol, vlogo
depolarizatorja ali elektrolita pa
igra kašasta zmes salmiaka (amo¬
nijev klorid) in vode.

Ideje številnih ostalih fizikov prejš¬
njega stoletja, kot so bili npr.
Growe, Danieli, Bunsen, Meidin-
ger, Kriiger, Callaud in Poggen-
dorff, ki so prikazali različne rešitve
baterijskih členov, se niso prak¬
tično uveljavile.

V Jugoslaviji imamo tri tovarne
električnih baterij: največja je za¬
grebška »Croatia«, ki obstaja že
čez sedemdeset let, sledita pa še
»Iskra — Zmaj« iz Ljubljane in
»Nikola Tesla« iz Gospiča. Vse te
tovarne izdelujejo baterije Lec-
lanchejevega tipa, cilindričnih in
ploščatih oblik.


TIM 5 • 192  * 86/87

24

MALE
ŽELEZNICE

Vlado Zupan

Drevesa
na maketi

V zadnjem času smo na našo maketo postavili hiše, to¬
varne, kozolce, znamenja in ograje, vse, kar človek
ustvari s svojimi rokami, manjka nam pa še tisto, kar
daje narava: drevesa, grmovje, njive, trave. Gotovo se
boste strinjali z menoj, da je pogled na hrib, ki je poraš¬
čen z gozdom, bolj prijeten, kot pa na golo pobočje. Se¬
veda velja isto za maketo in jo zato moramo »polepšati«
z drevjem in grmovjem. Morda je malo težje izdelati lepo
drevo kot hišico, pa tudi nekaterih vrst, na primer smre¬
ke, ne bomo mogli izdelati. V boljšem položaju so tisti
»železničarji«, ki živijo v tujini, saj je tam cela vrsta to¬
varn, ki izdelujejo prav lična drevesa tako, da večkrat na
fotografiji sploh ne ločiš, ali je maketa ali resnična nara-

Slika 2. Obrisi nekaterih dreves in njih višine v na¬
ravi

va. Nekaj takih dreves nemške tovarne FALLER je pri¬
kazanih na sliki, seveda pa eno tako drevo stane 350 din
in tudi več. Mi pa ne želimo zapravljati denarja, zato po¬
zabimo na Fallerja in se lotimo dela.

Najprej se ustavijo pri velikosti dreves. Napisali smo že
zadnjič, da je železnica narejena v merilu 1:87, kar po¬
meni, da je en meter v naravi približno 11 milimetrov na
maketi. Ko smo delali hišice, smo tudi rekli, da bi bile
prevelike, če bi jih delali v tem merilu in tako smo vzeli
razmerje 1:120. Če gremo malo v gozd in opazujemo vi¬
šine dreves, bomo ugotovili, da segajo nekako do 25
metrov. V merilu 1:120 pomeni to še vedno 21 centime¬
trov, kar je dosti preveč za lep in usklajen videz makete.
Iz prakse lahko trdim, da so za maketo najbolj primerna
drevesa višine od 6 do 12 centimetrov, seveda pa je
kakšno tudi lahko nekaj višje. Grmovje bo nižje, le kak
centimeter ali dva nad maketo. Na sliki 2 je narisanih
nekaj značilnih dreves in njih višine v naravi. Sadno
drevje je nižje, najvišje so bukve in topoli.

TIM 5 • 193  • 86/87

Slika 3. Debla z vejami prirejena iz naravnih materialov

Slika 1. Taka drevesa je mogoče kupiti v tujini. Izde¬
luje jih tovarna FALLER

Naše delo bo potekalo v dveh stopnjah: najprej bomo
napravili deblo z vejami, nato pa bomo na to »ogrodje«
prilepili »listje«. Glede izbire materiala imamo dve mož¬
nosti: lahko porabimo razne dele rastlin, kar dobimo v
naravi, lahko pa vzamemo materiale, ki jih je izdelal člo¬
vek, Med prve spadajo drobne vejice, razne koreninice,
lišaji in mahovi, plodovi in podobno, med druge pa žica,
deli iz plastičnih snovi, penasta umetna snov in morda
še kaj.

