Svojega znanja ne more nihče pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem. Citajte 44Proletarea". "Proletaree" je * razširjen med najrazum- i nejšimi čitatelji slovenskega tiska v Ameriki. Citajte ga tudi Ti. i Ste v.—no. ii36 GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, &, P. ÍT^L?* M »»tUr Decmkcr f. 1§0T. «t th« po 11 offtc« J1.1 ? «"»¿T th« Act of C-on,f*M of M«r«l> 3rd. I KT». CHICAGO, ILL., JUNIJA (JUNE 20,) 1929 PubllsHod Weakly at MM W. 26th $t. LETO—VOL. XXIV. OBLJUBA FARMARJ a IZPOLNJENA 99 KONGRES SPREE HOOVERJEV PROGRAM ZA 0DP0M0Č FARMARJEM SENATOR BROOKHART OBETA 'TRETJO STRANKO" PRI PRIHODNJIH VOLTTVAH Nezadovoljstvo med farmarji PRIPRAV ZA MIR" Po dolgem pregovarjanju med zagovorniki raznih načrtov v odpomoč farmarjev je bil dne 14. junija končno sprejet načrt/1 kakor ga je zastopal predsednik Hoover. Senat ga je enkrat odklonil, toda poslanska zbornica ga je po zaključni razpravi sprejela z veliko večino, nakar je bil znova vrnjen senatu, ki ga je odobril s 74 proti 8 glasovom. Farmarji niso dobili tega kar so od obljub pričakovali; mnogi so razočarani, med njimi posebno tisti, ki so tako radi progresivni in radikalni, kadar ni volilne kampanje. Zakonite določbe za od pomoč farmarjem vključujejo med drugim, da se ustanovi poseben odbor za agrikulturne zadeve, z osmimi člani, katerih vsaki bo imel $12,000 letne plače. Ta odbor bo dajal svoja priporočila, trtr-enem ima m^č izvajati določbe nove postave. V to svrho bo imel še posebne odseke svetovalcev, v vsakem po sedem članov; eden npr. se bo posvetil farmarjem, ki pri-deljujejo pšenico, drugi onim, ki prideljujejo koruzo, itd. Zakon določa ustanovitev posebnega farmarskega fonda v vsoti $500,000,000, s katerim se bi kreditiralo nakupovanje pridelkov od farmarjev v času ko dozore in jih pospravijo; namen je, omogočiti farmarjem s pomočjo tega fonda držati cene pridelkom kvišku, in ne kot sedaj, ko so nizke v času ko pridelke pospravijo, potem pa jih prekupci dvignejo, da i-majo le oni profit. Prekomerni pridelek, ki bi se ga nakupovalo iz blagajne posebnega fonda, bi šel v shrambe, iz njih pa na trg šele potem, ko bi zopet nastala potreba. Ta fond naj bi torej obdržal med produkcijo ter tržnim povpraševanjem nekako ravnovesje. Načrt nadalje vključuj*» do ločbo za negovanje farmarskih kooperativ, ker le s temi bo možno priti v okom prekupcem in ob enem farmarjem prihraniti vsote, ki jih sedaj poberejo borzni špekulantje ter veletr-govci z živili. Spremembe, ki so jih v načrt predlagali nekateri republikanski progresivci v senatu, so dobile sicer mnogo podpornikov, toda Hoover je insistiral, da ako jih zbornica sprejme, bi to pomenilo nezaupnico administraciji, razen tega je on za ekonomsko zdrav načrt, ne pa za takega, ki bi vodil preko mere v paternalizem. Ustreženo mu je bilo. Veliko vodilnih farmarskih politikov, ki so v prošli kampanji delovali za Hooverja. dvomijo v praktičnost novega načrta za "odpomoč farmarjem" in nekateri sploh mislijo, da »i je dežela naprtila z njim le stroške, med tem ko farmarji ne bodo imeli nikakih koristi. Senator Brookhart, ki je bil v lanski volilni kampanji eden najglasnejših Hooverjevih agitatorjev, se je v senatu tekom zaključne razprave proti njemu najbolj razjezil; v svojem govoru je zagrozil, da tako postopanje napram farmarjem ter ljudskim interesom sploh dovaja do formiranja novega progresivnega gibanja, ki bo v prihodnjih kongresnih volitvah poskrbelo, da bodo vsi kongresni volilni okraji imeli progresivne kandidate, in če bo potem predsednik vetiral postave, ki jih bo sprejela ta progresivna večina, bo pri bodočih predsedniških volitvah poskribela za predsedniškega kandidata, ki se bo ravnal po sklepih progre-sivcev. Listi so njegov govor objavili, niso mu pa dali važnosti, ker predobro poznajo progresivce te vrste ter njihovo omahljivost ter šibkost kadar je treba odločnosti in akcije. Kakšen izhod imajo farmarji sedaj, ko jim je administracija s pomočjo izrednega kongresnega zasedanja dala odpomoč? Farmarji sami niso na jasnem, ker so pač odvisni za svoj pouk od pripomočkov, ki jih kontrolira veliki kapital. Vedo le, da so kampanjske obljube neizpolnjene, in da se bodo razmere zanje skorogotovo v marsičem poslabšale. Navidezno dobe farmarji protekci-jo v povečanih carinahr toda industrija jo dobi v še večji meri, kar znači, da bodo farmarji morali plačevati toliko več za stroje ter druge pripomočke, ki jih rabijo pri kmetijstvu in za preživljanje. Tisti, ki ^o poslušali progresivne govornike, ali ki so se politično šolali v bivši farmarski nestrankarski ligi, bodo mogoče začeli resnejše premišljevati o načrtu, kakor ga je predložila v prošli kampanji socialistična stranka. Farmar in delavec i-mata mnogo skupnega in ob e-nem imata skupnega izkoriščevalca. Logično je, da morata, če hočeta biti uspešna zase, voditi boj skupno, ob enem pa se oprijemati v konkurenci s kapitalom kooperacije, pa ne samo v malem, kakor je seda}j v običaju. UM SPREMEMBE T NATURALIZACIJ-511 PfflJCEDOM V proceduri dobivanja državljanskih papirjev nastanejo skoro vsako leto kAke spremembe, zelo pogoste pa so v poslednjih par letih. Po 1. juliju 1929 bodo npr. «višane naturalizacijske pristojbine. Poleg tega določa novi akt za dobivanje ameriškega državljanstva precej drugih sprememb. Mnogi priseljenci dozdaj ni- _ . . . so mogli postati državljani, ker Raz?n vPrašanJa brezposei-ni bilo zapiskov o njihovem za- n08t1' ^ Je notranjega znača-konitem pripustu v to deželo. ->a'f bo ™va » vlada Ta določba je po novi naredbi Predv*««\ ^ Problema raz-toliko spremenjena, da taki oroževanja na morju in na su- priseljenci lahko postanejo dr- Za An«h>° ***** PO- žavljani, ako dokažejo: | ¿tev predvsem prvo, kajti ona 1. Da so prišli v Zedinjene Slla na morJu' n€ Pa na su' države pred 3. junijem 1921. I he™' . . 2. Da so bivali od svojega Zanimiva je v tem tekma prihoda naprej zdržena v tej meAd "°.ovej:jem Za° deželi i v An£lUi» ** lma odločiti, kdo 3. Da so dobrega moralnega bo v vprašanju omejitve « • navalizma iniciativo. Ameriški Da niso zakrivili v času kapitalistični listi so v ponde- ANGLEŠKA DE LAVSKA VLADA DELUJE ZA RAZOROŽITEV Mac Donaldovo posvetovanje z ameriškim poslanikom ComiWM'. Fraaa PMMki Cmnai «•« Tort WorW> 1M» Medtem, ko državniki pripovedujejo, kako *elo so naklonjeni miru, §e njihove vlade mrelično pripravljajo na novo vojno. ProSla konferenca za zmanjšanje armad in vojnih mornaric se je zopet raz&la ne da bi kaj praktičnega sklenila. Kemiki in inženirji v vojnih laboratorijih delajo na najnovejših strupenih plinih, ki se jih bo "morda" rabilo v bodoči vojni, in na drugih morilnih pripomočkih. Ljudstva vseh dežel se danes obračajo k Mac-Donaldu, ki bo v teh mesecih podvzel vse mogoče korake, da vrže zavornico na kolesa svetovnega militarizma. DRUGA KONVENCUA HRVATSKE BRATSKE ZAJEDNICE V ST. LOUISU Vpliv cerkve odločuje v "Kolu".-Trije "bloki" ZOPET SOCIALNE NEPRl-LIKE V WASHINGTONU •e ČEMU tolikokrat v raznih krogih pojavlja želja, ali prerokovanje, da Proletaree vsak čas preneha? Vi, ki ga čitate, ki mu sledite, ki agiti-rate zanj, odgovorite na to željo nasprotnikov Proletarca • povečano agitacijo za svoj list. Hrvatska Bratska Zajedni-ca, ki ima od 10. junija naprej v St. Louisu, Mo., svojo drugo konvencijo, je največja jugoslovanska podporna organizacija. Prvo konvencijo je imela pred 3. leti v Clevelandu, ki je bila združevalna. Na nji sta prvič zborovali definitivno združeni d ve največ jT Ti rv a t slu podporni enoti, namreč Hrvatska Narodna Zajednica ter Hrvatska Zajednica od Illinois. Konvencija v St. Louisu Šteje 252 članov. Med njimi je 234 delegatov, ostali so glavni odborniki, Veliko bolj kakor na prošli konvenciji SNPJ., se tu izražajo bloki. Narodnjaške in duhovniške-klerikalne skupine nastopajo skupno pod i-menom Narodno Kolo, komunisti z nekaterimi izven njihovih vrst tvorijo progresivni blok, poleg tega pa je Še prosvetaški blok, kateremu pravijo komunisti prosvetaški-sokolski narodni blok. Dasi se pri raznih glasovanjih števila glasov posameznih skupin menjajo, je v bistvu na strani Narodnega Kola 115 članov konvencije, s komunističnim progresivnim blokom jih je okrog 80, s prosvetnim do 30, ostalih 25 pa je ne-odrejenih. Točno zanesljivega števila v vsakem slučaju pa nima nobena skupina. Za predsednika konvencije so imele svojega kandidata vse tri skupine. Pri ožjih volitvah je zmagal progresivec (komunist) Cičič iz Detroita proti ko-laškemu klerikalcu Butkoviču iz Puebla z enim glasom večine. Butkovič je predsedoval prošli konvenciji I1BZ. v Clevelandu. Pri prvih volitvah so dobiti, Butkovič od Kohr m glasov, progresivec Cičič 99 in Budrovič, kandidat prosvetne skupine, 28. Pri ožjih volitvah pa Butkovič 125 in Cičič 126. Za podpredsednika sta bila izvoljena Muič in Caruga od kolašev. Mandat tajnika konvencije je dobil prosvetaš Kovač, podtajnika (zapisnikarja) sta pa kolaša Rozankovič in Tomas. • Ostale konvenčne odbore je imenoval predsednik po svoji izbiri. V odboru za prošnje in pritožbe so Hajdin, Ma-toničkin, Remenar, Markič, Tumbrij, Spelič in Mrkonjič; za pregled knjig, Mesič, Kor-dovan, Polovič, Kraljevič, Ma-tijasič, Grčevič in Canjar; v odboru za resolucije, Blažeko-vič, H i nič, Sneler, Klarič,in Hranilovič; za plače in dnevnice, Rimac, Rudar. Nikolac, Starčevič in Brkljačič. Precej razprave je bilo o novinarjih. Zelo dobro je zastopan "Radnik", in njegovi ljudje niso le poročevalci, ampak tudi agitatorji za progresivni (Nadaljevanje na 6. strani.) "Bsli jug" pro'esii'a, ker je