Leio IV«, štev. 141. V Cellii, čeirtek due 14. decembra 1922. Pattfli&B plaßana 9 gotoflDK Staae letno 48 Din, \ ^ x om, za inozemstvo ietno 120 Din, Oglnsi za mm \»\smc stolpca 40 p. Reklame med tekstom, o&mxtnice in zahvale 50 p. Fosamezna Stevilka stane 1 Din IzHaja I vsaR loreis, čeirteK in soboto. i I Uredni&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Teleion St. 53. Upi»awni6tvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritlicje. Telefon St. 65, t=a Račun kr. poštnega čekovncga urada štev. 10.066. «3 Diievi krize. Nameu PašiCa in radikalcev je, da bi *obili' sarni vlado y roke, Zato pov- iiarjajo, da demokrati1 niso edini, zlasti se sklicujejo na brzojavko. ki jo. je po- sia'1 Radič Davidovicu, v katcri ga po- obiašca v imemi rirvaiskega bloka, da sostavi vlado, ki bi izvedla volrtvc iKiVidovič je na to brzoiavko vljudno odguvoril, a popolnoma v negativneni PašJc se skiicu-je, da ne more sesia- v iii viade s Irdno veeino, ako pridejo v vkido demokrati. Zlasti so ^a preplašilj sktepi zad'njiii sej demokrahske.ua kluba. !\>dal sc je h kralju m mu vrnil mandat. Toda krona jc vztrajala nadalje, da naj še ertkrat p-oskusi in sestavi vlado, ki i.dj reši nainujnejša vprašanja. V ka- uhietir minis trskega 'predsednistva Je ¦sklicaj Pašič sejo radikalnih voditeljev. 4*risotiii so büi vsi radikalni miuistn, :>redsed)ii>k radikaiskega kluba Marko ri kralju ni nobeiiega oiicijelne.^a porouüa. lifazširiale so se pa razne vesti. kakor tla je Pasič definitiv no oiJožil svoio ] nusHo in da bo kralj poklical Ninčiča ali ! TrKkovica. Tudi druge fantastične kom- bi«ac)je je l)ilo slišati, inienovala .so se iittena l>rotie, dr. Korošee, Smodlaka. ^ste^a dnc popoldnc pa je btl pozvan Ha e .re ¦riwgovarjal dolgo s kraljem. Iz cele situacije opažamo. da .^o i raÄalci napcli vse strime,- da bi raz- ccpili deinokratski klub. V demokrat- skem klrnbu so se mod tern vrsrli intrni- iU poffovori med Pribieevieem, Davido- viccm in drusimi zastopniki obeh struj. Riotnost kluba se je uirdila in demo- kratska stranka je odločena, da se so- •. iidariio u-pre proti njej naperjcnini in- j irisain. Kakor se kaže je zadnia avui- | jenca pri kraiju napravila Pašičeveniu i zavlaeevanju sestave viade konec. — j Ktaii se jc, kakor se pri-povedijje, >;a- Ciidil. da vlada še sedai ni sestavijena in je nanriffitil. da1 bo Ireba poskusiti: z drugo najmočnejšo st rank o v skupsei- ii-i, nainrcc z deniokratsko. K.raljevo o- pozori'io je Pašiča prepričiLlo, da je tre- l>a z igro končatfi, zato je prosil za dva- • diievni rok. v katerem sestavi vlado. 1 Brez dvoma niora zmagati ideja našega | iiarodci. Nnjno potrebno bi bilo, da se I čiuipreje sestavi nova vladu in reši j najnujnejše zakone. Inž. M. Klodi'e: Žele/niSka zveza Slovenije z morjem. '¦ (Dalje.) I | Na sliodu se je tudi >i\icmk>- delo- \ vati liaprej v svrbo realizacije proge na ] Brod Moraviee. Rekel sem že drugje, !• ua za konkure-neno projjo proti drzavni, iizakonjen; ne bode n.fla naj vse vrag vzaine. Tnžna jini i niajlva! l-^'cdlagal se je ba.ie ttidi kompro- niis, naj se zgradita progi Koeevje-Brod Mora vice in Crnomelj-Sevcrin-Vrbov- sko brez vcze Kocevjc-Staritrk'Severin. Brez ozira na to,da se to orotivi zako- nii, da se interesente okoii Starcga trga ne sine nakuadno hladnokrvno ogolju- i fati, je to le deuiagoštvo: Tako bi sicer bila zasigurana žei. Kocevje-Brod Mo- ravice. glede zveze Crnoniolj-Vrbovsko Pa bi se reklo v Beogradn, to je luksus, le viozite iz Cmonilja preko Karlovcit na Kvarncr! Danes pa irnarno uzakonje- iLo zvezo iz Koeevja eez StaTiirg, Sevc- rin na Vrbovsko in razen n.ie tudi /e (iaber in težji del zel. CrnomeJj-Vrbov- sko pod streho, ostali' enostavnr del pa liaravNost kriei po ii'dejstvitvi in sc bode prav gotovo tudi sedaj gradil. I.);i pa o- stali del se ni uzakoiijen, se iniajo dotie- ni. hiteresenti zahvaliti le protiagitaciji hi p'rotii'iiierveiicijaii! akeijskega odb/ora za zvezo na Brod Moravicc! I'ako je in' nič drugaee. Akeijski (xlbor bi moral slednjič uvideti. da je prepozno, da n.ie- govo deJovanje le skodnje koristim celo- kupne dezele; posebno i)a bi bilo za Ca- brance bolje, d'a bi uporabili svoj Cas in svoje moci za smotre, ki so niim saniim ' korisinejši, tic pa za. zgubl.ieuo stvar. Glede rentabiiitete pribijem, da vkljub vse.niu siimarskermi bdgastvu ni- ti prva. niii druga proga kot lokalka ne iiiore iispevati, pa naj se mi v tern ozini pred'kiga kakorsnekoli mcune. Rešitev leži v tranzitaem prometu, v uporabi f>roge hot dovozue cesie proü morju od strani eeSe Slovenije. In hi sc vidi kako srnotreno se je delovalo, ko se je zav- zeio ravno za zvezo na 'Vrbovsko, ni se pa delalo le Po slučaju, kakor se to očita o,j. uasproiiic strani. Po irašem progra- Tuu tečejo tri -snieri konccntrieno na Kvarrter (alf v PaJirmeifo preko Oguli- na): I. lesenice - Ljubljana - Kočevje- Staritrg - Severin - Vvbovsko - Sušak; II. Maribor (Slovenjgradec, Ljuto- mcr, Ormož) - Celje - Zidanimost - Sev- r.ica - Št. Janž - Trobnje - Novomesto- Crnoinelj - Severin - Vrbovsko - Kvar- ner; ni. Obstojeea zel. Zagreb - Karlo- vae - Ogulin - Vrbovsko - Kvarner. Zveza Sevnica - i>t. Jai;z ie nadvse važna hi Maribor dobi po njej novo zvezo z morjem, ki more ne sarno rela- livno zaradi državne meje. ampa'k tutti iibsoliitaio tekmovati s Trstom. I3ila bi to tudi glavna proga, ker sc da obstoje- Ca lokalka St. Janž-Trebnje (21 km) prav laltko z razmerno maltmt stroški pieiKStrojiti v glavno progo. V vsoin riei velikanska prcdnost u- x^konjenih žei. zvez in na vse to si do- voljujem izreciio opozoriti štajerske in- teresente, gg. ininistre, poslanee in vse drage štajerske merodajnc faktorje. Ti naj gledajo na to, da se vse proge iz- j-'Tc-dijo kakor glavne u-r da \r Sevn-fcl ne bode treba obračati vlake kakor v Zidaiiermnostu in da se zgradi v Trcb- nlc'.n zvezni lok v smeri proti Crnoiiilju. Na podlagi vsega tega je rentabili- teta «ove železnice na Vrbovsko abso- lutno zasigurana. (Konee .prih.) P«»iiti&nm vesti. Katastroialui volilfii red za štajer- ska mesta. Prinasaino v naslednjem do- slovno notico. kakor io je priobčil »Slo- venskf Narad« od 8. detembra pod gomjim naslovoin: »Iz Celda narn pi- šejo: Naša javnost doslei ni vedela, d« velja volilui red, po katerem so se j-zvr- šile obcinske volitve v Ljubliani. tudi /a vsa takozvana avtonomna mesta v Sloveni'ii. torcj tudi za Maribor, Celle i;i Ptuj. Ljubljaiiske volitve so ji y tern pogledti odprle oči. Seda.i se zaveda, da jc za slovensko stvar v teh nrestih ta voliini! red naravjiost katastroialnega iv>mena. Kdor 'coličkaj. pozna razmerc v teh štajerskih mestili, ve, da so s tern volilnim rcdom na siroko zopet odj)rta vrata Nemcem in nemeur.ieni in se jim ie znova dala ne samo možnost, mar- vüc celo gotovost, da /oner zngosi>o- uarijo kot absohilni gospoüjrjii v občbi- ski upravi teh niest. Uvažujuč to, se z začndeiijem vprašujemo. kako ie mogo- cc, da niso poklicani faktorji, k: so kro- jili (a voliini red, nic premisiili. kako u- sodepolne posledicc lahko irna taka vo- lilna reforma za štajersika mesta, ki so se vedno, ne prikriva.imo si tega dejst- va, po vecini. ako nc neinska. pa vsat nemskutarska? Ako bi ti merodajni ci- nitelji le liQÜckaj prevdarili faktični po- lužaj, bi irrorali priti do za'kijucka, da se pravi naravnost ubijafi sloveiiski živelj \ MariboTu, Celju in Ptuju, ako se daje tern rnestom tak voliini red. kakršen je bll zvaricn za Ljubljano. Kje je bll po- slanee dr. Kukovec takrat, ko sc jc de- lal ta voliini red? Ali je sploh proučil ta voliini red? In ako ga je, kako to, da n\ takoj protestiral proti njemu in zaiitc- val, da se ue nveliavi taka volilna re- Cave criticum ! (Konjice.) Iz vrst »Sokola« in »Citalnicc« sc je že prod trcnvi leti sestavil gledališCni bor, ki se jc stopnjevaie tako dobro I i/ivezbal, da k dospel do točke, k?er '.i:hko prcneha-mo z običajnirn škodljivini •svaljenjcm vsega vprek tcr začueino s iravilno kritiko spodbuiati viie dclavcc k vzirajnemu spopolnjevaniu. Nailül sem si to nalogo v j)repri- čimiu, da sc bo vsa'ka neugodna ocena ,m beseda smatrala res samo za izjavo »bjektivne kritike, ki stremi za tern, ©a lidpravi a'H vsaj orneji nedostatke do- brega iffranja. Poiiavljarn, da je igranje nasil) diletantov v spIoSnein dospelo do ,,tke umetniSke višine, da sc jra lali^o otfvrže kritiki kakor igran.ie poWiailfi .mjctnikov. S'matral sem potrebnim to ponovno (kovdariti tudi zato, da si, na-doveznjoc ,ia to iJohvalo za vsak slučaj zavaru- ;cm cventualni umik s sledeeim svaril- nini stavkom: Za nepričakovani slueaj, • fa bi se kritika hote ali nehote slabo •?- •Jievala, da 2 nit> ne bi dosege! cilja, za katcrim stremim ali da bi ž njo stvari ueJo skodoval, sem pripravljen odrcči se \ lovorikam svojih pisar.ih misli ter pre- ehati z ocenjevanjom. Mislim, da bi bi!o ^dvee na dolgo razpravl.iati o tern, da je objektiviKKst kritike vziic gotovhn ob- stojeCi-ni pravilom vendarle odvisna od subjektivnega bidividunlnega pojmova- i:j;i reeenzenta. Zato prizanašajte v^a- sih tudi kritiku. j Predalec bi zašli, ee bi hotel! ob- javiti brlanco vsega dosedanjega delo- ' yanja nascga odra. Da nap ram -^irši javnosti nekiiko podpreni svojo trditev o umetnJški višini našega gledališkega ansambla. bodi uvoilnma ¦umenjeno še to, da se je nek avtor, ki je prisostvoval srednje uspeii premrjeri svojega koma- dii, izrazil: »Igralo se ie dobro; vseka- kor pa dosti boljše kot so isti' komad predvaiali poklicni igralci — xtega gle- daÜSca.« i5riznatr nioram- in sicer v dobro igralskcmu zboru, da «Nebesa na zem- lji«, komad s katerim se pričenja moriia periodjčna recenzenčna rubrika za ko- njiški oder — pdriodična zato, ker hi bl- lo želeti, da se predstave za naDrej v go- tovih že v naprej določenrli časovnfh intervalih — ni posebno primeren objekt za prvo oeeno. To ne tolfeo zaradi igra- nja samega, ki ni brio na obieajni vi^inr, kolikor zaradi komada kot takega, Id ga ne moremo nrti za diletantske oilrc priStevati med take, ki bi smeli last!