Slovenski glasnik.                                           509
njima kazalo, ter napolnila svojih mislij, na katere sta udarila svojega duha pečat, a Koseški tudi svojega jezika grajano znamenje. Morebiti se v ,,Kaznih delih pesniških in igrokaznih" dobode še kaj, o čemer ne vemo, od kod je zaneseno. Prečitati bi bilo, kar o Slovanih pišo i vlaške knjige.
Karali so me nekateri, ka v tem spisu toliko prostora dajem stvarem, ki baje ne služijo tesno vanj, kakeršna stvar je na pr. razprava o Pre-širnu, Vodniku in Koseškem. Odgovarjam, da kritika uže po starem svojem načelu ne podiraj samo, nego da i zidaj, ter dejal bi, da kar sem govoril, ni bilo za uho privlečeno tja, kamor sem zapisal, niti ne o nepravej dobi povedano, ako ima v sebi resnico, ker vse to se dotika stržena slovenske književnosti. O čem li govori ves moj spis vedno ter jedino? Ali ne povsod le o tej književnosti in o razumu nje proizvodov ter o večjej ali manjšej ceni pisateljev naših, katerim je trebe odkazati vsacemu svoje mesto? Baš književnosti slovenske nas bodi večja skrb, nego li do zdaj; a g. profesorja Kleinmavra ime se je vanjo le zmotilo po neka-ecm lmmorskem naklučji, kakor časi netopir o belem dnevi prileti v cerkev. Zakaj li o tem slovstvu, katero imenujemo svoje, kolikeršno si je, sploh kažemo tako neznanje? — Vzrok je ta, ka se o njem bavimo vse premalo in preplitvo! Še je premisliti, da ni vsak dan prilike, o jednacih stvareh pisati obširneje. Ta prilika se je meni zdaj ponudila sama od sebe, in zato je nisem gonil od praga.
Fr. Levstik.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenski glasnik.
Slovensko slovstvo. ,.V spomin petindvajsetletnice obrtnijskega podpornega društva v Ljubljani 17. dne julija meseca 1881. leta." Tako slove slavnostna pesen, katero je zložil Jos. Cimperman ter. natisnila „Narodna tiskarna" v Ljubljani. 1 str. v 4ki.
Nedavno so prišle na svitlo te slovenske priprostemu ljudstvu namenjene knjige:
Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Ljudska pravljica iz preteklih časov. Zapisal Jakob Aleševec. Drugi pregledani natis. V malej 8 ld, 80 str. Cena 20 kr.
Ptepoštev, duh v Krkonoških gorah. Pravljica, nemški spisal J. K. A. Musaus.    Tretji   popravljeni   natis.    V malej 8ki 107 str. Cena 20 kr.
510
Slovenski glasnik.
Najdenček ali pravični se tudi živine usmili. Prevedeno iz nemščine. V malej 8ki, 93 str.   Cena 20 kr.
Dve čudapolni pravljici za slovenski narod povedani. I.Peter Krunov, rešitelj treh zakletih vitezov. — II. Okamenjenci na Blanskem gradu. Drugi popravljeni natis. V malej 8ki, 30 str. Cena 20 kr.
Vse te knjige je jako lično z barvano naslovno podobo natisnila tiskarna Bamberg & Kleinmavr v Ljubljani, založil jih je znani ljubljanski knjigar J. Giontini, ki je do sedaj mej vsemi našimi knjigarji dal na svitlo še največ slovenskih knjig. O tej priliki še jeden pot omenjamo, da se pri Griontiniji dobivajo jako ukusno v platno vezane in z zlatom obrezane pesni Preširnove, Vodnikove, Valjavčeve, Jenkove, Pesmarica, dalje Slomškovi in Orožnovi spisi in Levstikov Kraljedvorski rokopis.
Ječ ar jeva hči ali ubeg nedolžnikov iz državne ječe v Benetkah. Pri-povedba, izvirnik W. Freya. Poleg nemškega prosto poslovenil Ivan Urbanec. Natisnil in založil W. Blanke v Ptuji, 1881. V malej 8 &, 50 str. Cena (?)
Gospodarski list, glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici, katerega je pred nekoliko leti na svitlo dajal prof. Povše, začel je s 15. julijem spet izhajati pod odgovornim uredništvom g. Klobučarja. Glavni sodelavci mu bodo učitelji na slovenskem oddelku poljedelske šole goriške. Stane za vse leto 1 gld. 20 kr., za pol leta 60 kr.
Zbirka slovenskih masnih pesnij v čast slovanskima apostoloma sv. Cirila in Metoda. V spomin dne 5. julija 1. 1881. sestavil in zložil za sopran, alt, tenor in bas P. Angelik Hribar O. S. Fr. Tiskali in založili J. Blaznikovi nasledniki. Ta cerkvena pesmarica obsega 49 raznih napevov ter stane 1 gld. 50 kr., po pošti 5 kr. več.