ga. Hooverjeva imela v gostih zamorko Eden čikaških kongresnih o-krajev, v katerem žive večinoma zamorci, je prošlega novembra izvolil zji kongresnika prvič v zgodovini črnca, ki je edini svojega plemena v poslanski zbornici, dasi živi v Ze-dinjenih državah milijone črncev in so v mnogih krajih, po-M'bnn na jtiffu, v večini. Da se jim prepreči njihovtf volilno moč, jim je belopoltna posestniška kasta v nekaterih južnih državah docela odvzela volilno pravico, dasi je to protiustavno. V Chicagu so se črnci naselili v velikem številu največ med vojno, ko je primanjkovalo delavcev, in naseljevali so se v trumah tudi pozneje. Kon-gresnik, ki so ga izvolili črnci izmed sebe v kongres, je Oscar De Priest. Njegovo soprogo je povabila soproga predsednika Hooverja zaeno s številom drugih žensk na popoldanski "tea party*'. To pa je bil prelom tradicije. Belopoltne dame so se zgražale, in zamorki ni bilo prijetno. Toda mož jo je naučil, naj vztraja, da prebijeta predsodke. Potem je prišla v neprilike ga. Hooverjeva. I. C. Trotman iz Virginije ji je poslal že dva pisma, v katerih jo vprašuje, čemu je povabila zamorko, in ji svetoval, da naj incident zadovoljivo pojasni, ker drugače bo republikanska stranka samo v Virginiji izgu- ■ ■ II P9I svojega bivanja tukaj ničesar, j ? kar bi jih podvrglo deportaci- Sf^M Za ta izkaz prihoda bo pri- je Pristal.iv ameriški pred-stojbina za vsakega prosilca za^ manjšanjevojnih mor- $20. Kadar bo ta rekord iz- nanc ter " oborož£ polnjen, bo prosilec imel pra- vanja v bodoče Iz tega naj bi vico vprašati za ameriško dr- ame"škl ^tatelji sklepali, da žavljanstvo. Za certifikat pri- J? . Hooverjeva administracija hoda bo pristojbina $5. Pristoj- tlsta &°nllna m<>č *ci vodi boj bina za prvi papir bo $5, in za Protl oboroževalni tekmi, in da druirera ali državljanski certi- ona Predla*a omejitev vojnih fikaf $10 V sfu čaj ud a led o mornaric ter V0Jnih izdatkov' fikat, $iu. v s ucaju, aa koo uktiko je prido- izgubi ongina ni državljanski J ' vlado. certifikat dobi m>vega za kar Poznavalci sevedaK yed da je plača $10. Vsak aplikant za . . , , Dridobiti ker državljanstvo bo moral aplika- £ £^ ciji priložiti dve svoji fotogra- Je SV0J0 K*mPanJ° voaila v «ji. Poleg teh določb je precej «amenju proti vojni ter mili-J * ,. 1 turizmu in ima v svojem pro- sprememb, k. se nanašajo na u dolQ.en mirovni načrt> bivanje v enem kraju, na se- dvideva predvsem 1,tv* ,td- V hvsaken?. „vežJ*7 zmanjšanje vojnih mornaric mestu obstoje biroji, k. so apli- ter arJmadJ na suJhem S prihodom MacDonalda ter ostalih delavskih ministrov na kantoni na uslugo z informacijami. V Chicagu posluje tak biro pod imenom Imigrants', . , A ... . , Protective League. Urad ima^1 l^LfZ m ¡IS:t « n T i. j oi XT* za svetovni mir ter omejitev o^ na 824 So Ha sted St. Njego-; borožene sile na morjuJ fa na va telefonska številka je Hay-^^ odkritega in odločnei?a market 6^74. zagovornika. Ce bo Hooverje- va administracija z delavsko vlado v tem oziru sodelovala, tedaj je upati, da se militariz- t UTAH COPPER CO. ZNIŽA LA PLACO. Utah Copper Co. z uradom v mu nekoliko pnstnže na moči Salt Lake City, Utah, je znižala ln da ,Judstva ne bodo tako o- svojim delavcem, katerih ima bremenjena z izdatki za grma- 3,500, plačo 25c dnevno. To je do in mornarico kakor so zdaj Ta. protimilitaristična politika ima svoje najboljše zaveznike v močnih socialističnih strankah kontinentalne Evrope ter v Skandinavskih deželah. MACDONALD POVABLJEN V CHICAGO. že drugo znižanje v prošlih dveh mesecih. bila 25,000 glasov. Veliki patriot Mr. Trotman očita tudi predsedniku, da je dobil večino v šestih južnih državah, katere je sedaj njegova soproga globoko ranila s svojim povabilom članici "plemena, ki ga na jugu Chicaška delavska federaci-smatrajo še vedno za zasužnje- Je Povabila MacDonalda, da neffa pride govoriti na njeno priredi- tev v Chicago na Labor Day. Pa ne, da bo eksekutiva A. F. of L. smatrala ta čin za nevar-no radikalen ter poslala svoji KDOR čikaški postojanki primerno svarilo. SMATRA, da mu Proletaree s svojimi poročili in komentarji dela krivico, lahko odgovori ali argumentira v PR OLETARCU KONFERENCA ZA PROGRESIVNO DELAVSKO AKCIJO. V prihodnji številki priobči Proletaree daijše poročilo o akciji, katere rezultat je ustanovitev Konference za progresivno delavsko akcijo. Delovala, bo največ na unijskem polju. V nji so zastopani napredni voditelji unij in socialistična stranka. t C . -.1 "i. " r.Jkt* - W W W wwwwww wwwww« - W «Www ^WWWWWWWWWWW W WW « W WW f WWW WWWW WWWWW»»-»** ##** ****♦*♦♦# *##*#*♦**•»•»**»»•»«»■»«■■»•»» 9WWW WWW wwwwww w * Qlcisei)i iz Ijl ase ga gibanja Oglasi v "Proletarcu" ganizacije v Chicagu in Cleve-'npr. na konvencijah KSKJ. landu, katere oznanijo svoje Vsakemu je znano, koliko bo- no. Zanjo je že veliko storil, priredbe vsaj pol leta naprej Iz Clevelanda smo prejeli s venciji ter vsled tega nad dva in jih razpodele tako, da ne posredovanjem Antona Janko- .tedna z doma, še niso dobili vsi škodujejo druga drugi? viča v kratkem dva oglasa. E- potrebnega časa, da obnove z' Naj se ena organizacija za-den je od John Močnika, pri delom za razširjenje Proletar- vzame za tako oznanjevanje, katerem dobite obleke, drugi ca. Upamo, da bodo toliki bolj. ali pa se organizirajo in imajo od John Mikuša, ki priporoča še zastopani v prihodnjem iz- skupnega tajnika. To ne bi bi- instrument, ki navadno zabava kazu. ,.¿S i la za Johnstown nobena težko- \ blok. Ti dopisniki razumejo, ljudi kadar so praznično oble-1 • '¿a, in ako je tak sistem pripo-lkdo je nesebično za SNPJ. in čeni. Ta dva sta poleg klubo-1 Slike, ki jih objavlja Prole- rofiijjv za Chicagor Cleveland kdo ne. Jednotin blok je zma-vega edina redna oglasa, ki jih tarec, nas stanejo povprečno drugfk kompaktna okrožja,1 gal skoro na vsi črti. Tu se vi- jev je že imela radi svojih "blo-kov" ves čas po prošli konvenciji. Kar sem še dosedaj čital dopisov v Prosveti in Proletar-cu, čestitajo jednotinemu bloku, kateremu pravijo od nasprotne strani socialistični in mi mu želimo, da bo delal v nji še dolgo. Na svoji strani bo imel vedno vse, ki mislijo pošteno in hočejo dobro delovnemu ljudstvu. , ima slovenski Cleveland v Pro- dosedaj $15 tedensko. Slike ¿emu ne bi bil za našo okolico? letarcu. di, v koga je imela delegacija zaupanje, ko so prišle volitve na dnevni red. Cementni blok in Fišerjevi kričači ga niso ime- list izpopolnjujejo in mi bi ra- Posebno bi bilo to koristno za di z njimi nadaljevali. To nam SNPJ pridimo skupaj, da u- Chicago ima enajst rednih bo mogoče le, če bodo agitator- redimo vprašanje razpodelbe ____________„___________ oglasov, ki so v listu vsak te- ji ostali skozi poletje aktivni, datumov ter jih sistematično o- h. ' vfpV izvoljen? odborniki, den, Johnstown dva,NWauke- in če dobimo ob enem potrebne gUšamo. Ce že nihče drugi, bi1 potrudite se, da pridete čez gan dva in Herminie enega. O- vsote za knfje teh izrednih t0 naiogo radevolje prevzel štiri leta pred delegacijo pristali redni oglasi so ali v zame- stroškov iz vira, ki je v izkazih klub št# 5 jSZ>f ki zboruje vsa-|hodnje konvencije s čimvese-no ali pa za našo agitacijo. To označevan z naslovom "Pri- ^0 tretjo nedeljo v mesecu v je vsekakor malo oglasov, ako spevki listu v podporo". isvojj dvorani v Slov. izobraže- se pomisli, da^ naši trgovci in "Proletarca je vredno prije- Valnem domu na Franklinu, profesionalci mnogo oglašajo v ti v roke," piše naročnik. Bodite uverjeni, da se tu ne drugih listih, in to celo v takih,! Mi smo ga pripravljeni z va- «re za "politiko", ampak za u-ki imajo manj naročnikov kot šim sodelovanjem še bolj iz- Speh in koristi vseh prizadetih Proletarec. boljšati; Proletarec je že sedaj organizacij. Pošljite svoje za- kajti v njemu"* ni šlo za poli- če1.mu list' ki }e V,pA IVI A fV C1 T A 1/ 1*1 T I I ■ _ ■ • • I • tarcu mogli dobiti enakih vesti tudi sta in ob enem pomagate kriti kar. Johnstown s svojo divno , » D0kaže le da se iz drugih naselbin? Kdor ne njegove obveznosti. Naročni- okolico naj enkrat pokaže, da ma lfdrUir.* «kakor ____U i.-J_____• rta <£'1 io t>*«rklot a »•£,/» vira/lan Vo« • » . f . _ Hid Z8 QrU^ga K8KOI more oglašati vsak teden, naj ne $3 je Proletarec vreden. Nas ¡ma mnogo bratov in sester, in da oglas vsaki drugi teden, ali stane list za vsakega naročnika t0 naj izvrši še letos. ne zani-za dnev- nice. enkrat na mesec. Čudil V soboto 1. junija je imel tukajšnji klub JSZ. domačo za- precej več na leto kot $3, in razliko pokrijemo s prispevki "Gliha vkup štriha." V tej številki je oglas Jugo slovanskega stavbinskega in garne in koledarja, ter z de- naravnost v svoj éditorial spre- ?avo v pilu posojilnega društva v Chicagu. lom, ki ga opravijo prijatelji jela demagoški članek s podpi- Je to varen delavski hranilni lista brez odškodnine. som "član delegacije". Kroni- .?,CIa' K zavod z dobro in vestno upra-l • i kar osebno pozna urednika "E- [lte tukajšnjega občinstva, ve- vo. Postanite njegov član v Ce se slučajno primeri v na- nakopravnosti", pa si ne more Cjf. .pa J* j s°8ean/n svojem interesu. slovu, ki je nalepljen na list, predstavljati drugače kot da je seibln' Tudi Nace Zlemberger pomota, ali ako vam pošta ka- tisti članek izšel brez njegove nas prebitku bo Povejte trgovcem, obrtni- ke številke ne dostavi, nam vednosti. Prozornost demago- 1°*?**™ prihodnjič, po seji ko. n, zdravnikom itd., da vam sporočite. Zadostuje dopisnica, gije v članku je hitro spoznati. junija. Kanarčka, ki ugaja, ker oglašajo tudi v Pro- na katero nam napišite popra- Poznaj človeka in spoznat boš ?aJ? daroval soditiank lav- letarcu. vek ali željo. Naš smoter je, njegovo delo. Prav nič se ne !,TuchJ,z Be"«»™. ?.. pod pogo- ' , naročnike zadovoljiti v vseh o- motim ako trdim, da se je ta 'em'da P?'ov,co Preb'tk.a . .'