« Bogve kolfko literarne vrcdiiosti. Igra- lo se'je 25. in 26. novembra. Obžalulem, da sem bH za-držan udeležiti se genera*- j ne vajc in premijere, ki ie biUi po spk)5- | Tiem rnnenjii l«>ljša koč repriza. Zdj se mi, da jc bila igra tako rekoC poantirana najveu na slovo naše riaj- boljsc rgralke gospe rlrtbcrnikove, ki sc ie preselila :ia novo službeno mesto v Maribor. Umevno je tediij, ee se mi dozde- va, da se je moglo v njeni tcti Klari. vsax čas vkleti veselo lwslavljajoeo sc igrai- ko. Rekli bodcte, dii ie to sad in oje biij- ! tic doiniisljije, ee Vain povem. da se m? je en trenotejv zazdelo, kakor bi me bila eislana slavilienka — igralci so bill baje pripravljeni na to, da sc s to predstavo priene rcilna kritika -- iz sredine cue napete scene pobožaia s ponosniin, sa- mozavestnim a vsekakor dobrotljivtm pogledom, ki mi je pravil: »Le glej čr- no ter išev dlako v .iajcu; za mojo osc- bo se boš zaman trudil«. In res niscni našel zanjo prav erne pike. Bi!,a je vzric l/eznatuim nedostatkoni prernladostnc maske in razpoloženja, ki ga nioramn pripisati razburjenju beneficientke, ka- kor vedno izborna. V burnem aplavzu *n cvetju je prejela plačilo za to»Iiko lepm Kreacij tekom treh let. Akora\no vem. d'd ni nihee na tern svetii nenadomestijiv, ne zavidam roditelia za trud, ki ga bo imel s pre;)riecvanjem pitbliko. da je ra in ta «gralka Žc nadomestila izgubo go- spe Hrlbermk. Glavno viogo dr. Vescla je igraf go«i>od Mayer, najboljša . mos'ka moC zbora. Neodkriiosreno bi biio trclitl da si je gospod: Mayer morda ravno v tei viogf zasluzi'l sloves prvega igraica. Morda m neupravieena domneva, da .^c je gospod preveč zanašal na svojo reptr- taeijo. Posebno v zaeetku fere je bil nc- kxmi lesen, kar pripisujem prevelikemn zanimanji! ¦/.:>. sufleria. Morda se m^o- tim. Igro gospoda Mravljeta (Balon) o- menj;t'm na tern mestu zato, ker se nif u'-ozdeva. da si gospod Mravtfie prizatle- va doscei ali eek> prehiteti g. Mayerja- Da opravrm na kratko iimo. kličem: : Mravfje, daj ga: Mayer, nc daj scr«. Kakor sta bili Balonova rnaska in igra izbom'r — posebno ono njegovo tipicno dviganie naoonikov — tak'o se ne strl- nianj z njegovo toaleto. Za sodobnega koinerc. svetnika so mi -bile nje^ovc karirane hla-ee z nekimi eudnimi izrastTti na telesu — omenjam tudi plavo mareio - - tudi za burko prevee karikirane. Ko- merc. svetnik, če tudi morda parvenu, mora vedeti za modne hlaee k jakettu. Solidma, fina in za današnie oojme ne iloeela gentlemanska toalela. trda srai- ca z briljatiti, pretirano Stevilo prstanov in slični afributi miicjšc ncokusuosti h\ bi-li ravno tako ueinkovali. (Konec prih.) Stran 2. ____________________________________________»NOVA DOi)A«______________________________________________ :¦..->•. hi. iorina, ki mora imeti za slovensko stvar ' v stajerskih mestih katastrofalne., na- ravnost usodiie posledice? Ali mortiu j celo ni vedel, kakšen usodcpolu udarec j sc pripravlja za nurodno stvar v šta- ; icrskili mestih? V prvem, kakor drugem siircahi je njegova krivda oeividna. Zato jc tudi samo on odgovoren za poslcdice tcga /. neverjetno lahkomiselnostjo all pa s kaznjivo brezvestnostjo izvršene- i ga dejanja. -— Citirana no-tica ic prezna- ! cilna za prcsojo nivoja in stvaruosti, s kakoršiiio dela v zadniem času »Sloven- ski Narod« svojo narodno in napredno politiko /.a svoje brake. Težko je na tak izliv neintorniirane žurualistične rtbodrosti odgovoriti minio in dostojno. Gospodo, ki v »Slow Narodu« tako nio- druie, bi najrajšc vprašali. ee že ve, on kalercni morju leži naše Prekmwrjc rn ee ni morda vendarle dr. Kukovec kot poslanec/kriv lctošnje suše In če ni la- Iskoniisehio ali pa s kazniiv-n biezves?- nostjo zakrivil, da nisa v Ljubl.iani žc vs? sod'anji Zajedničarji težki milijonarji, ali salo nastran, če ni poslancc dr. Kuko- vec in demokratska stranka i>olno od- govorna za to, da sine »Slov- Narod« tako polilično modrovati in take pred- pustne stresati has sedajle v resneni atf- ventnem casu. potem ko .ic Ljubljano t-iko niojstersko zavozil. Volivni red, kakor ga je preiy.kusila Ljubljana, ni slovenska demokratska iznajdba, v njem je uveljavljen večmski princip de- iazmo'/nosti za naše velikc občirie, ki lie smejo biti politični parlamenti. v kojih si bo pet ali celo deset strank igralo po- litico na.1 S'kodo uprave in gospodarstva občine. Ta volivni red ni kriv tega, kar ic Ljubljana doživela po lastni zaslugi pri zadujih obcinski'h volitvali, Ljublja- ria je dovolj samostojno iniskica, da bi si bila položaj, kakor ga Una, lahko pri- bori'la z vsakim voliinini redom. Isto m prav isto velia tudi za naša autonomna mesta na Štajer.skeni, kjer se nam vo- iihiega reda ni prav nič bati, ker ni za Mas in za narodni zuačaj uaših mesi prav rič katastrofalen — bati bi se nam bilo ic Uudi, ki bi si zaigrali tako polvtiko, kakor so si jo v LjubUani. Za