Pa se lotimo najprej izdelave debla z vejami iz naravnih
materialov! Na sliki 3 vidimo nekaj primernih »ogrodij«,
ki smo jih našli v naravi. Na levi sta dve vejici, ki smo ju
odlomili z grmička kalina, zraven je vejica borovnice,
sledi resa, na koncu pa je koreninica. Nabrati mora pre¬
cej vejic in koreninic, da bodo lahko doma izbrali le take,
ki nam po velikosti in obliki razvejanosti najbolj ustreza¬
jo. Verjetno jih bomo morali še malo obrezati, nakar jih
bomo pobarvali s tempera barvo. Zapomnimo si,
kakšne barve so debla v naravi in uporabimo tak barvni
odtenek. S pripravo debla iz naravnega materiala smo
imeli bolj malo dela, zato pa ga bo več, ko bomo delali
debla iz žice. Potek dela je razviden iz slike 4. Najprej
moramo dobiti tanko bakreno žico, ki jo narežemo v
kose dolge 40 centimetrov. Vzamemo dva kosa in ju
prepognemo, na koncu zvijemo, en konec vpnemo v
primež, drugega pa nataknemo na zakrivljen žebelj, ki je
vpet v ročni vrtalni stroj. Žice napnemo in toliko časa vr¬
timo. da dobimo gost trd svitek. Nato 4 ali 5 takih svitkov
na podoben način vpnemo med primež in vrtalni stroj ter
ponovno zavijemo — dobili bomo kabel iz petih svitkov
ali 20 žic. Kabel odrežemo na primerno dolžino, recimo
14 cm in na eni strani svitke razpletemo do polovice vi¬
šine debla. Oblikujemo jih kot veje in kakšne tudi skraj¬
šamo. Spodaj razpletemo kak centimeter debla, da do¬
bimo korenine. Drevesa s koreninami bodo na podlago
lepili in je korenine prav lepo videti. Lahko pa drevesa
kar vtikamo v zvrtane luknjice v podlagi in v tem primeru
korenin ni treba delati. Na svoji maketi imam oboje vrste

TIM 5 • 194  • 86/87

lepljenje "listja"

konce žic
zvijemo skupaj

4 žice

zakrivljen

žebelj

eni vrtalni stroj

zvitke žic
zvijemo
v kabel

konce žic
razpletemo
v veje in
korenine

Slika 4. Slika prikazuje potek izdelave debla in vej iz
žice

Slika 5. Iz žice lahko naredimo tudi
vrbam podobno drevje

dreves, tako je videti bolj pisano in naravno. Tudi ta
debla je seveda treba pobarvati. Da se ne bi videlo na¬
vojev žic, je treba med tempera barvo zamešati malo
plastofila. Tako bo barva zelo gosta in bo zakrila žico.
Pa nanesimo barvo bolj neenakomerno, saj tudi v naravi
niso vsa debla enaka.

Na en ali drug način — še bolje pa na oba — smo
tako naredili kakih 40 drevesnih debel z vejami. Naj
bodo različno visoka in z različno oblikovanimi kroš¬
njami. Bukev bo bolj široka, topol ozek in visok. Sedaj
moramo na veje nalepiti »listje«. Tudi tu lahko vzamemo
tisto, kar nam nudi narava ali pa naredi človek v tovarni.
Med naravnimi materiali je najbolj primeren islandski
lišaj, ki je razširjen tudi pri nas v gorskih gozdovih. Da
lišaj na maketi ne plesni in da ostane prožen, ga je treba
primerno preparirati, nato pa še obarvati. Za nas bo
vseeno lažje, če nam kak znanec prinese iz tujine že
prepariran in obarvan lišaj. Nemška tovarna FALLER
nudi pod katalogno številko 729 in 730 zavojček island¬
skega mahu. Še bolj enostavno je delo z umetnim mate¬
rialom. na drobno natrgano, obarvano penasto snovjo.
FALLER jo prodaja pod imenom »Flocken« in številko
718 v raznih zelenih odtenkih. Če bi hoteli ene ali druge
»liste« sami pripraviti, bi imeli preveč sitnosti in še ne bi
dosegli želenega učinka. Tistih 500 ali pa 1000 din
bomo že morali pogrešiti, saj bomo itak veliko prihranili,
ker nam listje iz enega zavojčka zadošča vsaj za 40 dre¬
ves.

No, pa se zopet lotimo dela! Na mizo si na levo stran
zložimo ogrodja dreves — najbolje je, da jih vtikamo v
ploščo stiropora — na drugo stran pa dve škatli, v kateri
bomo natresli zdrobljeno penasto snov in narezan lišaj.
Zraven moramo seveda imeti še lepilo, najboljša bo kar
tuba univerzalnega lepila OHO. V levo roko primemo
deblo, v desno tubo z lepilom in veje močno namažemo.

Nato drevo nad škatlopotresamo z »listjem«, tako da se
to prilepi na vse veje. Če hočemo bolj gosto krošnjo, na
primer za topol, deblo z vejami potisnemo v škatijo s pe¬
nasto snovjo, malo obračamo in s kakšno palčko priti¬
skamo drobce ob deblo. Drevo nato še nalahno krene¬
mo, da odleti odvečen material, nakar ga vtaknemo v
ploščo in pustimo sušiti. Ko je popolnoma suho, ga še
enkrat otresemo. Če je kje premalo listja, ponovno na¬
mažemo z lepilom in potresem z drobci. Če bomo veje
oblagali s koščki lišaja, bo bolje, če bomo te koščke s
pinceto pritiskali na veje. Ko boste »oblekli« že nekaj
dreves, boste sami ugotovili, kako se to najbolje napra¬
vi. Kot v naravi ni vse enako zeleno, tako tudi naša dre¬
vesa ne smejo biti vsa iste barve. V zavojčkih s penasto
snovjo in lišajem je vedno več barvnih odtenkov, tako da
lahko napravimo različno obarvana drevesa.