^az. naročnin, objavljen v zirih, to pa je dosegljivo, ako »Član konvencije" precej časa v P°dPoro 1 ™leUrcu »n °»ta'° tej številk, jih označuje 58. nam o morebitnih pomotah ta- senčil v senci našega starega ▼, klubovo blagajno. JJ? dobil Agitatorji, ki so biti na kon- koj sporočite. .Jožeta, sedaj pa. ko je, če že Alex Bunéié . »tevilko 50. Pn- hoče vedeti, postal finančno nesuel Je i.15' .ln?*ilu kluba se Dasi 8o dopisi od tu zelo red- « ptSr d^ ki, vidite iz teh vrstic, da ne ži- mu Je nudlla SNI J" Je pa • votarimo, in da bi se lahko po- začel udarjati po tistih, kate- ročalo marsikaj, kar bi zani- rim bi mQral blti •tokr*» . ______A a ia /lan^« in lror i a "Mo ščal, pa hajd proti Clevelandu. V nedeljo 9. junija sem bil* na pikniku mladinske šole Slov. \ nar. doma. Slovenski Cleveland se zanima za svojo mladino in mnogi se trudijo v eni ali sej. Naši klubi rastejo v aktivnostih le po meriju aktivnih članov. Brez teh ni uspeha. Naj nas bo tudi malo, pokažimo, da znamo biti aktivni, da smo skupina, ki je v stanju veliko storiti za delavski pokret. J otep h Snoy. DOPISI SYGAN IN NASE AKTIVNOSTI. Sygan, Pa.—Naša naselbhia ni ena onih, ki bi bila neznana na mapi aktivnosti slovenskih delavcev.—Dne 30. maja se je tu vršila slavnost 25-letnice SNPJ., ki je imela zelo dober poset. Imamo klub št. 13 JSZ., ki je vzlic svoji številki, katera je predmet mnogim vražam, bil in je več ali manj aktiven v našem gibanju. Imamo dve društvi SNPJ. ter eno SSPZ. Imamo svojo dvorano, ki ni ena zadnjih izmed Slovenskih domov v Penni. Klub št. 13 slavi letos 20-let-nico obstoja. Ni ravno velik v članstvu, je pa aktiven, kolikor v danih razmerah sedaj more biti. V soboto 29. junija prire di klub veselico v dvorani društva Bratstvo št. 6 SNPJ. Začne se ob 8. zvečer in bo trajala do 12. Klub se vljudno priporoča za obilno udeležbo in vabi, da nas ob tej priliki poseti-jo tudi rojaki somišljeniki iz sosednih krajev. Predprošli teden me je spet malo širio javnost." Poskusiii ^ <*a je danes to kar je. ""nT f^anjkalo od tu. Cas je dopu-bomo v bodoče biti bolj pogo- hvaležnost J* sveta» še občinstvo tu in v okolici pa za sedaj'' sicer pa se vabimo, da se snide v soboto.vi 0 29. junija na klubovi priredbi. Pridite vsi. ZJ bomo v bodoče biti bolj pogo- ^leZnost je plačilo sveta, je ™ • D0 prihodu v Cleve- sto zastoDani v tPi r.ihriki nL bil° zapisano v istem listu. To- dan f° pnnoau .v ue>e 'Ubi?k,V_:Na: liko za sedaj, sicer pa se še land me nekdo opozori, če sem čital, o denunciaciji proti D. J. Lotriču, poslana kompaniji, pri Naš Reverendissime se stra- kateri dela. Nato serh pre-7 jl - .... . šno huduje nad johnstownski- ¿»tal. Sramota je, da se do-¿a odbor, frank Ursitz, taj- mi siovenskimi katoličani, ker be med našim narodom v Chi- '__se ne morejo omehčati kakor cagu take nizkotne izdajice. --I zahtevain interesi cerkve Dolžnost gl. odbora SNPJ. je, JOHNSTOWNSKA KRONIKA ali ste vT sploh lju Johnstown, Pa. — Piknikov, dje, da ste me speljali na led? ohceti in druge take ropotije Ko sem prišel med vas sem vise nam obljubuje kar na koše, del rojake, ki imajo kaj pod Poleg pa še kak koncert, ki ga palcem, sedaj pa, ko smo ku-nrf^ifi "Bled", pili prostor za cerkev na PUF, TEŽKOČE PREMOGARJEV PO STAVKI. Cuddy, Pa.—Pred stavko so Arujk erganlsaciJiT^da nap^e- premogovniške kompanije v u dek ne zastane. nijskih okrožjih zatnevale, da Jaz sem prišel V dotiko z j*™ ™ mogoče konkurirati z ne-raznimi ljudmi in jim pojasnil, unijskimi, zato so zahtevale da sem prišel tu deloma na o- znižanje plač. Ker organizaci-bisk in ob enem na agitacijo za Ja v to ni privolila, so jih zni-Proletarca. Pri tem so mi po- zale same, in od tedaj se zniža-magali Garden, Lokar st., Zor- vanje plače lrt slabšanje delov-ko in Krebelj. Bilo je takoj ne- nih razmer med premogarji kaj uspeha, lato pa prideta stalno nadaljuje. Perko in Somrak, in agitacije) V rovu, kjer sem bil do ne-je bilo konec, kajti začela se je davna uposljen, so mi nalagali "debata". Slišali so se jezni mnogo takozvanega mrtvega vzkliki proti čikaški socialistič- dela, ki ga moraš opravljati zani kliki" in podobno. Take "ob- stonj, potem sem dobil dober ravnave" sicer ne spadajo na prostor, toda nisem bil mnogo piknik, prirejen v interesu mla- na boljšem, ker je začela maj-dine, ampak omenjena dva sta na slabo obratovati in smo de-hotela dati duška svojemu sr- lal» le dva dni na teden. So pa du, pa sta ga dala. Jaz mislim, sedaj še druge nepnlike, od da bi storila veliko bolj pamet- kar smo prepuščeni bosom na no, če se bi obrnila proti "či- milost in nemilost. Odvzel mi kaški socialistični kliki" na ka- je enostavno prostor, ki je bil ko bolj pristojno mesto. Oba komu podoben, ter me poslal znata pisati, torej čemu ne gre- v veliko slabšega, v katerem sta v javnost s pisano besedo? s«ni imel radi obilice vode lah-Ako sta v pravem, čemu se ba- ko tudi kopelj. Ko sem se mu ti dopisovanja v liste pod svo- pritožil, je dejal, da sem len. jimi imeni? Zase sem prepri- Pobral sem svoje orodje ter od-čan, da ako bi bila onadva ta- Nič boljše ne postopajo z ka, kakor je "socialistična kli- drugimi. ka", pa bi bila moža na mestu.' 2al, da je vsled upognjene Delegacija se je ravnala po v°lje ter obubožanosti med tem pravilu in je izvolila tak premogarji sedaj silno malo odbor kakršnega je ona hotela, odpornega duha. Udani so in pa ako je to njima prav ali ne. trPe» misleč, da ni nobene po-Nič se ni ozirala na to kaj kdo moči večiMislijo si, boljše je prodaja, niti ne na agitatorja, zaslužili mi*g;an samo 50c na ki se je pripeljal iz Clevelanda dan, kot pa ničesar. Na plačil-z aeroplanom. ** dan, ko pogleda v koverto, • ga oblije znoj. Skoro prazna Mnogim sodrugom in somi- Je» Pa se preživljaj, če moreš! šljenikom v Clevelandu sem Ce mmaš 8V'oje bajte, kje boš obljubil, da jih obiščem, in isto dobil za stanarino, kje hrano tudi hivšim delegatom in dele- za otroke, če jih imaš? Težka da stvar preišče in dožene, kje imajo te vrste propalice potu-ho ter kdo jim daje "moralno" podporo. Če je treba pri tej preiskavi kaj potrošiti, naj se zbere potrebni fond. Jaz sem želi prirediti naš stari Vse to pa se dogaja na ene in ^ pa vsi tisti odborniki,"*^ kaj pripravljen takoj prispevati iste dneve, da človek sam ne štejejo, odstopili, in ostali so le svoj delež, dasi sem bolan in ve, katere priredbe se bi ude- tisti, ki nimajo nič in čakajo, brez . sredstev. Če ugonobe s ležil. Če greš tja. pravijo dru- da jih bom jaz podpiral. Pojdi- svojimi intrigami Lotriča, ugo-gje, zakaj te ni bilo k nam, in 'te se solit, si misli Reverend, in I nobe enega najboljših agitator-obratno, a človek ne more biti pri tem je enako zavzdihnil k*jev za SNPJ. med našo mladina dveh mestih hkrati. Tudi z patroni fare sv. Mali Tereziji, gmotnega stališča ter s stališča Tak nekak je bil smisel pridi-poseta je to neuspeh za skupi- ge našega lemontskega misijo-ne, pa bila to društva, svatje narja predprošlo nedeljo, ali kdor že. Morali bi biti bolj Kronikar. praktični, pa črtali tisti "MI _ smo MI". Ali nam ne bi bilo1 RAZNOTEROSTI IZ v veliko korist, če bi podvzeli BRIDGEPORTA. gatinjam, toda od doma sem vprašanja, plačilna lcoverta pa dobil poziv, da naj se vrnem fe il ro»a s svojo mal0 vsebino takoj na delo. Po štirih dnevih brezobzirno v obraz, agitacije sem se vsled tega po-' Najhujše še vedno postopa slovil. Hvala vsem, ki so mi ™Uburgh Coal kompanija. Ko pri nji pomagali. Uspeh ni bil Je Po sporu z unijo začela z od-slab, če se upošteva, da ima Prto delavnico, je plačevala po Cleveland tudi svoje liste in da 58c od tone, potem je odvzela je tudi tukaj pretežna večina še.6c nato *c, da dobivajo brezbrižna za čitanje. In dobe 8ec*aJ le od tone. Ce gre se tudi v Clevelandu taki, ki se ^u(?arju vse po 8reči» da ima boje "Proletarca" v hišo. , dober prostor, da ne čaka na Kje se iznajdem prihodnjič, vozičke, morda zasluži $60 na ko mi bo čas zopet dopustil na 1 toda teh Je malo. Kako praviti kak poset, še ne vem. ¡znajajo s takimi dohodki, in Samo da imam par dni na raz- *ako vzdržujejo družine? polago, pa hajd s "kufrčkom" NJim je to samim uganka, toda naokrog za "Proletarca". žive» životarijo, delajo in so to- • po udani v žalostno usodo, v Tukajšnja društva SNPJ. katero jih je pritiral kapitali-prirede dne 4. julija slavnost ze®* , 25-letnice SNPJ. v Bridgepor-I Nad 17 let delam v rovih po 1--«mU 1. __ .'