take ik>- .lave duševne in moraine bolezrri pa ni kskiiti leka v valilnem redu, pač pa v del» mož narodnega znacaja hi narodne ;>oštenosti. Ce bo pa naš kulturni in na- rodni razvoj po vzoni in vzgledu Linb- ijane šel pri nas v to smer, da bodo sio- venske narodne in še nawedne skuplnc volile zastopnike rene^atske in Südmar- kovs'ke manjšine, poteni ne bo kriv po- sledic tisti volivni red, ki je biT nc-dav- no ŠL- za> Ljubljano idealen hi simpatt- čen, danes pa je že za naša štajer.ska niesta »katastrofalen« — tedaj bomo te«a krivi mi sami v Celiu in Mari'borti in tedaj sine priti »Slovenski Nan)d<^ fiad nas vse na Štajersko, pa nas naj kamenia, ako ga še bo volia, krU-dn ho nasa. \i. seje Hnaacnega odbora. Ncfkateri poslaiici so v iinančnem odboru zahte- vali, da se seja odgodi. dokier .se ne se- stavi nova vlada. Zastopnik predsedni- ki! Velizar Jankovič je nato odredil tcia- sovan.ie, pri katerem jih je glasovalo 14 za nadaljevanje dela, S pa proti. V na- daljni razpravi iv bil sprejet nredlog fi- nanuiicRa ministra za zvisanje dra«inj- skill doklad diplomatienemu osobju v Pragi, Rimu in Bruslju. Nad'alje je bila sprejeta naredba o povišanju draginj- sklh dofclad nižji diiliovščini, na podlagi katere dobijo duhovni'ki .12 Din dnevno, za> vsakega rodbinskega elana pa 3 Din. Poslanec dr. Matič je stavil predlog naj se izplačuiejo invalidom doklade iz ie- zervnih kreditov, dokier se ne sprejme invalidski zakon. Poslanec dr. Kuko- yec ie zahteval od finančnega ministra, da spopolni predlog glede draginjske ddkb'dc poštnim ekspedientom v Dal- maciji in Sloveniji. Finanoni minister ie odobri-l predlog po&l. dr. Kukovca. Ole- de nakupa Kokoschineggovlh liiš v Ma- riboru se je ugotovilo, da pri nakupu ni brio liepravilnosti. da je Doirod'ba ve- Ijavna in da jo je treba izvršiti. Častitke naše vlade «ovemu kalisu. Diplomatski zastopnik v Carieradu Tra- jan Čivkovič je posetil novega kalis a in m-u v imenn naše vlade castital na jzvo- litvi. Novi poljski predsednilu Due 9. tin. so se vr§ile voiitve predsednika poljske države, ki ga volita poslanska zbornica in scnat skupno. Sele pri petHi volitva-h je bil izvoljen za predsednika države do- sedanji zunanji minister dr. Naruto- witcz. ki je }>o i>okltcu inženier, a se ] bavi že mnogo Jet s i>o!:itiko. Denionstraclje proti nov emu polj- : yliemu predsedniku. Desničarski poslan- c\ nükiikov nočejo priznaü novoizvölje- ; nega predsednika Narntowieza niti via- | de, ki jo bo on po/eril. Due 11. tin. je ! innožica odšla pred parianunt in hotela ] \dreti vanj. Levičarske j>oslance so pre- I tepli. Ko je hotel Narutowitcz v belve- ctersko palačo, ga jo množica obmeta- lu s snegom. Kakor se splošno govori, je povzročil desniearski pile general Ha- ]er. Med diiaki in delavci je prislo na j več krajili do krvavih .spopa4ov. Bilo ] .ic vuč mrtvili in ninjenih. Vojaštvo in ! j)olrcija sta zopet vzpostavila red in mir. i Dr. Ninčič dobil poljsko odükovanje. ! l3oljski j>oslanik Okenski ic izročrl naše- i:ni zunanjemu lninistrn dr. Ninčičn red | Obnovljene Poljske 1. Bavarska za samostojliiost. Na Ba- varskein so se zaeeli ustavni boji, .ki I postanejo lahko nevarni za Noniujo ! kot državno celoto. Ustavni odbor je i nainree razpravljal o predlogu bavar- skc Ijudske stranke, ki zaliteva za Ba- vars'ko lastnega državnega predsednika. i Predlog je bil sprejet s 15 proti \3 gla- sovom. i Celjske navies» LJUDSKO VSEUCILIŠCE V CELJÜ. V pondeljek, due 18. dec. bo preda- ; vala tu'k. voditeljica mestne dekliške o- snovne sole, gospa Ivaiika Zupančič »o mladinsko - skrbstveni vzgoji«. Snov bu vsebovala sledeče točke: 1. skrbstvo ubožjie mlad'ine, 2. skrbstvo sirot, 3. j ski'bslvo -k-lesno- in timobohic mladine, i 4. skrbstvo zaneuiarjenc ter varstva po- ! trebne mladine. 5. Mladinsko skrbstve- ne naprave. Predavanje bo zanimalo vsakogar, zlasti pa starše. Žensko društvo v Celhi kHpnje J\iiji'/nice in knjige. Župan g. dr. Juro Hrašovec \ so- boto- If), tin. ne sprejema strank. ker jfe liradno zadržan. Visoko odlikovatik. Njegovo VeTl- Caustvo kralj je mi prcdio« ministra pravde odlikoval predsedtiika tukui- šnjegij okrožiiega sodKča gospoda dvor- uega svetnika dr. Josipa Kolnika z redoin sv. Save III. vrste. Qospocln dv-ornemu svetnikn iskreno cestilnirtn na visokem odlikovanju. Zahvala. Podrnžnica družbe sv. Cirila. in Metoda za üaberje W na Mi- klavžcvo obdarovala 98 otrok, oü teli je 42 iz vrteca, ostali pa izven vrteca. Darovali so po 1000 krön: Okoliška ob- Oina in Celjska PosojiJnica, po 400 krön: rodbini Oologranc in gg. Westen, Cater. Sterniecki, Majdič, Hrvatska stedionica in Lastni dorn, .po 200 krön: gg. dr. M. Hrašovec, dr.J. Hrašovec, dr. Kalan, Ljubljanska kreditna bauka. Jadranska banka. Jnžnoštajerska liraniinica. Po- tiružnica .se vsem darovalcem iskreno zahvaljnje, tudi oniin, iredstava in žive slrke. Pri božič- nici sod ei u je celjski orkester. Cisti do- biček je namenjen rc:vni šolski miadini obeh šoi