Ob potokih rastejo navadno nizke vrbe. Slika 5 nam
kaže. kako izdelamo take vrbe za maketo. To drevo, ki
je pravzaprav že grm, naj bo visoko le 3 centimetre. Tudi
sicer srečamo v naravi vse polno raznega grmovja —
lesko, šipek, dren, črn trn, robido in druge. Povprečno je
grmovje visoko 2 do 3 metre, torej bo na maketi dovolj
15 do 25 milimetrov. Grmovje lahko naredimo na dva
načina in oba tudi priporočam, da bo videz bolj pisan.
Prvi način je, da delamo grme iz žice, kot pri drevju, le da
vzamemo samo 10 žic. Deblo naj bo dolgo le centime¬
ter, krošnja pa dva. veje pa naj segajo do tal. Ko bomo
tako ogrodje oblepili z »listjem«, debla ne bo videti.
Drugi način je enostavnejši. Med lišajem izberemo
kose, ki so veliki za kak oreh. Kos primemo s pinceto, ga
dobro namažemo z lepilom in pritisnemo na podlago.
Po nekaj poskusih bomo ugotovili, kako moramo lišaj
prirezati, da bo grmovje bolj naravnih oblik.

Tudi ko bomo drevesa in grmovje lepili na podlago, mo¬
ramo čimbolj posnemati naravo. Dobro si oglejmo kako

TIM 5 • 195  * 86/87

Slika 6. Maketa, na kateri so tudi drevesa, je videti
prav naravna

sliko pokrajine. Drevesa navadno niso enakomerno po¬
razdeljena po pobočju, ali celo v vrstah. Večkrat so v
gručah, pa kako posamezno drevo. Zato tudi na naši
maketi postavimo drevesa v nekaj gruč, pa sem in tja
kako posamezno, višje drevo. Grmovje lahko posta¬
vimo v vrsto ob kolovozu ali potoku, pa seveda tudi v
gručah po pobočju. Moramo pa vedeti, da se bo, če
imamo količkaj večjo maketo, 80 dreves kar mimogrede
porazgubilo. Smrek, žal, ne moremo sami izdelati.

Na koncu moram omeniti, da je mogoče drevesa na
maketi nadomestiti tudi z raznimi delčki rastlin, ki jih do¬
bimo v naravi. Taka so socvetja nekaterih rastlin, plodo¬
vi, manjši storži in podobno. Seveda je treba take delce
posušiti, včasih tudi preparirati in pobarvati. Kljub temu
pa taka »drevesca« niso tako trajna, kot naša iz žice.

Kdor hodi z odprtimi očmi po naravi, posebno v zgodnji
jeseni, bo našel marsikaj uporabnega. Tako je zelo pri¬
merno socvetje zlate rozge (z latinskim imenom solida-
go), ki raste na posekah in ob progah. Rastlina je do
meter visoka, cvete rumeno, ko odcvete pa tvori koške,
ki jih uporabimo za drevje. Videti so kot bori. Potem je tu
ščir (amaranthus), ki raste v vrstah ob poljskih poteh.
Uporabljamo socvetja, ki so kakor nalašč za topole.
Storžki črne jelše lahko predstavljajo mlade bore. Sve¬
čam podobna socvetja španskega bezga lahko pred¬
stavljajo smreke. Kot že rečeno, dosti uporabnega se
najde, problem pa je v tem, kako napraviti te rastlinske
dele trajne in jih zaščititi pred plesnijo in mrčesom ter
kvalitetno pobarvati. Zato na svojo maketo takih dreves
nisem postavljal.

Tako — danes smo posadili maketo z drevjem in grmov¬
jem, prihodnjič pa se bomo odpravili na travnike, njive in
vrtove. Na svidenje!

TIM 5 • 196« 86/87

ZA KANČEK
KEMIJE

Ogenj

in

gorenje

Prve izkušnje z ognjem je dobil že
pračlovek, verjetno nekoč, ko je ob
nevihti treščilo v drevo. Ker ognja ni
poznal, se ga je bal, še posebno
zato, ker se je včasih ob taki priliki
razvnel gozdni požar. Ko pa je
opazil, da je pečeno meso živali, ki
jim ni uspelo pobegniti pred gozd¬
nim požarom, neprimerno okus¬
nejše od surovega, kakršnega je
bil dotlejvajen, seje pričel ukvarjati
z mislijo, kako bi ogenj »udomačil«,
tako da bi ga imel vedno pri roki in
mu ne bi bilo treba čakati naslednje
nevihte, da bi spet prišel do pečen¬
ke. Zato si je verjetno ob nevihti
prinesel v svojo votlino gorečo vejo
in nato skrbno pazil, da mu ogenj,
do katerega je tako težko prišel, ne
bi več ugasnil. Mogoče pa se je
zgodilo, da je tisti, ki naj bi čuval
ogenj, zaspal ali pa pozabil naložiti
in tako se je za nekaj časa spet
moral sprijazniti s surovim mesom.
Nekoč pa je videl, da sta se dve
drevesi, ki sta se v silnem vetru
drgnili drugo ob drugo, vžgali.
Spoznal je, da stvar le ni tako
brezupna — če ogenj ugasne, ga
lahko z drgnjenjem lesa ob les spet
naredi. Tako zanetiti ogenj pa ni
bila lahka stvar — vsaj spočetka
ne. Kar poskusite, če ne verjamete!
Vendar se je pračlovek s potrpež¬
ljivostjo in spretnostjo navadil tudi
tega.