.'L__' ___ 1 • » • t . od imenovane kompanije uvaja še drug sistem. Ne obratuje stalno in kadar ne dela, gre bos naokrog in pripoveduje ljudem: Jutri majna ne dela, a nam se mudi. Lahko prideš na svoj prostor, toda ker ima kompanija velike stroške, ne more plačati voznika, in če hočeš en voziček zastonj naložiti, lahko prideš. Vozičkov boš imel potem dosti in zaslužil boš dobro. Recimo, da pristane v tak predlog 50 rudarjev, ki gredo na tak dan v rov, in nalože vsaki eno karo zastonj. Vsaka drži najmanj dve toni, torej so naložili kompaniji sto ton premoga zastonj. -Naj poleg te naloži še vsaki sedem kar, drugi dan, ko majna "dela", pa čakajo do poldne sede na svojih prostorih zastonj, ker so svoj delež napravili prejšnji dan, ko so naložili "eno karo zastonj". Kompanija pa misli; Čemu bi "obratovali" vsaki dan, ko dobimo na ta način vsak drug dan 50 kar premoga zastonj! Morda bo kateri delavec mislil, da pretiravam. Se vse hujše reči bi lahko navedel. Premogarji v nekaterih kempah so postali pravi sužnji. Izrabljani so do skrajnosti. Na Sygnu je začela z obratom National Mining Co. Kdor delo dobi, mu da bos navodilo, da naj gre na zdravniško preiskavo. Rudar se mora pred zdravnikom sleči, da ga preišče. Če se zdravniku zdi, da je aplikant prestar in preveč izčrpan, ga ne potrdi, ker je pač bolj močnih v izobilju. Do dvajset let so starejši rudarji pustili v jamah,rin kdor je imel kedaj kaj prihrankov, mu jih je vzela stavka, ali brezposelnost, ali pa oboje. Kam naj gre sedaj? Mar naj bo samomor edini izhod iz te neznosnosti? Delavci, tako ne bo šlo dalje, ako hočemo živeti. Toda kaj naj storimo, boste vprašali. Or-ganizirajmo se politično, in naučimo se socialistično misliti, da bomo ustvarili med ljudstvom mišljenje, ki ga ne bo mogoče izrabljati kapitalistom pod firmo republikanske ali demokratske stranke, in ki ga sploh ne bo mogoče izkoristiti delavstvu v škodo. Naše mesto je v socialistični stranki, in naša bodočnost je v gospodarski preuredbi, kakor jo propagira socializem. Čimprej se odločite za pristop, čimprej postanete njen aktiven član, toliko bolj smemo upati, da pride sedanjemu neznosnemu stanju, v katerega so porinjeni tisoči a-meriških premogarjev, v do-glednem času konec. Anton Shaffer. BO PO- Naročnin na "Proletarca' •lall: Anton Jankovich, Cleveland, O..... 11 Joseph Snoy na agitaciji v Clevelandu, 0..................................... 8 mi ne gre v glavo: Neverjetno se človeku skoro sistem, ki ga Že imajo naše or- četnu bloki na prošli konvenci- Frances Zakovsek. VVaukcffan, \\l ril ji SNPJ.—Klubov piknik na ifob „Rotic' Milwaukee, Wi*..... | rr, , . Bridgeportu.—O d-u.ci.ci- X S # nlf> mi OT£> Jl pr0tl Lotncu^mAgitacija v Franlr Petavs, Little Fall«, N. Y. 2 M SffC IIC gf C Clevelandu.—"Ostra deba- Jos< ph Kocni*, San Francisco, ta" na pikniku mlad. tole c»lif........................................... 2 SND. v Clevelandu.—Slav. noti 25-letnice SNPJ. bo v Bridgeportu 4. julija. Bridgeport, O.—Pisal bi kaj Joseph Ovca, Sprinfriield, 111..................2 John Teran, Ely, Minn.................2 John Krebelj, Cleveland, 0..................2 Albin Karnicnik. Henden»onville, H zdi, ko vidi, koliko je delavcev, o minuli konvenciji SNPJ. pa Anton ¿«danAr*. Farrell, Pa........., 2 ki so bolj pripravljeni pomaga- saj ljudje čitajo zapisnik. ' Se- lihernikl Ambrid«e. p«....... i ti sovražnikom svoiih intere- vpHo «ro mnnffi Anton Zaitt. Foreit City, Pa......... i sovražnikom svojih intere- veda ga mnogi napačno tolma- ^ 7r g^' sov, kakor pa svojim. Naroča- čijo, posebno kar se tiče blo- Anton Jeram, Burget^n," p» jo liste, ki jih zavajajo, agiti- kov. So mnehja, da bi morale frank Iiergich, Virden, 111............. stoji njim v korist. Le kako večjega zborovanja ne bo več Max Martt, Buhl, Minn..^.*. T* more biti človek tako nespame- brez "blokov" in "strankar- ,Tony Point Marion, Pa. ten, da že toliko let pomaga stva". Saj so bloki celo na ta- Frftl* Smith- Ch^»*0. m............. l tolči po samem sebi, to meni ne kih konvencijah, kjer bi morali I ^^ ' -TT gre v glavo. , j biti delegat je vsi enih misli, | Pf^^^ZZZIZZZZ M tu. Prične se ob 2. popoldne. Govorila bosta Fr. Zaitz, predsednik gl. nadzornega odbora in urednik "Proletarca", v slovenskem, in Donald J. Lotrich, novi gl. drugi podpredsednik, v angleškem jeziku. Oba sta govornika kakršne imamo le malokdaj priliko slišati. Lotrich bo ob tej priliki prvič med nami; videli boste mladeniča, ki se trudi, da pride mladina v SNPJ. On je tudi predsednik največjega angleško po. slujočega društva v SNPJ. Naj ne bo nikogar, da ne bi bil navzoč v četrtek 4. julija v Slovenski dvorani na Boydsvillu. • Ob zaključku pozdravljam vse blokarje, ki so dobre volje in odločeni, da delajo naprej v smislu naših idej. Pojdite tudi na delo, da razširimo "Proletarca", kajti razširjen list nam bo olajšal boje, pomenil bo varnost našim organizacijam in pomagal nam bo jačati naše gibanje v splošnem. Delavec, ki bo dobil Proletarca, ga bo začel čitati, potem se bo začel zanimati zanj, in ako je tak človek, da zna razmišljati, bo postal tudi aktiven Član našega gibanja. članom kluba JSZ. v Bridgeportu priporočam, da se redno in polnoštevilno udeležujejo. raznih krajih pri različnih delih, in so mi razmere v premo- " FRANK MIVŠITC govniški industriji dobro zna li!- MIVSUV ne. Veliko se je izpremenilo za t Coid' Cok• •nd Wood.—Gjrav«! \ rudarje—vse na slabše.v Neka majna na Hills Station ¡¡ WAUKECAN, ILL. Phone 2726 J »»»»IMMIIHIHOIMIIHIH Konferenca J.S.Z. ZA VZHODNI OHIO se vrši v nedeljo 23. junija ob 9. dopoldne V SLOVENSKI DVORANI V BOYDSVILLU, Bridgeport, Ohio » Soc. klubi in društva Izobraževalne Akcije so vabljena, da pošljejo zastopnike. Sodrugi in somišljeniki v vzhodnem Ohiju ter W. Virginiji, pridite na to zborovanje v čimvečjem številu. Vsi ste nam dobro došli. DETROITSJCA KRONIKA. Detroit, Mich. — Konvencija SNPJ. je končana in tudi po-konvenčni prah ae je domalega že razpršil. Armada rebelnega bloka je razpu&čena. Njeni poveljniki so odložili fičafaje ter sklenili kompromis, ki blagodejno vpliva na članstvo. Fantje so prišli s konvencije s precej predrugačenimi nazori—v spoznanju—, da se boj med brati ne izplača. Upati je, da bo s tem tudi konec zarot pio- ti gl. odboru. —. e Velika zmaga delavske strsnke v Angliji je napravila povsod globok vtis in med delavstvom veliko veselje ter navdušenje. Burioazno čas »pisje jo jo komentiralo po tvoje in na razne načine. Tolažijo se sedsj s tem, ds delavska stranka ni ekstremno radikalna, in da ne bo delala vratolomnih eksperimentov, nsjbolj ps veseli kspitalistične kroge dejstvo, ds delavska strsnks še nima absolutne večine in ako se Lloyd George s svojo skupino obrne h konservativcem, bo MscDonaldova vlada morala odstopiti. Vsled te okolščine delavska vlada res ne bo mogla izvajati svojega programa v tistem obsegu kskor ga ima zamišljenega, toda ona računa, da ji bo angleško ljudstvo dalo večino že pri prihodnjih volitvah, tega pa se boje konservativci in liberalci, zato delavski vladi ne bodo stregli takoj po življenju, pač pa bodo iskali kedaj pozneje ugodnejše prilike, če jih ne bo prehitela delavska stranka sama ter bo šla pred volilce z apelom, da ji dajo večino. Ker je sedaj nima, mora s tem dejstvom računati, in to bo dalo povod komunistom za jalove argumente proti "socialpatriotom", ki se bodo pa vpričo situacije razblinili v nič. e Sezona priredb v dvoranah je končana tudi v naši naselbini. Kulturni delavci so dobili težko pričakovane - počitnice. Bilanca je zadovoljiva. Širok razmah smo opazili posebno v drami. S skromnimi sredstvi smo na tem polju ustvarili naravnost čudeže, in to nas je o-pogumilo, da računamo za prihodnjo sezono celo na vprizo-ritev težje operete. Akcija v tem smislu se ugodno razvija. Sodelovala bodo vsa tri pevska društva, kar znači, da bo zainteresirana vsa naša detroitska javnost. Dramsko in pevsko društvo "Bled" ima v načrtu repertoar rednih predstav globoko zamišljene vsebine. V ta namen si bo nabavilo mnogo lepe scenerije in kostumov, da bo tudi v tehničnem oziru kos nalogi. Novoustanovljeni socialistični klub št. 115 je tudi pridno na delu. V prihodnji sezoni predstav namerava vprizoriti socialno dramo "Kamnolom", svoj piknik pa priredi 28. julija na znanih Puhkovih prostorih. Na redni seji v nedeljo 23. junija ob 10. dopoldne v Slov. domu bo predavanje v angleškem jeziku o socializmu, namenjeno predvsem tu rojeni naši mladini. Člani in somišljeniki kluba so vljudno vabljeni na udeležbo. Slovenski delavski dom, ki je edina slovenska ustanova v tem mestu, je obdržaval trimesečno delničarsko sejo. Finančno poročilo je bilo jako ugodno. Dom stoji na trdni podlagi, in možje, ki mu načeljujejo, so vredni vsega zaupanja. Storjenih je bilo mnogo važnih in koristnih zaključkov in na podlagi teh je upati, da ta dom tudi faktično postane središče vseh detroitskih Slovencev. Delavske razmere so tu mi-zeme. Mnogo tisoč delavcev je dobilo dvomesečne počitnice, kar je pač nov dokaz, kako ne-stabilizirana je avtoindustrija. Kakor je ogromna, tehnično ter trgovsko dobro organizirana, je delavstvo v nji brez moči in vpliva. Gotovi krogi se sicer trudijo, da g* organizirajo v uniji, toda imajo le malo uspe- ha. Glavni vzrok temu je se ve- jem nameravanem posetu Wil-da nezavednost in drugi pa ta- larda sem že prej sporočil pri-kozvani saving fund system, ki jateljima Matt Dergancu in ga imajo upeljanega skoro vse Frank Hribarju, ki sta mi od-družbe. V slučaju odslovitve govorila, da naj ob prihodu v ali stavke izgube prizadeti vso Fairchild telefoniram na Wil-dividendo, ki jim jo drugače lard. Dobro, ker ni vlaka, tele-nudijo kompanije. Modemi a* fonske žice so še vedno v pro-meriški business je s svojimi metu. Pri pomenku s posta j-zavarovalninami, bonu si in po- nim načelnikom mi je ta še dobnimi "ugodnostmi" uvedel pravil, da je Willard ena naj-sistem, ki unijam zelo otežko- boljših farmarskih pokrajin v ča, ako ne celo onemogoča or-ganizatorično delo. C tem teritoriju in pozneje sem se uveril, da je govoril resnico. Ko sem javil Dergancu svoj prihod, se je takoj pripravil z IZ PUEBLA V CHICAGO, PO- avtom pome in prišel je na po-TEM V CLEVELAND IN O- stajo v spremstvu svoje sopro-BRATNO SKOZI W1LLARD ge. Ko smo dospeli na Wil- PROTI DOMU. Puablo, Colo.