v nnbavo šolskih knjig in dru- gih šol. potrebščin. V časn nezriosne draginjc nimaj-o revni otroci in takih je nad 200 solski'h knjig, saj ni čudo, ko je treba že ob vslopu otroku v 1. razred Ijudske Sole najinanj 25 Din. za 5. raz- red pa 50 Din. Prepričani snio, da Ce- liani hočejo pomagati k temu lepemu | pod je tiu. In vi dobri okoiičani celiski I i takisto ne cxlrecete svoje pornoci, Vi, ki ste vixlno na niestu, kadar je treba j blažiti bedo. Pridite v prav velikein šte- j viln in poniagajte nani, da bo božičnica i | ieni lepša in Iwgatejsa. — Blagajna je i odprta tudi v nedeljo od 8. - 1!. nre dopoklne v Narodueni dotu.u. i^Lestno gäedaJisce v Celju. (iosto- ' von je Ijubljanskega narodnega giedaü- šča \- Celju v lorek 12. decembra. »Plo- iia«. vesela vaska igra P. Petroviča. O j igri sami, jeli priruerna. ali ni niorda prenaraviia, bodo inneiija razüaia, ka- kor snio pac v tem poRlcdu Ijudjc raz- j Hčnega okusa iu različiiega lKr/iranja, kaj se naj igra na gledaÜskih odrih. Kljub vscj naravni resničiiosti, s kojo ' nas popelje pisatelj v življcnje iiašcga iirvatskega se'a, Lgra ni opolzka, ee- : ludi se pojavija mesto žide in parfunia, j trdo, inestoma grobo izražaii.ic, ki se v i origiiuvlu sigurno podaje bol.i jicopaže- no, Igrakv se je. kaJ\or smo iz Ljubljana že vajeni, dovršeno. živo — ¦ naž slo- venski rnilje in čuvstvovan.ie W bilo mestoina v igri želela nekoliko nianj si- ie in manj izraženega in podertanega vsega onega. kar je v igri sicer narav- no, resnicii'U in pošteno, kar pa morda i• rl nekaterih učinkuie, dasj samo mi- mogrode, manj simpatičnu. Gledaiisče je bilo razprodano, bilo je topio, «bjinstvo je bilo zadovoljno ter se zanhna. kedaj j pri'dejo zopet Linbljančani. Aprovizaci.iski odbor v Celju. Poro- čali smo že, da je cdjski a|)rovizacijsi\i odbor nchxil sunkcionirati vsled naspro- tujočih si naziranj, ki so illi zastopali člani tega odbora. glede dopustne visi- j ne zaslnžka mesarjem. Meuda ni več ! ninogo onih naivnežev. ki še danes ve- ] rujejo, da more takle aprovizacijski oc«- | iKjr zadrževati naraščanje can, zopet pa ! ne sniemo na drugi strain miriio prep«- ščati pretirane zaJitevke za naše na>- važnejše življenske potrebšeine: t. j. kruh in meso. Na podlagi obojestransKe objektnosti in zbranega materiala, Ki more slnžiti za presojo, nai se vstvarl poidlaga, ki bo lnerodajna ä;i obrtiiU-ca, da sc niu ne b« treba bati- paraxrafa, Jvl bo i)a tudi konsumentu. tiKÜ revnemn, ki mora tudi zrveti, zagarantirala to. kar .ie v sedanri-h tezki'h casili sploh rno- goC-e. (ilede mesa In mesarjev v Ce- lju pa je treba posebno Povdariti, da i- mamo sJtoro že tolrko takozvane kon- kureirce po mesnicah in po neštetih stoi- nkxih, ki kar rastejo iz tal. da nima irüice primernega, zadostnega odjeniai- stva, kar Težijo veCa in unliva na cenc mesa prej neug-od-no, ko ngodno. Od obč. sveta juestnega pricakuiemo, da c- provizac. odbor zopet poživi. da bo 3z- vrseval svoje agende, v kolikor so za tiobro prebivalst\ro potrebne. Za revne Solarie celjske okolice je naklonil trgovec g. J. Kudiš \y. Gaberia 800 K. za kar nru bodi najprisrčnejša hvala v inicnu ubogih palčkov. Solsko vodstvo. Protestui shod hižnih posestnikov sklicuje celjsko društvo hisnih ixjsest- nikov v soboto üne 16. tin. ob >f.«9. uri zvečer v hotolu pri Pošti iRebevSek), kjer bodo pro to stir ali proti novim sta- novanjskim naredbani in davkoni. Dijaški kuhinji v C<5lju ie darovalo uradništvo okrožnega sodišča v Celju 720 K po ifdu. dr. J. Kotmku, dvornemu svetnikw. mesto venca tovarišu gdu. dr. Prancu Lipša. Iskrena hvala! Razdelitev post v Sloveniji. Mini- strstvo poStc in brzojava je izdalo te dni pravilnik u razdelitvi post, telegra- fov in telefonov na razre-efc. Po toi ra-z- delitvi spada Celje v I. razred. Cerkveni Koncert »ČehosJovaške- ga kvarteta« v Celju. Na povabi^o evan- geljske cerkvene občine v Celju prire- di »Cehoslovasi kvartet« (Zika) v sobo- to, dne 16. tm. ob 20. uri v cvangel.isT- vo ustaiiovljene mcščanske solo in nje- nili revniili uecneev. V odboru naha^j- joči se gos]3odije ^so narn najboljši porok. da bo njihovo liumauo stremljenje to- dilo do lepih uspehov. Odbor je prcvzeü zbirko. ki jo je povzročil g. župan Ko- vačič in je dala lepo vsoto 2000 K. — ! Tudi tukajšnja Posojilnlca je priskocöa z znatniin prhspevkom. Zeli se še dostt posnemovalcev. Vojnlk. Meščansk.-i sola \r VojnJk« je dnlžna zahvalo gg. dr. Vladimirju Brezovniku v Pragi, J. Kovačiču v Voi- niku :in gci. J. Virantovt na Oomiiske» za darovane zbirke in knjige. K!av*u- {eljslvo mescans'ke sale v Voinrku. Iz Vitania. Dne 8. tm. je umrl v «u.- s:l'H1 trgu Po kratki bolezni, 65 let star, g. Marrja KTaučan, p. d. Hrastnik. po- sestnik in •dialec naokrog — tudi im Koroškem — dobro znani stavitelj žag. res ncprekosljiv mojster v svoji stroki. Ni nm bila z rožfcami postlana tiizem- ska iK>t, a je bil kljub temu kremeuH značaj, zaveden narodniak. Drava sta- roslovenska korenina. On in g. Jankovk; bila sta ona dva edhui tržana, ki se 11*- sta dala straJiovafi brezznačainim mi- rodnhn ndpadnikom vitaniskim im. ^< sta pri vsakih takrat še ncsplošnih ro- ÜtvaJh ncustraseno- glasovala za slovea- ske kandidate. Sramota pa renegatorn! Pokojni'ku večni mir, zaostalim naRe sožalje! Polzela. Draniatično drustvo na Po!