Nov učni pripomoček za ljudske šole. Pri začetnem pouku v branji stenske table jako dobro služijo, posebno pri skupnem branji. Stenske table iz založbe šolskih knjig davno uže ne ugajajo terjatvam glede na tisk, obliko in velikost črk. Da bi se nujnej potrebi ustreglo in slovenske ljudske šole dobile pripravne stenske table, sestavila sta gospoda A. Razinger in A Žumer, učitelja na II. mestnej 5razrednej ljudskej šoli v Ljubljani, načrt o novih stenskih tablah. Vseh bi bilo 25, ker bi vsaka črka imela svojo. Visoke bi bile po 76cm. široke po 55cm. Ker so stroški za take stenske table veliki, prosita izda-vatelja vse vodje ljudskih šol, kateri si mislijo naročiti omenjene stenske table (cena 2 gld. 50 kr.), da jima blagovole to kmalu naznaniti pismeno. Ako se primerno število gol oglasi, bode se slavno naučno ministerstvo prosilo, da potrdi nameravane stenske table, in potem se začne razpošiljanje. Ako se oglasi mnogo naročnikov, bode se tudi cena primerno znižala. Da se, kar moči vsem ustreže in ker več očij več vidi, naj blagovole gospodje učitelji naznaniti izdavateljema, ako imajo glede navedenega načrta staviti kake nasvete, izraziti želje ali po-miselke, kajti ustrezala bi rada vsakemu. Naročila sprejemata imenovana gg. izdavatelja, zdaj samo imena, da se zve, bode li mogoče, lotiti se izvršenja načrtu, ki poleg obilnega truda stane tudi precej denarja.
Matica slovenska naročila je g. profesorju L. Lavtarju v Mariboru, da naj kar najhitreje za tisk pripravi svojo slovensko geometrijo za učiteljišča,

.Slovenski glasnik.                                           511
katero ima v rokopisu do malega uže dovršeno, ker se bode ta knjiga uže v bodočem šolskem letu rabila na ljubljanskem učiteljišči.
Ravno tako je Matica naložila g. dr. M. Samcu v Kamniku, da naj čim prej tem bolje posloveni Woldf icliovo s o m at o lo gi j o, da se bode uže v bodočem šolskem letu uvedla za šolsko knjigo na c. kr. učiteljišči v Ljubljani.
Osnovalni odbor za Jurčičev spomenik imel je zadnje dni več sej, v katerih je ukrepal, kakšen spomenik naj bi se postavil na Jurčičevem grobu. Naposled se je odločil za načrt, katerega je narisal francoski arhitekt Leblanc v starogrškem zlogu. Visočine bode imel 3m- 20°m- in širokosti 1™- 40°m. Profesor Ivan Franke je načrt odobril. Spomenik bode g. Camernik izdelal iz sežanskega kamena, a železno ograjo okolo groba naredil g. Zelenec. Stroški so preračunjeni na 700 gld. Do jeseni bode spomenik postavljen.
Slika sv. Cirila in Metoda dobiva se z okvirjem vred v kat. bukvami v Ljubljani po 3 gld. a. v.
Dr. Ignacij Klemenčič se je 18. julija na c. kr. vseučilišči v Gradci ustanovil za privatnega docenta priro doslovj a.
G. Dr. Gjuro Danicic, tajnik jugoslavenske akademije v Zagrebu in urednik velikega akademijskega „Rječnika", mudil se je nedavno pol dneva v Ljubljani, kjer je obiskal nekoliko književnikov slovenskih ter ogledal si mesto in njegovo okolico. Potem je odšel v Bled, kjer misli dalje časa ostati-
„TJrvatslca Matica" imela je 10. julija 1.1. svoj občni zbor, o katerem „Vienac" prinaša obširno poročilo. Ker je uže prof. Jos. Stare delovanje „Hrvatske Matice" v našem listu obširneje opisal, zatorej iz tega poročila posnemamo samo nekatere /.animljivc stvari. ..HrvatskaMatica" je za 1. 1880. izdala sedmero knjig. Število matičarjev se je v zadnjem letu pomnožilo za blizu tisoč članov, tako, da jih je sedaj 4.827, a še 1. 1879. imela jih je samo 1.099. Dohodkov v minolem društvenem letu imela je „Matica" 27.309 gld., a potroškov 16.535 gld. V poslednjih štirih letih, odkar je .,Hrv. Matica" preosnovala svoja starikasta pravila, ki so bila sedanjim pravilom naše „Matice" podobna, izdala je 29 knjižnih del, obse-zajočih 462 tiskanih pol in razširila je preko 100.000 iztisov svojih knjig mej hrvatski narod. V štiriletne] upravnej dobi sedanjega odbora poskočila je ukupna glavnica, vkljub množim stroškom, ki jih je imela ,.Matica" za svoje knjige, od 20.000 gld. na 46.000 gld. V odbor so bili izvoljeni največ dosedanji gg. odborniki, mej katerimi se nahajajo malo ne sami odlični književniki hrvatski. Mej novimi odborniki čitamo tudi ime ,.planinskega Hrvata" g. prof. Jos. Stare t a.
Rad jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti. Knjiga I^Vn., ki je nedavno prišla na svitlo, mej drugimi spisi prinaša tudi dve razpravi našega rojaka profesorja in akademika M. Valj a ve a, in sicer: Prinos k naglasu u (novo) slovenskom jeziku (ostatak): H. K tvorbi imperfekta u slovjenštini.
Novemu hrvatskemu gledališču, ki se bode zidalo v Zagrebu, dovolil je brvatski zbor 100.000 gld. podpore. Zaloga za zidanje novega gledališča znaša uže preko pol milijona goldinarjev.
„Srpska Zora", jeden najboljših srbskih listov, ki je uže pet let v obliki velikih ilustrovanih nemških novin izhajal na Dunaji, prenehal je hoditi na svitlo. Imel je  dosti  odličnih  sodelavcev  in  mnogo  naročnikov,   a naročniki bili  so