—Druš. "Orel" št. 21 SNPJ. me je pooblastilo, da ga zastopam na deveti redni konvenciji SNPJ. v Chicagu, kar sem storil. O zborovanju ne bom pisal, ker opis o njemu ste lahko brali v zapisniku, ki je izhsjal v Prosveti. O Chicagu nimam mnogo po. vedati. Je veliko mesto, kateremu bi morda lahko dal v e-nem sli drugem oziru prednost pred drugimi mesti na osrednjem zspadu in vzhodu. Dima je v Chicagu mnogo, morda še več kot v Pittsburghu. Tudi naš Pueblo ima steelwork, ki daje od sebe obilo dima, ali v Chicagu prihaja tudi.iz stoterih drugi^ tovaren in vseh hiš, izmed katerih so ene res "velike", Kolikor sem imel jaz priliko dognati v tistih dnevih, sije v Chicagu solnce vsakih 14 dni vsega skupaj kake pol ure. Ostali čas je noč, ali je oblačno, ali megla, ali pa dežuje. In če ne to, ga pa zakrije megla v obliki dima. Po 14 dnevih zborovanja na konvenciji v Chicagu so se delegatje blokov, grup in brez njih razšli v kraje, od kjer so prišli, eni pa so spotoma napravili še nekaj posetov, in med temi je bil tudi podpisani. Jaz sem se na povratku pridružil elevelandskemu bloku, in namesto na zapad sem se obrnil na vzhod, da še enkrat vidim mesto, v katerem sem živel pred 23 leti, ter obiščem tam svoji sestri. V vlaku sva sedela skupaj z delegatom Je-rinom in se pogovarjala o različnih stvareh. Na postajo v Clevelandu sva dospela v nedeljo zjutraj. Vprašal sem so-delegata Fr. Jerino; če bi mi pomagal najti naslov mojih sester, kar je rad obljubil, vzelo pa naju je štiri in pol ure, pred-no sva dospela na cilj. Svidenje je bilo po dolgih letih in stali smo drug pred drugim, ne da bi se takoj spoznali. Leta tečejo, človek se poglobi v svoje zadeve v okolici v kateri živi, in se ne utegne ukvarjati z rečmi, ki so daleč proč. No, bilo je veselo svidenje. Hvala Jerinu in onima dvema rojakoma (njunih imen se ne spominjam), ki so mi šli na roko. Cleveland je še vedjio slovenski kar se naše naselbine tiče. Mnogo se je sicer predru-gačilo, ali St. Clair je v glavnem še vedno isti. Mnogo poslopij je predelanih, nekaj je novih, in posebnost na njemu je Slov. nar. dom, ponos in središče kulturnega in družabnega življenja našega naroda v tej soseščini. Več sprememb je v naselbini v Collinwoodu in Um okrog, kjer se širijo naše naselbine — veliko na račun sentklairske. V Clevelandu sem že v pon-deljek večer kupil vozni listek v Fairchild v Wisconsinu, ki je v bližini slovenske farmarske naselbine Willard. Na postaji v Fairchildu sem izstopil v torek ob 6:30 zvečer. Postajnega agenta sem vprašal, kedaj gre vlak na Willard, pa mi je pojasnil, da več ne vozi. "Ta je pa lepa." sem si mislil. Od te postaje do Willarda je 18 milj. Potem so mi pripovedovali, da proga do Willarda že ne obratuje od 1. maja naprej. Business je bil menda slab, a proga zelo v slabem stanju, pa so ji dali priliko iti v konkurz. Kaj bo s to železnico, mi ni znano, pa menda tudi drugim še ne. Vem le, da naši rojaki ne bodo na škodi, ker so zveze z bližnjimi postajami, ki jih oskrbujejo motor-troki. dobre. Vsled te neprilike z willardsko železnico sem začel na postaji premišljevati, da je Willard najbrž res nekaka pustinja, kot sem že dostikrat slišal. O svo- lard, je bila že tema, zato še nisem dobil vtisa o farmah naših rojakov, med katerimi je več mojih znancev iz Colorada. Na potu s postaje me je mikalo, da bi vprašal Derganca. kako kaj farma, p« sem se premislil, češ, mogoče je slabo, pa bi mu tako vprašanje ne bilo po volji. V pomenkih pred leti sem čul, da so ns Willardu tudi pota zelo slaba, vlak da vozi le tu in tam kak dan v tednu, in da so odrezani od sve-ts. "Nič ne bom vprašal," sem sklenil sam pri sebi, "saj bom zjutraj lahko sam vse ogledal." Reči morsm, da sem bil naslednji dan—iznenaden. Videl sem moderna farmarska poslopja ter lepe stanovanjske hiše, nekatere prav udobno o-premljene. V poslopjih in zu-' naj te pozdravljajo razni poljedelski stroji. Pečajo se naši ljudje največ z živinorejo, oziroma z mlekarstvom, ki jim daje glavni in najvažnejši dohodek. Ceste po Willardu imajo take, kot mi po zapadu State Highways. Pravili so mi, da gre mnogo zasluge za dobra willardska pota županu Matt Dergancu. ki ima ta urad že drugi termin. Naši farmarji so zelo vljudni ter gostoljubni. Vse ti razkažejo in pojasnijo in ob enem te pogoste. Ogledal sem si o-kolico dvajsetih milj. Predstavili so me tudi šerifu, ki je vreden tega urada. Nič ne bi škodilo, če bi imeli takega tudi v Pueblu—toda ne mislite, da se mi je dopadel zato, ker mi je dal ječmenovca piti, ampak ker je pač mož na svojem mestu. Name je napravil zelo dober vtis. V nedeljo 2. junija sem se udeležil slavnosti 25-letnice SNPJ., katero je priredilo društvo "Slovenski Kmetovalec" št. 198 v Slovenskem domu. Da, v . ' tudi slovenski dom imajo naši farmarji. Dvorana je precej prostorna, vsekakor tolikšna, da odgovarja njihovim potre- bam, spodaj pa ima klet, kjer se ob priredbah skrbi "za glad-ne in žejne". Tudi tokrat je bilo tako. Na popoldanskem delu slavnosti je govoril Fr. Zaitz, predsednik nadzornega odbora SNPJ., zvečer pa je društvo izvajalo program, ki je vključeval vrsto pevskih točk. Izpeljan je bil izborno, najbolj pa je ugajala zaključna točka, ko je nastopilo dvanajst tu rojenih slovenskih deklet ter dva dečka v pesmi "Mladi vojaki". Bili so v uniformah, peli so izborno in brez hibe "salcirali". Bil sem zaverovan v oder, da nisem nič čul Derganca, ki me je nekaj vpraševal, in šele ko me je dregnil v rebra, me je 1 zdramil iz pozornosti. Kdo tudi ne bi gledsl naših dev, ki znajo zabavati avdijenco ter se učiti glasbe in iger tudi v oddaljenem Willardu! Po programu se je zsčel ples, s prijateljem Janežičem pa svs sedels v kotu ter ops-zovala veselo občinstvo. Opolnoči smo se v nsjboljšem razpoloženju razšli. V pondeljek 3. junija sem se odprsvil proti Coloradu. Ns postsjo sts me spremila Mr. in Mn. Derganc in Mr. Fr. Hribar. Poset na Witlardu mi ostane vedno v spominu. Lepa hvsls omenjenim, in vsem drugim s katerimi sem prišel v dotiko, za prijaznost in gostoljubnost. Martin Miklick. LISTU V F0BP0I0 XI. IZKAZ. Chicago. III.—Filip Godina $5. Po $2: Geo. Maslach in Fred Vider; po $1: Neimenovana, in J. J. Frank O-mahen 25c. Skupaj $11.25. Barborton, O.—Nabrano na konferenci soc. klubov in društev Izob. akcije, $8.25. Little Fall«, N. Y.—Frank Petavs, $5. Lawrence, Pa.—Vesela družba iz Canonsburga, $3. Virdon, lil.—Frank Ilersich. $1.50. Cleveland, O. — J. Franceskin $2.30; Anton Mravlje, $1; Frank Sumrada, $25c. Skupaj $3.55. McDonald, Pa.—Lawrence Kavcic, $1.25. Reck Sprint», Wye.—Uose Jereb. $1. Sugarite, N. Me*.—Frank Lukan-čič, $1. Century, W. Va.—Frank Osolin, 50c. La Salle, III.—M. Vogrich, 50c. Library, Pa.—Nick Triller, 25c. Skupaj v tem izkazu, $37.05. Prejšnji izkaz, $328.35. Skupaj, $365.40. ZA DOM V WARRENU. Warren, O. — Ni potrebno naglašati velikega pomena, ki ga ima za našo naselbino Jugoslovanski dom. Kjerkoli so ga zgradili, se je izkazalo, da se v njemu združuje vse naše javno življenje. Tukajšnji dom stoji nad dve leti. Ves čas služi le v svrhe, za katere smo ga zgradili. Dolžnost naselbine torej je, da to poslopje varuje in ga podpira, pred vsem pa, da skrbi, kako se bi ga čimprej rešilo obveznosti. V soboto 22. iunija priredi Dom plesno veselico, katere prebitek gre v njegovo blagajno. Ker je potrebno, da se Dom razbremeni čimprej, se zanašamo, da bomo to priredbo posetili v velikem številu. Opozorite tudi druge, in jih povabite v soboto s seboj v Dom. Za to priliko je poklonil Mr. Povše iz metropole (Clevelan-da) obleko vredno $50, ki jo bo dobil eden srečnih posetni-kov. Oddana bo na veselici, in poleg bo tudi krojač, da jo u-meri. Ni se torej treba bati, da bo premajhna ali prevelika, pač pa bo po modi in lepa. Nadalje vabimo one, ki Še niso delničarji, da postanejo. Dom naj bo last nas vseh. Bil je tudi zgrajen s tem namenom. Po čem so delnice, kako jih lahko odplačujete, in druga pojasnila vam radevolje da katerikoli odbornik ali upravitel Jugoslovanskega doma. Na svidenje v soboto 22. junija zvečer na Domovi zabavi, na katero so vabljeni poleg tu-I kajšnjih tudi rojaki iz okoliških naselbin. Frank F. Modic. 50DRUG0M IN SOMIŠLJENIKOM V MILWAUKEEJ U TER OKOLICI. Slovenski socialistični klub št. 37 J. S. Z. priredi v četrtek večer dne 27. junija diskuzij-ski večer za člane in somišljenike. V angleškem jeziku bo govoril sodrug Emil Seidel. Tema: "Pomen zmag« angleškega delavstva pri zadnjih volitvah." Govori bodo potem tudi v slovenskem jeziku, njim pa sledi splošna diskuzija. Vabimo vse sodruge in somišljenike, da se udeleže te zanimive diskuzije v obilnem številu. Zmaga angleškega delavstva je svetovnega pomena in predhodnik velikih političnih preobratov v Evropi, zato je važno, da se poučimo o delovanju in bojih angleškega prole-tariata in o pomenu te velike zmage. Sodrugi: Udeležite se polno-številno in sgitirajte zs udeležbo tudi med prijatelji in znanci. Sestanek se vrši v spodnjih prostorih S. S. Turn dvorane. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnins prosta. Vsakdo dobrodošel. Za Slovenski socislistični klub št. 37 J. S. Z. Odbor. PRIHODNJI PIKNIK "ZARJE". Cleveland, O.—Pevski zbor "Zarja" priredi piknik v nedeljo 21. julija v Randalu na Go-riškovi farmi. Več o pripravah zanj sporočimo pozneje. Svoj jesenski koncert bo imela "Zarja" na Zahvalni dan v četrtek 28. novembra. Klub št. 27 JSZ. priredi piknik v nedeljo 25. avgusta na Močilnikarjevi farmi. Viržnest ugttovi itrtho v deževnih dnevih Neglede kako malo prihranite, začnite s svogo vlogo TAKOJ s pristopom v Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo KI JIH OBRESTUJE OD 6 DO 7% Sprejemamo vloge na delnice tudi po pošti is vseh krajev Amerike. To društvo, ki je bilo ustanovljeno 27. dec. 1918 in inkorporirano 15. jan. 1919, posluje po zakonih države Illinois. VSE VLOGE SO ZAVAROVANE S PRVIMI UKNJIŽBAMI NA NEPREMIČNINE. Društvo zboruje viak petek s večer v dvorani SNPJ. 43. serija delnic bo izdana v. petek 5. julija. IMOVINA 30. APRILA 1929 $350,809.91 Za pojasnila ae obrnite na tajnika JOSEPH8TEBLAY 2636 S. RIDGEWAY AVE. CHICAGO, ILL Tel. Lawndale 95S2 GROBA TAKTIKA NlC MANJ GROBIH "NAPRED-NJAKOV*\ J oh na to wn, Pa.