Ko so ljudje odkrili jeklo in opazili,
da se ob udarcu jekla ob kamen
zaiskri, so pričeli za prižiganje upo¬
rabljati tako imenovana kresila. S
primernim kosom jekla so udarili ob
kremen, iskre pa ujeli na posebno

pripravljeno in skrbno posušeno
drevesno gobo, ki je začela tleti.
Tlečo gobo so potem le še razpih¬
nili ter pritaknili šop suhega mahu
in ogenj je bil tu. Še danes, ko nam
je ogenj nekaj nadvse vsakdanjega
in že vsak kadilec nosi s seboj vži¬
galice ali bencinski vžigalnik, naj¬
bolj imenitni pa si prižigajo pipe
celo s plinskimi vžigalniki, si še
marsikje v zaostalih deželah ljudje
netijo ogenj s kresilno gobo. Tudi
stare puške, s katerimi so lahko
ustrelili približno dvakrat na uro, so
imele za vžiganje smodnika kre¬
men in jeklenega petelina, zato so
jih imenovali tudi kremenjače.

In kako bi si pomagali mi, če bi ho¬
teli doma zakuriti v peči in bi opazili,
da smo brez vžigalic, trgovine pa
so zaprte in sosedov, kjer bi si jih
izposodili, ni doma?

No, potem ob poleno ne bi drgnili,
čeprav bi se ob tem tako segreli, da
nam še zakuriti ne bi bilo treba.
Verjetno bi ugotovili le, da smo
premalo spretni, ognja pa še vedno
ne bi naredili. Zato poglejmo v našo
zbirko kemikalij, če nimamo morda
v njej kaj primernega! Kalijev klorat
—to bo že nekaj! Toda, kalijev klo¬
rat sam ne gori, ampak le oddaja
kisik, ki pospešuje gorenje. Ra¬
bimo torej še neko gorljivo snov,
najbolje kakšno organsko, kot je
npr. sladkor. Sladkor? Zakaj pa ne,
saj tudi sladkor gori! Torej —

Zakurimo peč
s sladkorjem!

Previdno zmešajmo (najbolje s
ptičjim peresom na papirju) enake
dele drobno zdrobljenega slad¬
korja in zdrobljenega kalijevega
klorata (v nobenem primeru ne
smemo obeh snovi drobiti skupaj,
sicer se bo zmes vžgala prej, kot bi
si nemara želeli, pa še opekli bi se
lahko). Zmes nasujemo na opeko
ali kos pločevine v obliki podolga-
stega kupčka. Vse lepo in res,
boste rekli, ampak zdaj pa spet po¬
trebujemo vžigalico; zmes se ven¬
dar ne bo vžgala sama od sebe!
Res je, toda ta vžigalica bo prav
posebne vrste — zmes bomo na¬
mreč prižgali s kapljico koncentri¬
rane žveplene kisline, ki jo bomo s
kapalko previdno kanili na en
konec kupčka. Zmes se bo takoj
vžgala, plamen pa se bo razširil do
drugega konca kupčka Na njem

lahko zdaj prižgete kos papirja in z
njim zakurite peč.

Kaj se je zgodilo? Iz kalijevega klo¬
rata in žveplove kisline je nastal
namreč zelo neobstojen plin — klo¬
rov dioksid, ki je vžgal sladkor. Čim
pa se sladkor vžge, bo zaradi pri¬
sotnosti kalijevega klorata gorel
dalje, saj mu kisika ne manjka.

Ali poznamo tudi gorenje brez
ognja? Seveda, npr. trohnenje lesa
ni nič drugega kot počasno zgore¬
vanje. Tudi hrana počasi zgori v
našem telesu, pri čemer se porab¬
lja kisik, ki ga vdihavamo z zrakom,
nastaja pa ogljikov dioksid, ki ga
izdihavamo. O tem se kaj lahko
prepričamo, če pihamo po cevki v
epruveto z apneno vodo. Stene
epruvete se kaj kmalu skalijo, ker
nastane iz raztopljenega apna —
kalcijevega hidroksida, kot mu ke¬
miki pravimo — in ogljikovega
dioksida netopni kalcijev karbonat,
tj. apnenec. Pa poskusimo spet s
sladkorjem, toda ne tako, da bi ga
pojedli, temveč ga žrtvujmo še za
naslednji poskus.