- zeli priredr 31. dec. na Silvestrov ve- čer v dvorani g. Cinipemiana igri: «Gospa, ki je bila v Parizu« in »Dnev- , nik« v prid prostovoljnc pozarne brani- be na Polzeli. Po predstavi prosta za- bava. Kdor hocc pozabiti težkoče celega leta, naj pride, da se še razvedri jkratek čas pred nastapom novega leta. C)b 12. uri se vprizori živa slika. Začetek ob 19. uri. j __------------------------------------------------------------------------¦------------------------------------------- Turistika in sport- Veliki propaganda smučarski iztet r.A Pohorju. Jugoslovenski zimskosport- ni savez namerava prtrediti lctos o Bo- žiču vcltki prcpagandni smučarski iz- let hi to prvič v družbi z brati Hrvati na Pohorje. Brezdvonmo je ta izlet zelo potreben in veli'ke važnosti: da prrdobr- ! mo mariborske i. dr. sportne kroge na Stew. 141._____________________________________________________»NOVA DOB A«________________________________________________________Stran 3. »a*» severni muji za iiašo rde.wi, zhnsko inrtetfko iii da jili vspodbudimo k agiT- le.kšemu gibaTiju. Posebno ujjodiM;- bi go- \)\Y> tudi vplivaJ naš skuprti izlet vza- udn» s Hrvati na prebivalstvo saino v Pfrhorju, kr je še ponekod boli nezaved- iio. Jziet bi vzbudr' v nitöi vsaj nekaj .H'iipanja, ako bi videü, da se ne zani- :ajo- za Pohorce samo Nemci in bližnji ¦vUir.fborčani. tenivcč tudi Slovene) iz 'osavja in pred vse rn ugoden utis bi si- .: tPTJri-o zapustilo med njimi dcjstvo, da ¦-;> .iih jell ludi posečati Hrvati! Ozirom ut to pozivljamo že danes vse sportnc June m drustva, da se udcleže tega vaaiiega. propagandnega izlcta v črm števttnejših vrsiali ter da nam em> preje uam'inijo svojo udeležbo in koliko, in : ) mijkusneje do 14. tm. Važno ji\ da se ,iu tega časa priglasi vsaj veci.ua ude- kžcncev tega propagandjiega izleta, da vemo pravocasiio napraviti točcn na- •jrt izleta in obvestrti tako udeležence :.oi oskrbnrke planinskili koc. kjeT sc :¦:. prenočevalo. Začasni program, lzkt se prične cine 24. oziroma že 23. dec. -, >e zakliuci "dne 26. dec. s povratkom na Maribor. Due 23. ali 24. dec. poliod /vežbaiiui sinucarjev v Pahernikovo li.rv.siko küco tik pod vrhom Vel. Kope 1542 in ali do Plenika nad Ribnico v Pohorju. Hue 25. dec. pohod na pobor- skem grcbenu ecz Ragljo 1517 ni čez Klopnr vrh 1335 m y Ruško kočo 1249 vn. Koncentracija izve&banrh smuearjev /. r/leliiiki turisti hi nerzvežbanimi siiiu- jaiji ix Maribora. Cdja, Raš, Sloven- ,kc Bistrice. Zabavni večer. Prcnočišče. Oik- 26. dec. skwpni odhod vseh rzletni- kov v Maribor in odhod po žcleznici. \/At\ vodi (vrsto izvežbanih smuearjev) rtacelnük smiiškotehničnega odsekn s:- k'. Bad jura. Za turo po celcrn pohor- Jx-ni grcbenu na? priglasi vsak posa- ¦jK-zni- kluto le dobro, vztrajne izvežbane sinnčarje, vsi drugi iz razmUi krajev se zbcw v Ruški kočr pri Sv. Arehu dne 25. dec. NB. Izvežbani smiica.it nai se .xilocijo: koliko se Jih namer-ava udele- žfti r/Actu po celem pohorskem grcbcnu oJ Vd. Koi>c počenši z dnem 23. dec. ¦^oioitUut. ali šele 24. d*>jm im vpošiie prüavljenhn kluboni jirrr preje po 12. Uec.^ čim prejniLino >ripive. I/let sc vrši lc oh njtodiiih snežnSi razmerah. Swucarski tečaj (skikur.s; v Bohinju 1923-23. »JuäusIov. zimskosportski sa- vv^ priredi letos svoj redni smuč. tečai y.ii vwrvmct' v Bohinjski Brstrici. Tcčaj, iö a». bo vodtl načelnik sinuško-tchnic. <,dseka JZSS s. R. Badiura, priene dne 27. tm. in bo trajal do 7. 1. 1923, za slti- vi.i.i Tieu^odii-esa vreniena pa se prcloži tconj na- Januar. V tecaj se sprejemajo /Jriivi sospodje in dame ter deca od !0. k;K> tlalje; prist«i>nina znaš;; 50 I>in. — r>t:m in prehra.no kakor tudi polovicno vožnk) PO žeiczirici preskrbi udelc- zencem JZSS. Kor nu-di lctošnvi smuč. »ečaj za vse Ijubitulje zdrayega sm-uške- ga sporta v iiaši državi edrno in naj- »godr«;jš<> priliko, da se vsakdo pod stnvkovnim vodstvom v Cnn kraišem čas« in s sfeurniin nspclKiin i/.vežba. v,ajhnno vse intcresente, da sc ermpre- \c iprijaviio. da bo in-o^oce pravočasno ysc pripravili. Prijave sprejema in dajc vsii:ix>msnila brezplačno (pros'mio znatn- ke za odffovor priložiti) JurosIov. zim- skosportski savez, Ljubljana, Nar. dom. §portni klub naznania, da je drsa- Vtev pri Losp. Diehlu vsa'ki 'dan odprto. Dneif^a kronika. Naša in rumiuiska fcraWca v Sara- Jev«. Dne 9. tm. sta nosetiü kmljica Ma- ri^a. im njena mati rumunska kraljica raÄStavo prep.rog in Bcgovo džamijo v Sarajevn. Nakar sta se odpc'iali preko Broda v Bcograd. Odlikovani uoietniki. Z redom sv. Save HL razreda stn biia odlikovana dir. (jOjiTiir Krek in (>fi>n ^upančič. Z re- dorn Orla V. razredn Rihard Jakopič, Pranjo Vilhar. Anton Forster in Anton Uvjk>v"rc; z redom sv. Save IV. razreda Viktor Parma, Oskar Dev. Hugolin Sat- nier, Emil Adamič, Franc Ks. Meško in Zotija Kvedcr-Dcinctrovic; z redom sv. Save V. razreda Stanko Ravnik. SO-letnico Glasbenc Matice v Ljub- Ija«i proslavimo širom Slovenije na>- lepše na ta načku ako tako posamezni- ki, kakor tudi društva pristopiio h Qlas- beni Matid kot člani. Letna članarina -/naša 10 Din in društverri člani . Zbornicni . pioračun za ieto 1923. 