—Johnstown-ska kronika v Proletarcu se peča največ z nedavno ustanovljeno faro. Res je, da je na-, zadnjaški klerikalizem kriv v veliki meri današnjih slabih razmer, ki so po večini rezultat ljudske nevednosti, katero pomagajo cerkve vzdrževati v interesu krvosesov. Delavci, ki se sovražijo radi vere, ali ki molijo za svoje gospodarje, ali ki udano trpe krivice zato da bodo po smrti toliko boljše "poplačani", so pač zapeljani, ker delajo nekaj kar je proti zdravemu razumu. Toda odkriti klerikalizem ne škoduje delavstvu nič manj kot laži-na-prednjaki, ki pod krinko svobode in napredka napadajo največkrat izza plota. Delav-i cem se kažejo prijazne in tu in tam iz pregovore besedo njim v prilog, toda isto delajo tudi cerkve, oboji pa pri tem tolčejo po socialistih. O vsem tem sem premišljeval, ko sem čital eno prošlih številk "Enakopravnosti"; nisem sicer njen naročnik, a jo imam priliko brati. V uredniški koloni je bil članek o pro$li konvenciji SNPJ., s podpisom "Član konvencije", v katerem izraža pisec svojo veliko nezadovoljnost z izidom konvencije SNPJ. Togoti se nad Zavertni-kovem "grobim ajzenponar-skim socializmom", ki po njegovem mnenju nikakor ni za a-meriške razmere. No, saj socializem po mnenju evropske Dr. Andrew Furlan SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 3341 W. 26tk St.. Chicago, IM. Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2816 FericP» RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tel. Crawford 1382 Pristna in oltusna domala jedila. Cene smerno. 0 Potreiba tečna. buržvszije tudi za evropske razmere ni dober, pa ga bo Evropa vzlic temu prej ali slej do^ bila. Socializem ne ugaja kapitalistom nobene debele, in vsem je "pregrob" in "nepri-kladen". "Gro(bi" socializem. To je nekaj novega zame. Mar naj se delavci vržejo na kolena pred gospodarje, da r>e bodo "grobi"? Čeprav vse vzdržujejo, za plačilo pa prejemajo nekaj malega za vsakodnevno preživljanje in pa batine po vrhu—bognedaj, da bi kazali nezadovoljnost na grob način! Ce delavec odločno zahteva svoje pravice, če zahteva enakopravnost, smatra pisec v E-nakopravnosti, da je to "grobo". Ko pa delavca vržejo iz stanovanja, ko pada policijski kotiček po njegovi glavi, ko ga vlečejo v zapor in ga mučijo vsled njegove "grobosti", je ps smeriško, nekaj "prikladnega za ameriške razmere", kajne? To kar so počeli s premogarji v prošli stavki, kar počno z delavci v tekstilni industriji, ksr delsjo z malimi kršilci prohibi-cije—to je seveds zelo ameriško in prav nič "grobo". Samo še to-le: Ko ne bi imeli v Zed. državah Zavertniko-vega-Zajčevega ter drugega "grobega" socializma, bi tudi "Enakopravnosti" najbrž ne bilo in še marsikakšne druge u-stanove ne med nami, ki jih la-ži-naprednjaki sedaj smatrajo za svojo posest. Janez iz Janezovega PRIHODNJO NEDELJO BO PIKNIK* "SAVE" PRI STERŽ1NARJU. Chicago, III.—V nedeljo 23. junija bo imel naš pevski zbor "Sava" piknik na prostornem Sterzinarjevem vrtu ob Red Gate Stop ob progi jolietske e-lektrične železnice, par milj od Willow Springa naprej. Letos bomo prvič na tem vrtu imeli na razpolago prostoren plesni paviljon. Culi boste petje tega zbora, videli boste indoor baseball team dveh oddelkov društva "Pioneer" S. N. P. J., ki bosta tekmovala za prvenstvo, nagrada pa bo občinstvu naznanjena na dan piknika, in ob enem bomo imeli druge igre, da bo zabave dovolj za vse. V paviljonu bo igral dober orkester. Postrežba bo najbolj- ša, pa bilo v kuhinji ali v hlad ni točilnici. Vstopnina je ssmo 25c za osebo. Pridite na ta piknik v obilnem številu. Povabite s seboj znance in prijatelje. Kdor se bo peljal z električno karo, naj vzame katerokoli karo do Kedzie in potem Ked-zie karo južno do Aroher Ave. Tu se presedite na Archer karo in se peljite z njo zapadno do konca, potem pa se presedete na Joliet karo. Pri Red Gate Stop onokraj Willow Springa izstopite, pa ste takoj v vrtu. Z avtom se peljite po katerikoli poti do Willow Springa in potem naprej po jolietski cesti, ki gre tik proge električne železnice, do pikniškega prostora.—P. O. angleški socialistični todnlr Uhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol lota. Najboljše nrejevam angleški ao-cialietični lwt v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. NaroČite al ga tudi vi Naročnino sanj sprejema "Proletarec" MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1478. JOHNSTOWN, Pa. . ................... ! Dr. John J. Zavertnik ! ; ZDRAVNIK IN KIRURG • Urad, 3724 Wsst 26th St. Stan 2225 S. Ridgeway Ave.,' Chicago, IflT ' Tel. na docnu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2218. i Uraduje od 2. do 4. pop., in 6. 1 do 8. zvečer i z vzemi i erede in nedelje. ee»»»»»ee»»eeee»»»e»»e»e' * 'Tke Milwaukee Le.der' * Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6 na leto, $3 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov t S28 Juneau Ars. MILWAUKEE, WIS. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chiacgo, III. Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC libera sveših cvetlic sa plase, svatbe, pogrebe, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grabovac in Jereck, 401—131st Street Tel. Whiting 323-R. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" I List stane aa celo loto $SjOO, pol lota pa S2.SO. Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naaiov za liat in za tajništvo je: 2867 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. DR. OTIS M. WALTER ZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th St., CHICAGO, ILL. Uradne ure v uradu od 2. do 4. popoldne in od 6'. do 7:30 zvečer. TEL.: LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. »»»»»»»#»»»»»»»»»»11 WWW II Hi» Ce hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name Isdelu jem jih lično s vsakovrstnimi okraski is celuloida. Pišite po cenik. John Mikuš 6607 Edna A ve., CLEVELAND, O. -;- \ Victor Navinsbek <331 Greeve Street, CONEMAUGH. PA. Trgovina društvenih potrebščin kot regalij, prekor&mnic, znakov, kap, uniform, itd. i Moja poaebnost je izdelovan- | je lepih svilenih zastav, slovenskih, hrvatskih in ameriških, po zelo zmernih cenah. Zaloga godbenih inštrumentov vse vrst, ter finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih J ter hrvatskih rekordov. Moje gealo je: » Zmerne cene in točna postreJtm Pilite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vee kraje Združenih držav. Za obilna naročila ae toplo priporočam. POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA! MILLARD STATE BANK 3643-3646 W. 26th St. at Millard Avenue, Chicago, 111. pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih stroikov .. braojav, bodi* v dinarakih nakazilih. Podana vsoazt*iwLvo: m celo leto $3.50; za pol leta $2.00 Vsi rokopui in oglasi morajo biti v našem uradu naj- pozneje do pondoijka popoldne sa priobčite? ________ v številki tekočega tedna PROLETAREC PttkliAed every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906 Editor Buainei Frank Zaitz Manager------ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION HATES: Unitad States and Canada, One Year 3.00; Six Months 11.75; Throe Months $1.00—Foreign Countries, One Tear $1.60; Six Months $2.00. Address t PROLETAREC 3639 W. 26th St.. Chicago, 111. Talaphona Rockwall 2864 54b "MicDonaid ni "rdečkir" in tudi drifgtče ni premipifcn" if MacDonald ni rdečkar, ne sanja o revoluciji, in ne pričakuje, da pride socializem v času njegovega življenja," so začeli pripovedovati kapitalistični listi po volitvah. "Noben član v MacDonaldovi vladi ne propagira drastičnih metod za dosego socialističnih ciljev," so se glasili eni komentarji. To znači, da naj kapitalist v Angliji spe brez skrbi, kajti ni se bati, da se prikrade kako noč v njihova stanovanja proletarska drhal in jim poreže glave. Pred volitvami, ko je bilo treba^ohne-ti na shodih, v listih in na plakatih, so sicer trdili drugače, toda Volitve so končane in delavska stranka je sedaj na vladi. Lloyd George pa je v svojem govoru dne 13. junija dejal- med drugim: "Liberalna - stranka ima v novi zbornici odločujočo moč. Kamor so obrne, tam bo^ večina. - Ko hitro W začela MacDonaldova vlada eksperimentirati s svojim socializmom, ji bomo dneve zaključili. Glasovali bomo zanjo le, dokler bo izvajala liberalni program . . ." Liberalnemu Lloyd Georgu, o katerem pravijo toriji, da je ekstremno radikalen, je Mac-Doi.ald preradikalen, in podpiral ga bo le dotlej, dokler bo izvajal program, ki ni izrazito socialističen. Lloyd George je npr. nasprotnik podružabljenja prirodnih virov in socializacije industrije, želi pa, da se reši problem brezposelnosti, da se omeji oboroževanje in da delavska vJada koristi še v marsikateri drugi stvari. Vse je lepo zbalancirano, toda med tem, ko nekdaj mogočna liberalna stranka nazaduje in je le še peto kolo, delavska trajno napreduje. Lloyd mu in onim, ki so potlačeni in razžaljeni. Hudobnost je pred vsem in.