BREZ BESED

PATENTI

0

o

flpfrtNTi

0

TIM 5 • 197  * 86/87

NA

KRATKO

Bojan Rambaher

Kakor si
postelješ,
tako ležiš

Od tistih davnih časov, ko je človek
ugotovil, da dober spanec krepi
zdravje in duha, si je izdelal nešteto
različnih vrst postelj. Zato ni prav
nič čudno, če skoraj v vseh jezikih
najdemo znan pregovor, ki smo ga
uporabili za naslov tega članka.
Danes si bomo torej ogledali zgo¬
dovino nadvse pomembnega dela
pohištva v naših stanovanjih. Ra¬
zumljivo je. da je bila najstarejša
»postelja« — in je marsikje še dan¬
danes — kos kože kosmate živali,
na katero so ljudje lahko legli kjer¬
koli, jo zjutraj zvili in nato odšli na¬
prej (podobnost z današnjimi spal¬
nimi vrečami ni zgolj naključna). Ko
pa je človek zaživel bolj lagodno, si
je vse pogosteje postlal ležišče s
suho travo in listjem. Tisti trenutek,
ko so si ljudje začeli graditi biva¬
lišča in si zanje izdelovati prve pri¬
mitivne kose pohištva, pa se je po¬
javila tudi potreba po površini za
ležanje. Verjetno so bila prva le¬
žišča široke klopi, ki so jih prek
dneva uporabljali za sedenje.
Takšna oblika postelj seje pravza¬
prav vse do prejšnjega stoletja
ohranila v kočah revnih ljudi, obe¬
nem pa marsikje v svetu tako spijo
še dandanes.

Na klopeh so ponavadi spali otroci,
hlapci in popotniki. Edino posteljo v
koči sta običajno zasedla gospodar
in njegova žena. Ponavadi je bila
tako široka, da je lahko v njej spal
tudi najmlajši otrok. Vselej pa so jo
spraznili za mater z novorojenč¬
kom ali pa za ostarelega člana dru¬
žine. Postelje navadnih ljudi so bile
preproste, a kljub temu dokaj lepe.
Pogosto so jih ročno pobarvali ali
izrezljali, kar jim je dajalo posebno
draž, četudi so jih oblikovale pre¬
proste kmečke roke. V nasprotju s
tem lahko danes občudujemo
ljubko industrijsko pohištvo, in to

ne samo postelje. To pohištvo brez
dvoma prenese primerjavo z ba¬
haškim pohištvom graščakov, ki je
bilo na pogled sicer mnogokrat
prekrasno, zato pa pogosto nepri¬
jetno in neuporabno.

Po svoje se je razvijalo pohištvo za
stanovanja in velika bivališča bo¬
gatašev. Tukaj se je preprosto le¬
žišče zelo hitro spremenilo v vse
bolj bahaško oblikovan kos pohiš¬
tva, ki so ga le s težavo lahko pre¬
nesli na drugo mesto.

A vrnimo se k zibelki naše civiliza¬
cije in kulture, v dežele Male Azije,
v Perzijo in Egipt. Arheološke
najdbe v teh pokrajinah kažejo na
to, da so že v starem veku poznali
ležišče z okvirjem, ki je bilo preple¬
teno ali prevlečeno s krznom. Le¬
žišče je bilo po dolgem na obeh
koncih nekoliko dvignjeno, da so
bile glava in noge više, da bi iz njih
odtekala kri in bi se človek bolje
odpočil. Res, zamisli, ki jih danes
razglašajo in uveljavljajo zdravniki
in predlagajo izdelovalci moder¬
nega pohištva, so stare že več kot
2000 let. Mimogrede naj omenimo,
da so stari Egipčani poznali tudi
zložljive postelje. O tem priča
najdba v Tutankamonovi grobnici.
Mar jim je že tedaj v palačah
zmanjkovalo prostora za pohištvo?

V okvir je bilo vpleteno ležišče iz
prožne rogoznice iz razcepljenih
bambusovih palic. To tehniko izde¬
lave ležišč so pozneje ponovno
uporabljali konec devetnajstega in
v začetku našega stoletja. Torej
ponovno nič novega pod soncem.

V antičnem obdobju grško-rim-
skega starega veka so posteljo na¬
domestili naslanjači in divani. V
starem veku so plemenitaši ležali
tako pri jedi kot pri pisanju, leže so
sprejemali celo obiske. Lahke
egipčanske postelje so Grki in Rim¬
ljani prevzeli mnogo kasneje, so se
pa pri tem obdali še z množico pi¬
sanih blazin in dekorativnega
blaga.