7. Razne prosiije za podporo. 8. Volitcv zborničiiega za- stopnika v 'odboru obrtnc nadaljevalne sole v Središču. ' Zemlja ga jie zasula. j')elavec I-'ra'ic Janžckovič doma v iliikovcih v ptuj- skem okraju je kopal kanal na Pcscenici v Zagrebu. Ko sc je naliajal v nietn dva in pol inetra .^loboko. sc ie začela rii- Šiti zemJja, ki ga je živegn pokopaTa. Ko so zemljo otlkopaH, je bi! Janžekovič že mrtev. Dr. Šušteršič se je vrnil v doinov?- uo. Po stiriletiiem preg-nanstvn se ie vruil II. tin. dr. Ivan Sušter^ič s svo- jo soprogo v Ljubljano. Zacasno stann- je v hotelii Štrukelj, svojo pisarno pa yc otvoril v prostorih Ljndske posojilni- ce, ker se je dr. Brcjc preselil na DimaJ- sko ccsto. Dar ljubljanskc kreditne banke v javne liamene. Ljubljanska kreditrra banJui. je v kidturnc narnene darovala znesek 500.000 kron in sicer: 200-000 4;ron za Dccji dewn. 200.000 kron za stavbeni fond, za gradnjo poslopja Tr- j^ovskc akadcmiäc v Liubliani, 50.000 ¦kron za pospeševanje tujskega prorne- fci in 50.000 kron zn /oročilih je prizadeto zlasti bitolisko in ohridsko okrožje. »Narodni List«, ki ga je izdiajala mariborska organizacija JDS kot po- Ijuden tednik, se je zdručil z dnevnrkom »Tabor« tor bo zaiiaprej izliajal kot če- trtkovo izdanje tega Iista. Tatvina v niamifakturni trgovini. V trgovino Alberta Sulcerja v Le.tušu pri Braslovca'li so vlomili nezimni' storilci in odnesli nianufakturnega blaga v vred- nosti približno 40 tisoč kroii. Napadena seljaka. Pri Poreču sta dva Tieznanci na,j)adla voz, na katerem sta sc peljala iz scjnia seljaka Matej Vuanrč m Ante Radovan. Napadalca sra streljala iz revolverjev, pri čeimir je bil Vilanič zadet smrtno v sree. Rado- van pa je ostal nepoškodovan. Večmlllionska tatvina. Erich Hickc. baje inženir, rodoni iz Berlina, je dvrjr- ntl v Bcogradu po naročilii tvrdkc R. In A. GoTJan v Zagrebn 20 milijonov mark in ž njimi pobegnil. Vcčje zneske jc poslal svoji ženi in materi v Berlin. Naibrže je pobegnii v Nemčijo ali na Madžarsko. Umr! je v Pragi po daljši bolczni predsednik češke akademije za ume.t- nost in znanost profesor dr. Karl Vrba v starosti 77 let. Pokojnik je bil znan ¦mineralog, ki je s.pisa'1 več znanstvenih mineralogičnih del. Za slepe! Podporno društvo slepih v Ljubljani prosi tern potom vsc prija- teljc slepstva, da sc na.i spomlnjaio se- daj prcd Božičem izmed bednili najbed- ncjšili in polože dar slcpim na oltar! Vsa tudi najmanjša darila hvaležno sprejema osebno ali po po^ti, pisarna podpomega društva slepih v Ljubljani, Wolf ova ulica 12. Plemenita srea! laj- sajte radi in cesto, zlasti sedaj pred Bo- žičem, bedo našhn sotrpinom! Dobra zavest in naša hvaležnost Vam bode plačilo. Nesreča z tiabojutu. Franc Košak, ' strehii mojster v Trbovliah. je hotel i zuzgati naboj. Še predjio se jc moy;e! i pravočasiK) ogni-I, jc naboi eksplodiral ! in ga teiko ranil. Odlikovani Sokoli. Krali ie odlikoval z rcdoni sv. Save nacelnika /SS ür. 1 Muraika, podstarosto dr. Popoviča, Ambrožica, dr. Pcstoinika, Ažinana, dr. Vašiča, Marolta. Arha, Liuboviča in 3e vec drugih. Poljsko - jugoslovanska liga. Ha seji poljsko - jugoslovanske lige, ki sc je vrsüa 7. tm. v prostorÜi hrvatsklh književnikov v Zagrebu, je bil izvoljen za predsednika li^cc itniv. profesor dr. Fran Ilcšic. Nesreča v čistihiici olia v Žavljah. V čLstilnici olja v Zavljah ie izkopanih več jam, v kateriii se nahaja razjedljlv lug. Pred nekaj dncvi je moral iti 16 letni delavec Albert Umek na dniffo ^Iran ianie. Ker se mu pa ni zljubilo Iti okoli jame, je posiavil čez iamo šibko desko. da bi šel po njei na drugo stran. Ko je paj)risel na sredo ianie. se je tie- ska prelomiia in fant se je pogreznil ri davčnlh ura- dili. Usoda sultauovega hareraa. Turške oblasti se zclo pečajo z vprasaujem sul- tanovega harenia. Z ženaiui že še gre, toaa lnnogo težje je z cvnuhi. Okoli tri- sto sultaJiovih žen bodo ooslali na nji- hove doinove. med tern ko se b.xio osta- 1c poročilc. Vsnk '1'nrek bo smatrai za posebno cast, ako do-bi cjio kalisovo že- no. Evnuhi, katerih je cola, ie.sri.ia, pa ino- rajo s trcbuhom za kridiom. iNekaj bolj- sih in dostojnejsill jc ansažoval neki ¦podiizct^H agent v pariškern Music - Hallu, le nialostevilnini se ie posreCüo, da so prišli v službo novega kaliia. Z avtoraobUom skozl Saharo. Fran- coska tvornica a\ tomubilov Citroen spremlja ve-lrko ekspcdicijo skozi najbolj drvje in povsem še nepreiskana kraje Sahare. fikspedicija obstoii i/. št*rih