^inkt zavedenega človeka; ljudstvo v »plošn m počne kar ne bi smelo—pod pritiskom svoje NEVEDNOSTI Moč preobrata ki vodi čiovestvo naprej, je v NJEMU. Resnica je v NJEMU. Kdor jo hoče spoznati se mo.a NAUČITI MISLITI. Predvsem pa mora misliti kot č.ovck m delati kot č.ovek. ODSTRANITI se mora od kotla zablod ter se obrniti k LUČI RESNICE IN K DOSTOJANSTVU ČLOVEKA poetr I VŠČI PCI j Novo konvenčno zanimanje Ni se še ohladilo zanimanje za konvencijo SNPJ., že ima posebno hrvatska-srbska javnost v Ameriki priliko slediti tekmi med bloki na konvenciji HBZ. v St. Louisu. To je tam buke in vuke!—A. Štimac. Dolgočasen urad. V Pittsburghu okrog urada HBZ. je sedaj pusto in prazno. Vse kar v njemu kaj šteje, je sedaj na konvenciji v St. Louisu. Poročajo od tam, da gre trda—da se odločuje med bloki z malimi večinami, 1 glas, dva, pet—deset je že. mnogo. Morda,—pišejo, se proti koncu kaj spremeni.—Pittsburika ce-karica. AFORIZEM. Kdor spozna potrebo kakšnega dela in pravi danes "Hočdm" jutri se mu pa že ne zdi važno, pojutršnjem se mu pa ne ljubi, ne bo nikdar storil nič velikega. Ne odlašajte tistih del in nalog, ki morajo biti danes izvršene. "Papeža niste imeli vmes." Ko ste v zadnji številki na tej strani priobčili "kolekcijo" diktatorjev sedanje dobe, ste na papeža čisto pozabili. Tudi on se je proglasil za diktatorja svoje države, ki meri sto akrov pozidane zemlje in šteje nekaj sto prebivalcev. Njegova beseda je ukaz in oblast. Cemu ga niste imeli na sliki?—John Gor j up.' Jože Zavertnik dobil nov avtomobil in tisoč dolarjev ' 1 nagrade. Jožetu Zavertniku so poklonili čikaški in drugi člani S. N. P. J. za njegovo vestno dvajsetletno deloi ki ga je vršil v interesu SNPJ., nov avtomobil ter ček v vsoti tisoč dolarjev, da bo imel za popravila in ga-solin.—(To je seveda izmišljena "vest*^ torej navadna raca, bunk in boloney. Tole kar sledi, pa ni raca: "Kako čislajo duhovnika v Canonsburghu." (Ta naslov je povzet dobesedno iz "Am. Slovenca"). Tukaj v naši fari sv. Patri-cka smo imeli 4. junija banket za našega ljubljenega duhovnika Zacharskega. Farani so mu ob tej priliki v znak ljubezni izročili ček za $1,000 v pri-.znanje za njegovo 18-letno delo pri fari." To poročilo je poslal omenjenemu listu F. Bevec. o To m prvi duhovnik, ki je dobil tako darilo. Zakrajšek v Chicagu, Plevnik v Jolietu, gospodje v Clevelandu, v Putfblu, Pittsburghu in drugod, so bili deležni priznanja v dolarjih, avtomobilih, novih hišah ter sličnih darovih. To je lepo in prav, kajti gospodje ne bi bili gospodje, če ne bi zanje nekdo po gosposko skrbel. Kar se tiče socialistov, je seveda njihova dolžnost, da delajo in prenašajo batine, potem šele smejo v penzijon brez pokojnine. v Ker sem že pri tem, naj mi bo dovoljeno reči še par besed. V elevelandski "E." vidim, da se v eni koloni cika na Jožeta, v kateri ga pisec predstavlja J za grobega ajzenponarja, v drugi pa se ga "miluje", ker ni dobil na konvenciji nobenega pravega priznanja v kešu, in pisec vzklika, Jože, nehvalež- nost je plačilo sveta. * . Se par besed, predno napravim svoj podpis. Jože Zavertnik ni pričakoval in ni vprašal za "pokojnino". Delal je za interese SNPJ. iz prepričanja, medtem ko dela večina duhovnikov po naših farah samo radi svojega "profesiona". Jože je šel iz urada z zavestjo, da je delal POŠTENO in bo še delal za SNPJ., čeprav ne bo v uradu. Človek, ki dela, dela tudi napake, toda važno je, da DELA S POŠTENIM SMOTROM. __Pika. Prijazen prijateljski nasvet. Recimo, da sta nekje v metropoli dvojčka, ki sta_ poznala sebe bolj kot kaj drugega, in da se sedaj ne/nansko jezita, ¡ker ni šlo vse "p0 začrtani polti". In recimo nadalje, da bi , tisti, ki vedo, kar onadva posebno dobro vesta, povedali na. prej kar vedo,—ali ne bi bilo zanimivo? Well, what do'you say ?—John Trubel. njim predolga ter je odšel na lov. Belgija ni edina, ki ima zakon prisilnih volitev. Če bi se moglo iznajti še metodo, ki bi ljudi prisilila RAZUMNO glasovati, pa že drugo leto zasijala svetu lepša bodočnost. Filozof. Nekaj nasvetov Ivanu Moleku. Ce drugi lahko "uče" novega glavnega ' urednika Prosv ete, pa naj bo tudi meni dana ta pravica. Tak je moj nasvet: Piši, kakor dozdaj. Pisal si bolje od leta do leta, pa naj bo še v bodoče tako.—C. Kmetec. Blaž Novak v senci "zamer". ' Turk i* Berger bi zapravila tudi dvajset tisoč JEDNOTI-NBGA denarja v boju proti Blažu Novaku, a niti centa ne; SVOJEGA. Blaž se je Turku' zameril še pred elevelandska združitveno konvencijo, ker je Turku prišlo na ušesa, da bo Blaž kandidiral za gl. tajnika. In je to res storil. Pa so prišle že pred to kandidaturo obtožbe, ki so dvigale prah in večale "jezo", drugega nič. In potem so se obtožbe nadaljevale vseskozi od tistega leta. Vseh stroškov, če pregledate zapisnike, ima SNPJ. na izgubi časa dveh konvencij, odborov in posebnih potov nad dva tisoč, vsota,* vsled Katere so ga obtoževali, pa znaša $125—dasi je ni vzel in ni izgledalo, da jo namerava vzeti.—Arhivar. odbore takoj od početka, katero pa je razkrinkal M. J. Turk. Nevredno vlogo pri tem je igral 'Proletarec', ki je z lažmi in o-pravljanjem blatil delavski-progresivni blok in komuniste . . ." "Ko je prišel tajni socialistični letak zaupnim članom njihove mašine, je dobil enega M. J. Turk, in tedaj je on z ognjevitimi besedami razkrinkal umazano vlogo ljudi, ki se na- * zivajo socialiste ter neprijate-lje blokov v SNPJ. Turk je dejal, da če bi imeli socialisti zdrav program, se jim ga ne bi bilo treba sramovati in ga ne bi delili po tatinsko med delegate . . ." "Nepodpisana" lista je bila vseeno uvedena v zapisnik konvencije, dasi ni imela ničesar skupnega z delom konvencije in zakulisniki neznanih spletkarjev . . ." Ali veste, zakaj se našim odbornikom ne povišuje plača? . Well, ako prihajate na konvencije, gotovo veste! Dobro in slabo blago se samo hvali, in ker je slabega več kot dobrega, trpi pri tem tudi dobro blago.—Bivši delegat. Belgijski princ kaznovan, ker ni volil. Belgijski princ Karol je moral plačati 100 belgijskih frankov (okrog $14) globe, ker ni volil v prošlih okrajnih volitvah. Visokost Princ je sicer prišel na volišče, čakal nekaj minut v vrsti, a se mu je zdela linija čakajočih ljudi pred Tudi grdi ljudje imajo pamet. Ce se komu primeri, da ni posebno lep, ima vseeno lahko glavo in v nji nekoliko izobraz-be. Čemu naj bi bila kunšt samo lastnost lepih ljudi? Tiste, ki govore o lepih* in grdih, še vprašam: Kaj pravzaprav je lepota? — Ena prizadetih v Chicagu. Za smeh in kratek ca« iz "Radnika'. V "Radniku" 14. junija smo čitali sebi v zabavo in ponavljamo vam za »meh sledeče: "Socialisti na konvenciji S. N. P. J. so imeli svojo tajno listo kandidatov v konvenčne Če je "Radnikov" člankar, ki je bil na konvencij, pošten, naj bi priznal i to, da je cirku-lar "neznanih socialističnih spletkarjev" prišel na konvencijo zato, ker so socialisti hoteli "zakulisne spletke socialistov" razkrinkati pred vsem članstvom. Iz tega namena so zahtevali, da mora biti priob-čen tudi v zapisniku. Ali—veter ni pihal onako. Naj citiram naprej iz "Radnika": "Odbor za pregled po-verilnic (imenoval ga je gl. predsednik Cainkar. — Op. u-red. 'Vščipcev') je rešil vse tako kakor mu je bilo naprej naročeno nakar je dal svoje poročilo konvenciji." S to trditvijo dela pisec "Radnika" predvsem krivico Cainkarju, kar ni lepo, ne komunistično, niti bratsko. Ce bi bilo vse tako lepo naprej naročeno in urejeno, ne bi vzelo treh dni, predno je konvencija res postala konvencija. In še več trdi "Radnikov" poročevalec: "Progresivce so izključili še predno se je konvencija pričela, tako. da je ma-šina po starem običaju sebi za-sigurala svoj obstanek." Stvar, drugovi, je povsem druga. Ce bi "mašina" hotela, tedaj bi št. 4 ne vežbal svojega grla na konvenciji na stroške konvenčnega sklada SNPJ., in tudi odbor bi bil nekoliko drugačen. Toda ker "mašina" ne (Nadaljevanje na §. strani.) SOCIALNI IDEALI Predaval IVAN MOLEK v klubu iUv, 114 J. S. Z. v Datroitu, Micki* 12. januarja m v klubu itav. 1 J. S. Z. Ckicagu, IHinoi«, dna 25. januarja • n, W& 1920. ;mmm»mmmmmm»mmmmmmm»h (Nadaljevanji'.) Mengtse. V istem stoletju kakor Plato je živel v daljni Kitajski modrijan Mengtse ali Men-cius, ki je tudi sanjal o idealnem socialnem redu in pravičnosti. . Mengtse je bil. menda prvi Kitajec, ki je priporočal, da se vojna od pravi in da se ljudstvu pripozna pravica, da lahko odstavi despotične vladarje. Pomislite, da je Mengtse to priporočal 350 let pred Kri-stom! Njegove ideje seveda niso obveljaj e. Mengtse pa ni bil sam na Kitajskem. Mnogi kitajski moralisti so bili konstruktivni socialni misleci in njihovi nauki so po 2300 letih še danes ohranjeni. Učili so na primer: "Pravičen človek se posluži sr<^a, drugi ljudje se posluži j o pesti. Med štirimi morji so vsi ljudje bratje. Pod nebom je samo en dom. Srca ljudi so edini postavni temelj cesarstva." Rimski socialni misleci. V vojaški in aristokratični republiki starega Rima ni bilo mislecev, ki bi bili dosegli aii celo prekosili Grke, bilo pa je več človekoljubov, ki so se z besedo in mečem bojevali za izboljšanje razmer v potlačenih masah. Zgodovinarji nam pripovedujejo, da je že v šestem stoletju pred Kristom rimska ljudska armada izgnala tiranskega kralja iz Rima in takrat je bila organizirana republika, v kateri sta bila ljudski zbor in senat najvišja oblast. Kmalu pa je bil konflikt tudi v republiki. Senat ali starešinstvo je bil skupina starih Rimljanov, ki so izhajali iz prvotnih slavnih družin v Rimu in imeli so največ zemlje in drugega imetja, pa so si vsled tega domišljali, da so več kot drugi ljudje. Imenovali so se patricije ali plemenitnike, druge navadne meščane so pa nazivali plebejce ali prostake. Tako sta bila že 500 let pred Kristom v starem Rimu dva razreda