Zaradi hladnejšega podnebja so v
severnejših deželah postopoma
začeli izdelovati masivna lesena
ležišča s slamnatimi žimnicami.
Zanimivo posteljo so našli pri izko¬
pavanju slavne vikinške ladje Ose-
berg. Postelja je imela okrašeno
vzglavje, predvsem pa so prese¬
netljive upognjene prečke iz tankih
letvic, na katere so po vsem sodeč
položili žimnico. Te prečke so
imele vlogo vzmeti. Ta sistem so
izdelovalci postelj uporabljali še
vrsto stoletij, dokler niso lesenih

prečk zamenjali s posebnimi prož¬
nimi žičnimi mrežami, vpetimi v
okvir postelje. Žične mreže so se
pojavile v devetnajstem stoletju in
so v zgodovini izdelovanja postelj
postregle z najmanj zdravim vzme¬
tenjem posteljnega ležišča. Da¬
našnji izdelovalci pohištva se vra¬
čajo k lamelastim rešetkam, ki pa
nimajo več lesenih, ampak pla¬
stične prečke.

Čas je tekel in spremembe so dole¬
tele tudi postelje. Za romanska le¬
žišča so bile značilne preproste
oblike in drobno izrezljani stebrički
in robovi okvirjev. Začela so se po¬
javljati tudi tako imenovana nebesa
— majhne strehe nad ležiščem
proti prepihu. Takšne strešice so
se razmahnile v gotskem obdobju,
ko so jih dodali skoraj vsaki postelji.
Srednjeveške gotske postelje in
pozneje tudi renesančne postelje v
dvorcih in bivališčih graščakov so
se spremenile v neverjetne poša¬
sti. Najprej so imele strešico —
baldahin — samo nad zglavjem
postelje, pozneje pa so postavljali
streho nad vso posteljo, naokoli pa
so obesili še nabrano zaveso. Za¬
vese so imeli zaradi dvojega —
predvsem so bile izolacija pred
hladom v velikih prostorih kamnitih
hiš, po drugi strani pa so zagotav¬
ljale spečim popolno zasebnost in
mir pred radovednimi pogledi pov¬
sod prisotnih služabnikov. Mimo¬
grede naj omenimo, da je bila po¬
stelja vse od pradavnine tesno po¬
vezana tudi s prvo in zadnjo po¬
stajo človekovega življenja. Ne po¬
zabimo na pregovor, ki pravi, da se
človek v postelji rodi in umre.
Postelje z baldahinom so bile zna¬
menje bogastva. Zaradi tega so
bile pogosto bogato okrašene,
izrezljane in tapecirane z dragoce¬
nimi tkaninami. Nekatere so bile
skoraj tako velike kot majhne koče
in lastnik je preživel v njih precej
časa. V njih so poležavali tudi ta¬
krat, kadar niso spali. Po eni strani
je to tudi razumljivo, saj je bilo v
srednjeveških mrzlih kamnitih
zgradbah najtopleje pod toplo per¬
nico.

Tu in tam so uporabljali postelje z
baldahinom tudi še v obdobju ba¬
roka in rokokoja, torej v sedemnaj¬
stem in osemnajstem stoletju,
vendar so bile že bolj preproste,
zračne in bistveno lažje. Zavese so
imele v glavnem le še dekorativno
vlogo. V drugi polovici osemnaj¬
stega stoletja so se začeli baldahini
polagoma zmanjševati in iz Italije

TIM 5 • 198 • 86/87

Navadna postelja iz devetnaj¬
stega stoletja

Egiptovsko ležišče iz 14. stoletja
pred našim štetjem

Antična zofa iz šestega stoletja
pred našim štetjem

Vikinška postelja iz 10. stoletja

Romansko ležišče —12. stoletje

Gotska postelja s konca 15. sto¬
letja

Baročna postelja iz obdobja
okoli leta 1740

»Poljska« postelja
okoli leta 1785

Renesansa
— konec 16. stoletja

Empir — začetek 19. stoletja

Secesijska kovinska postelja s Današnja sodobna posteljna
konca 19. stoletja garnitura

TIM 5 • 199  • 86/87

se je začela širiti moda odprtih po¬
stelj z bogato okrašenimi zglavji.
Pri izdelovanju pohištva je človek
postopoma prehajal v klasicizem,
nekoliko pozneje pa je prišlo ob¬
dobje empira in bidermajerja.

V Franciji so začeli izdelovati na
pogled lahko pohištvo bele barve,
ki so ga krasili pozlačeni reliefi
cvetlic. Danes pravimo, da so po¬
snetki tega pohištva izdelani v
»Ludvikovem« slogu. Ime izhaja od
francoskega vladarja Ludvika XVI.,
ki je vladal v tem obdobju in si je na¬
ročal takšno pohištvo. Zanimivo je,
da je velika francoska revolucija
povzročila v Evropi ne samo druž¬
bene spremembe, ampak je vpli¬
vala tudi na slog pohištva. Na pre¬
lomu osemnajstega in devetnaj¬
stega stoletja je prišlo do raznih
sprememb tudi pri izdelovanju po¬
hištva. Postelje so dobile prepro¬
stejšo obliko, izrezljana pa so bila
samo zglavja. Takšno pohištvo so
izdelovali vse do polovice našega
stoletja, ko je nastalo obdobje izra¬
zito poenostavljenih oblik tako
imenovanega sestavljivega pohiš¬
tva.