av- tomobilov tijia Citroen in gre od Mog- gara proti reki Niger. Kaj vse povzroči avtoniobil? Da ie avto povozil človeka ali se zatekel v voz, se je že večkrat primerilo, ali, da bi vsied avta lasje posiveli, nv bilo še čuti. Toda tudi to sc je primerilo v Parizu. Neko damo je podrl avto v ulici Saint- Andrc-dcs-Arts. Onesveščeno so pre- nesli v bližnjo prodajalno. ter jo tani drgnilr, dä se je zopet zavcdia. Stopila je pred zrcalo in koliko ie bilo njeno presenečenje, ko je zapazüa. da so nie- ni lasje posiveli. Začela ie na ves glas ihteti in je kričala, da je teza kriv avto. šla je k odvetniku, ki nai informira ob- činstvo po listiii o tern izvanrednem (JoRodku. Nesrece vsled snežencea viharja. Zadnjr sneženi vihar v Dalmaciji je po- vzročil vcliko škode in nesreč. V dalma- tinskem Zagorju znasi\ škoda tiad po! milijona dinarjev. Mnogo ovac in koz se ie poizgubito in zmrznik). Tudi mnogo Pastirjev in drugih oseb ie zmrznilo. V okoiici sela Kijevo so našii net zmrz- njenih pastirjev. V vrlički okolici pa je poginilo 2000 glav drobnicc in 250 glav Jfovejc živine. Osvojenje Mont Eweresta. Qencral C. O. Bruce, ki ie vodil letošnjo ekspe- j d'icijo na naivi^jo goro sveta Mount ti- I wcrest ter je prispel na vi-sino 8000 m, kjer se ie moral boriti z velikimi atmo- sferičnimi težkočami, je pri spei v Parir* V geografskem društvu in planinskct» ruiibu bo predaval o uspehiii svoiega raziskovajija ter bo pretiocil velikj» nmožino fotografij neprecenljive vred- nosti. JNovinarska raztreseuosi. Naravno ni pravüno, da sc pripisujc raztreseuosi. saino enemu ali drugemu staiiu. Kni s» bo'lj, drugi manj raztreseni. Pri novi- narjih jc ra/trcsenost najmanjša, a du se najde tudi pri tcm stanu, svedocita uaslednja stnčaja. Ameriški novinar Ed- ga.r Wroley je, kakor iiorocajo aTneriSki listi, zanieujal v naglici kupijeno sreč- ko s cigaretuim papirjem. zamota'l va- njo tobak in skadil cigareto. Njegovi tovaiüät so sicer to zapazili, a nic hu- dega sluteči. ga niso opozorili. Cez ne- kaj dni pa je zadela glavni dobitek St. C)79.854 in tedaj se je izkazalo, da je bila to srečkii nbogega V»'roleya. --• Drug slii'Caj se je dogodil v Milar.u. No- vhiar Pepino Casmarino sc ie vozil v tramvaju in kadil cigareto. Ko mu Je dal sprevodnik listek in eno liro nazaj, je vzel iz list cigareto, jo vtakntl v žep, v usta jc dal liro in listek kot napitirino sprevodniku. Nato je prižgal liro, seve- da, da se občhistvo ni moglo zdržati snielia. Najžalostnejše pa je izgledaJ *o- \rinarjev zažgani žep. Prosveta. Ewald K. Maii narava pripoveduie. Slovenski mladLni povedal P. H. Natis- nila, izdala in. založila Učiteljska tiskar- na v Ljubljani. Str. 216. Cena 24 Din. K. Ewadd je eno izmed najbolj ziianih imen novcjše nemške literature, za-to ie bila gotovo srečna misel Učiteljske tis- karne, da je ix)klonila našt slovenski mladini eno njegovih najlepših knjij? v slovenskem jeziku. Zbirka vsebuje 14 prekrasnih pravljic in bajk xz živijenja vecno lepe narave. Vse kažejo bujn« iantazijo pisateijevo, sijajen Pripovedi» talent in goTko Ijubezen do naxaye. Prepricani smo, da po knjigi1 ne bo se- gala samo luiša mladina, temveč tvtdi odraslo obciaistvo, saj je jrotovo to ena najlepšili tovrstnih knjiff na dana^njc» knjižnem trgu. Učitcljska tiskarna ji je dala tudi zelo ok us no zimanio opremo. Češke pravljice. Poslovenii dr. Lah, ihistriral R. Subrc. V Ljubljasü 1922. Natisnila, izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 68. cena veza- ni kiijigi 12 Din. Božena Nemcova ic gotovo eno izmed prvih imen češke 11- teratiiTc sploh, zlasti pa še česke mla- dinske. Slovenska mladina pozna njen« prekrasno »Babico« in na dva zvezka pravljic v prevodu dr. L. Pivka, ki tvoriio gotovo najbolj prtljublieno ctiv« naše mladinc. Podjetna Učitcliska tis- karna je gotovo ustre>,ria mladini, da ji* je izdala, sedaj se en zvezek v prevodn dr. I. Laha. Zbrrka obsega 9 pravljic B. Nemcove in po eno K. J. Erbena in dr. Tilleja. Vse te so pravi biser otroske poezijc in jih bo gotova uozdravila. mla- dina s prav tistim veseliem. kakor že dosedanje. Zbirko j€ bogato okrasil :iaff mladi grairk R. Snbic, ki stopa s tern delom šele drugič pred široiko javnost, a obeU iK)Stati že sedaj eden prvih na- ših ihistratorjev. Učiteliska tiskarna je poskrbela tudi za elegantno zunanjo o- premo. zato knjifio toplo priporočamo. Zbasnik Fr.: Drobne oesuiL Z rjs- bami okrasil Raj!ko Subic. V Ljubljani 1922. Natisnila in založib Učiteljska tis- kaTna v Ljubljana. Strani 39. cena veza- ni knjigi 7 Din. Poleti 1. 1918. je padcl na italijanslci fronti enaindvaisetletni di- jak France Zbasnrk. Sele sedaj ultimo in vemo, kaj smo izgubilL z niim, kajti no zbirki, ki jo je izdala prcd letom »Tis- kovna zadruga« in pa po zsroraj nave- deni ni nobenega dvoina več. da je legel z Zbašnikoni v prerani grob ede-n naiboKi nadarjenih in najglobljih nesnikov naže komaj doraščajoče generaeiie. Tudi pri njem se je ponovila Murnova )