Samo po sebi se razume, da so se
od časa do časa pojavile tudi tež¬
nje, da bi posnemali preteklost. V
drugi polovici devetnajstega sto¬
letja je doseglo višek obdobje po¬
snemanja starinskih romantičnih
slogov. S secesijo in tehnično re¬
volucijo je prišlo do sprememb tudi
pri proizvodnji pohištva. Na pod¬
ročje, kjer je kot osnovni material
prevladoval les, so prodrle kovine.
Proizvajalci so jih še posebej radi
uporabljali pri izdelovanju postelj.
Ne samo, da so za ležišče v tistem
obdobju uporabljali prožne kovin¬
ske »mreže« pod žimnicami,
ampak so bile iz kovinskih cevi na¬
rejene kar cele postelje. Največ so
uporabljali medenino, iz katere so
delali najrazličnejše okraske za
postelje. Zanimivo je, da danes po
teh posteljah v starinarnah zelo
povprašujejo.

Za sodobne postelje so značilne
kalupaste oglate oblike, na katerih
leži nič manj oglata moderna ži¬
mnica. Škatlasti stil prav nič ne
spominja na veličastne romantične
Postelje z baldahinom, po drugi
strani pa bi ogromno posteljno po¬
šast iz preteklih stoletij komaj spra¬
vili v današnja majhna stanovanja.
Preprostost, smotrnost, udobnost,
priročnost zaradi selitev — to so
značilnosti moderne postelje
konca dvajsetega stoletja.

TIMOVI

OGLASI

PRODAM jadrnico razreda
DRAGON (Kit) v merilu 1:10. Ši¬
rina modela 193mm, dolžina
777mm, višina 1017mm in teža
2200 g. Komplet vsebuje tudi
elektro motor. Prodam tudi ne¬
sestavljene modele letal v merilu
1:72 Hurricane Mk II C (2 kosa) in
Spitfire IX VTI — dvoseda verzija
(2 kosa), motor Radgua 7ccm z
spinerjem, eliso, svečico, re¬
zervnim batom in 2dl goriva.
Bogdan Stojmanovič
Dobojska 45
63000 Celje
tel. (063) 32-800

PRODAM napravo za DV 4/8 ka¬
nalno ROBBE ECONOMIC. (3
servomotorje, oddajnik, spre¬
jemnik, stikalo, akumulatorje in
polnilec). Prodam tudi nova mo¬
torčka 2,5 in 1,5 ccm z DV upli-
njačem, dušilcem in eliso. Večjo
količino balse 1,5, 2 in 3mm, fo¬
lijo za prekrivanje modelov
(belo, rdečo), elise za 1,5 in
2,_ccm, svečke, kolesa
055 mm. Vse našteto pošljem
tudi po pošti.

Slavko Srok
Ul. Šantlovih 32
62000 Maribor

PRODAM elektronsko igro (dve
težavnostni stopnji, dva ekrana)
brez baterij.

Tel. (063) 730-644

PRODAM model DV avtomobila
Porsche 917 brez motorja,
model dirkalnega čolna z motor¬
jem Supertigre 2,47cm 3 , kar¬
dansko osjo in vijakom.

Miro Gosnik
Trnovlje 176
63000 Celje

KUPIM sestavljene in nesestav¬
ljene plastične makete letal v
merilu 1:72. Kupim tudi kataloge
maket in maketo MIGA 21 v me¬
rilu 1:24, sestavljeno ali nese¬
stavljeno.

Slavko Troha
Janeza Puharja 7
64000 Kranj

PRODAM ojačevalnik Čajevec
GA 102 (RCF zvočnik) in kitaro
lolana. Najugodnejšemu po¬
nudniku podarim Fender strune.
Janez Slemenjak
Šercerjeva 18
63320 Titovo Velenje
Tel. (063) 856-379

PRODAM avtocesto Polystil,
100W bas ojačevalnik, dina¬
mični mikrofon Elektrovoice, B
klarinet, avtoradio Blaupunkt z
zvočniki in različen akvarističen
material.

Ljubo Prešeren
Tavčarjeva 3
62310 Slovenska Bistrica
Tel. (062) 811-450

PRODAM visoko zmogljiv akro¬
batski avion BLUE ANGEL (M.
Kato) za DV (delno sestavljen —
razpon kril 1200 mm), maketo po
N sistemu (desko z več kot 6 m
tirov, 9 el. kretnic, komandni pult
s stikali, 5 lokomotiv, 9 vagonov,
tri pulmane in policar avtostezo
(čez 7m dolga osmica in 6 avto¬
mobilov) z dodatki.

Tel. (061) 310-722

PRODAM različen elektronski
material: upore, kondenzatorje,
diode, LED diode, tranzistorje,
reed-releje, xenon žarnice in vi¬
sokonapetostne transformator¬
je. Za spisek s cenikom pošljite
kuverto z znamko in svojim na¬
slovom.

Matej Pavlič
Rožna dolina XL21
61111 Ljubljana

PO UGODNI ceni prodam dva
žepna računalnika: Texas In¬
struments Tl 30 LCD in Privileg
LC 10000 super timer. Prvi ima
osnovne in kotne funkcije, drugi
pa osnovne funkcije in uro z
alarmom. Oba sta v odličnem
stanju.

Andrej Vodovnik
Goriška 1
63000 Celje
Tel. (063) 35-571 dop.

TIM 5 • 200 • 86/87

ZANKE
IN UGANKE

Pavle
Gregorc

Križanka

V posamezno polje lika vpiši en
zlog zahtevane besede.

Vodoravno in navpično:

1 priprava na jahalnih škornjih za
spodbujanje konja. 2 Julijin izvolje¬
nec iz tragedije angleškega dra¬
matika VVilliama Shakespeareja, 3
panoga matematike, ki se ukvarja z
velikostjo, obliko, medsebojno
lego, smerjo itd. prostorskih objek¬
tov, 4 tricikel. 5 slikovita gora v Ju¬
lijskih Alpah, pod katero seže lede¬
niška dolina Planica (2643 m).

Navpično:

1 človek, ki prebiva blizu koga, 2
vinorodna rastlina, 3 uničevalka
železa, 4 množinski osebni za¬
imek, 5 srebrno bela mehka kovi¬
na, ki je v naravi razširjena le v spo¬
jinah (Na), 6 tuja beseda za zapor,
7 gorska rastlina z dišečimi temno
ali svetlo rdečimi listi, 10 samogla¬
snika v besedi teža, 12 hranilna
bela tekočina, ki jo »dajejo« krave,
14 kvadratni koren iz šestnajst, 16
soglasnika besede sir, 17 zlog be¬
sede nota, 18 pravilo, predpostav¬
ka, 19 hči argoškega kralja Akrizija,
ki je Zeusu rodila junaka Perzeja
(Danaja), 20 prihod v goste, 22
znamka odličnih japonskih motoci¬
klov, 24 soglasnika besede oreh,
25 študent prvega letnika, 27 eden
od treh švicarskih prakantonov, 29
soglasnika v besedi Got.

Vodoravno:

1 nagnjenost določene ravnine
glede na osnovno ravnino, 7 slana
voda, ki napolnjuje vdolbine med
celinami, 8 sto kvadratnih metrov,
9 del obraza, 10 figura pri plesu če¬
tvorka (v francoščini pomeni »po¬
letje«), 11 mati grških bogov, Kro-
nova žena. 12 »rdeči« planet na¬
šega osončja. 13 začetnici sloven¬
skega pesnika s partizanskim in
umetniškim imenom Kajuh, 14 so¬
glasnika v besedi šilo, 15 začetnici
slovenskega pisatelja, ki je napisal

»Cvetje v jeseni«, 16 bombažni
trak ali vrvica, ki napojena z gorljivo
snovjo počasi gori in oddaja svet¬
lobo, 18 tesno oprijemajoča se
tkanina, 20 samoglasnika v besedi
Tone, 21 grška črka, 22 medmet
smeha, 23 naslov znane pesmi
slovenskega pesnika Srečka Ko¬
sovela, 25 dokument, ki daje imet¬
niku pravico, da dobi zanj denar ali
blago, 26 jelenje usnje, 27 posoda
za pepel umrlega, žara, 28 znak za
kemijsko prvino selen. 29 kos spri¬
jete prsti, 30 kmetova žena.

Rešitve ugank iz 4. številke
Križanka. Vodoravno: kub, Keops,
-v, kvant, -t, az, zoo, ar, dva, Stevo,
remi. Arij, anali, gon. -t, tona, Ni,
ee, Dev, -k, -s, RAI, rž, PD, ajda,
-z. Eva, Anton, keks, oaza, trakt,
rin, Rl, luč, ro, -u, harfa, -s, mazda,
kot.

Posetnica: Miran Ink, Korčula —
mikroračunalnik.

Rebus: (dva) vrta v (črki) ka — vr¬
tavka.

VRTALNIK

VIBRACIJSKI VRTALNIK*

• nov, priročnejši način preklapljanja hitrosti in vibracij

• polna izolacija 0, ki še poveča varnost

• majhen, lahek in priročen

• premer vratu je 43 mm (evropski standard) in ga zato lahko
vpnemo v vertikalno stojalo

• prednji ročaj lahko po želji obračamo v najugodnejši položaj

• mogoča je predhodna nastavitev globine vrtanja

• 13 mm dvohitrostni vrtalnik z močjo 500 W (ali 450 W za vrtal¬
nik z levo-desnim vrtenjem)

• opremljen s samoodklopnimi ščetkami

• 6 različnih inačic (navadni, vibracijski, dvohitrostni, elektron¬
ski ...)