ljudstva. Toda plebejci so bili vsled vedno naraščajočega podjarmljenega ljudstva kmalu moč- TlejS! po številuT^ker so plebejci tudi služili v armadi, so lahko izsilili iz patricijev celo vrsto koncesij in reform. Skratka čim so lisičji patrieiji začeli deliti bojni plen s plebejci, sta se oba razreda pomirila in »kupno izkoriščala podjarmljena ljudstva, ki so bila reducirana na sužnje. Zgodovina starega Rima je dolga vrsta roparskih vojn. Za časa republike so Rimljani napadli in podjarmili Etruščane na severu, Grke v Siciliji in.Kartažane v severni Afriki. Vsaka vojna je dvignila blagostanje rimskega ljudstva, to se pravi: svobodnih Rimljanov; pomnožila je njihovo bogastvo in povečala število sužnjev. Voj«a v starem veku je bila redna industrija, vsakdanji način pridobivanja novega bogastva. Tega načina takrat prav nič sramovali, še ponosni so bili, če so mogli streti tuje ljudstvo, odpeljati cele narode v sužnost in oropati jih vsega imetja. Bogovi so to zahtevali! Po vsaki roparski vojni so bile v Rimu velikanske procesije, v katerih so vodili uklenjene ujetnike po ulicah in vozili v vozovih ugrabljeni plen, po triumfalnih pohodih je pa bila vsa rimska armada pogoščena, pogoščeni so bili svobodni državljani in gostije so trajale po cel teden. Ni čuda, da so Rimljani hoteli imeti vojne. Danes se vsaka »vlada sramuje napadalne vojne in vsi se lažejo, da so prisiljeni na obrambno vojno, toda v Rimu niso poznali te sramote. Predstavniki ljudstva so z javne tribune pozivali na klanje in rope. In tega ni bilo samo v starem Rimu, temveč povsod. Stari Judje, ki so klali in ropali na povelje svojega Jehove, kadar so mogli, niso bili nič boljši. V takih razmerah je bil Rim proti koncu republike najbogatejše mesto tedanjega sveta. Obenem je bilo tam milijone sužnjev, ki so obdelovali polja vse Italije in drugih okupiranih dežel, veslali galeje ali barke in dru- gače skrbeli, da se je svobodnim Rimljanom dobro godilo. Razume se, da v takih razmerah ni bilo dosti socialnega idealizma, prišli pa so konflikti med sužnji in njihovimi gospodarji. Ti boji so bili aktualno socialni, niso pa nosili tega značaja, pač pa verski karakter. V predzadnjem stoletju pred krščansko ero so izbruhnili veliki punti sužnjev v južni Italiji in Siciliji. Najznamenitejša je bila re-volta, katero je vodil znani Spartacus. V njegovi armadi je bilo 60,000 sužnjev in parkrat je pognal v beg rimake vojaške čete. Toda med sužnji ni bilo organizacije in discipline, da bi bili mogli dolgo vzdržati. Spartacus m bil noben mišice, pač pa je navduševal sužnje s fanatizmom. Rimski zgodovinarji pišejo o njem, da je bil verski šarlatan. To najbrž ni bilo res, aii z njegove strani nimamo nobenega poročila. Konec je bil, da so rimske vojaške čete str le armado sužnjev z najkrutejšo silo. Na tisoče upornih sužnjev so pribili na križe. Križi so stali ob stari azijski cesti od Rima do morja. Za revolto sužnjev je prišla civilna vojna, ki se je bolj približala idealom socialne» rekonstrukcije. Šlo je za agrarno reformo. Mož, ki je takrat izvršil herojski poskus, da popravi naraščajoče socialne krivice, je bil Ti beri us Gracchus, slavni ljudski tribun. Gracchus je bil iz rodu patricijev in visok uradnik, ali ko je potoval po republiki, je videl, kako so povsod regimenti sužnjev obdelavah ogromna zemljišča patricijev, dočim so rimski kmetski državljani, ki so izvojevali vso tisto zemljo, komaj eksistirali, je ves ogorčen vzkliknil kakor pise Plutarch v njegovem življenjepisu: "Zveri v Italiji imajo svoje luknje in brloge, možje pa, ki so se bojevali na bojiščih in prelivali svojo kri za domovino, imajo pa samo zrak in luč dneva in klatiti se morajo s svojimi ženami in otroci naokoli, pa nimajo prostora, kamor bi položili svojo glavo." Te besede so bile izgovorjene kakih 130 let pred Kristom, a čudno, kajne, kako so podobne nekim besedam, ki jih je kasneje zapisal evangelist! Gracchus je predlagal da rimska zbornica sprejme naredbo, na podlagi katere mora vsak posestnik, ki ima več kakor 320 akrov zemlje, oddati proti odškodnini preostalo, zemljo republiki, ki jo naj razdeli med rev-"nejše državljane. Njegov načrt je bil odklonjen in patrieiji so najeli morilce, ki so Grac-chusa u&Jili. Tedaj je njegov brat Caius Gracchus nadaljeval boj in dosegel je, da je bila zemljiščna reforma njegovega umorjenega brata »prejeta. On je bil prvi, ki je tudi iz-posloval, da so v Rimu prodajali žito po nižji ceni revnim državljanom. To je bilo nvenda prvo socialno zakonodajstvo v starem Rimu. Toda sovražniki niso mirovali in čez nekaj let so tudi Caiusa ubili in uničili njegovo re-formistično stranko. Kal idealizma kljub temu ni bila zadušena. Mnogi rimfeki govorniki so se ogrevali za boljše ljudske razmere. Med temi je bil tudi Cicero, ki je priporočal bratstvo med ljudmi. Grškeideje so prodirale v Rim in cela vrsta takozvanih stoikov se je navduševala za razne socialne reforme. Stoiki so bili moralisti, a ozirali so se tudi na široke ljudske mase. Tako je Seneca nazival sužnje "naši bratje v nižinah". Apeli niso bili zaman. Kmalu po padcu republike, ko je postal Rim cesarstvo, je 400,000 svobodnih delavcev v Rimu dobivalo zastonj žito imeli so prost vstop k igram, prosto izobrazbo—kolikor je bilo takrat izobrazbe—prosta kopališča in toliko praznikov kakor drugi državljani. Nobena druga civilizirana dežela v starem veku ni - dala svojemu ljudstvu toliko socialnih olajšav kot baš Rim. Že leta 82 pr. Kr. je bilo sprejeto, da lastnik ne sme ubiti svojega suž-f nja. Na tisoče sužnjev je bilo odkupljenih in oproščenih. Socialne ideje grških filozofov so bile izvajane v praksi šele v Rimu. Cesar Diocletian je celo dekretiral minimalno mezdo za vse kategorije delavcev, tudi za učitelje in pravnike. V petem stoletju je pa bilo konec vsakega socialnega idealizma. Grško: rimuki svet se je pogreznil v temno noč, ki je ležala nad Evropo celih tisoč let. (Dalje prihodnjič.) Druga konvencijarti. ¡p. Z. (Nadaljevanje s 1. strani.) blok. Zastopan je nadalje "Novi Svijet" in pa narodnjaški listi, bodisi s posebnimi poročevalci, ali pa imajo v to pooblaščene delegate. Predsednik HBZ. Gazdič je v enemu govoru naglašal na naslov novinarjev, naj pišejo pošteno in le to kar se na konvenciji dogaja, brez napadov na one, kateri kakemu listu niso po volji. Potem je bila storjena še opomba* da se mu poročevalci niso javili, in ker je imela konvencija čas, se je obširno pečala z listi ter njihovimi poročevalci, največ vsled "Radnika", potem pa je zavrgla razne predloge in šla preko. Obširna je bila razprava o predlogu, da se konvencijo preseli iz cerkvene v sokolsko dvorano. St. Louis ima velik, moderni Hrvatski sokolski dom, in tisti, ki v njemu odločujejo, so želeli, da konvencija zboruje v njihovem poslopju. Tega mišljenja sta bila oba naprednja-ška bloka, a po dolgi debati je bil sprejet predlog kolašev z malo večino; da konvencija o-stane kjer je. Iz teh in podobnih incidentov je razvidno, da se je prošla leta, poseb*o od detroitske konvencije HNZ. dalje, v združeni HBZ. zelo o-jačal klerikalni vpliv. Na pitts-burski konvenciji 1. 1921 je bil še komaj viden, in izgledalo je že, da postane HBZ. v duhovnem oziru slična SNPJ., ko se je potem pVecejšnja skupina članstva začela vsled komunistične nestrpnosti ter fanatizma nagibati od naprednjakov nazaj k takozvanim šovinistom Zottijeve šole. Tudi duhovniki so postali med članstvom vplivnejši, in konvencije se še vedno otvarjajo s prisego Bogu Te vrste ceremonij verske-gaznačaja SNPJ. npr. ni nikoli imela, pa tudi drugih ne. HBZ. ima običaj pošiljati po- zdrave predsedniku Zed. držav, governerju države in županu mesta, kjer zboruje. Kon. vencije SNPJ. nimajo te tradicije, in prelomila jo je le konvencija 1. 1918 v Springfieldu. Predno pride na tej konvenciji do poimenskega glasovanja vzame precej diskuzije, posebno ko se je šlo za prvo poimensko glasovanje. Razprave so bile nadalje o sirotišču, ki stane Zajednico nad $193,000, o delu raznih odbornikov itd. Največ razprav je bilo do osme seje, do katere sega to poročilo, o nevažnih stvareh. Obširna je bila diskuzija o .točki v pravilih, ki prepoveduje politiko v Zajednici. Neka-jteri delegati so dokazovali, da je ta določba brez pomena, kajti četudi prepoveduje poli-, tiko in pa versko pristranost, je v Zajednici vendar vedno več politike, odsjeki (drpštva) pa, ki imajo vemo večino, ali pa cerkvene ljudi v odboru, se pa tudi ne drže pravil, ker poma gajo cerkvi kolikor pač morejo. Eni glavni odborniki so lansko leto skozi društva Zajednice a-gitirali za demokratsko stranko, in ena so bila izrabljana tudi za republikansko. Komunisti so dokazovali, da se točko uveljavlja le proti komunistični politiki in nobeni drugi. Ce bo konvencija končana ta teden, je ob času tega poročila težko reči, Prošla konvencija je porabila za zborovanja 18 dni, vendar pa je sedanja delegacija mnenja, da bosta dva tedna zadostovala. . Ob večerih se vrše shodi in sestanki. Komunisti redno izdajajo letake ter dnevni bule-tin. Takoj ob otvoritvi konvencije sta bili razdani dve listi, ena od progresivnega bloka, druga od K0I9, kjer so bili delegaciji priporočeni kandidatje v konvenčno predsedništvo. Letaki se pojavljajo dnevno z argumenti v prilog enega ali drugega stališča. Najpopolnejše so organizirani komunisti, najtežje stališče pa imajo tako-imenovani prosvjetaši, sledbe-niki "Novog Svijeta", ker imajo med glavnima blokoma več ali manj "balance of power", dasi jim ni za odločevanje. Na-rodnjaških frazarjev in klerikalcev ne marajo, neodgovornim komunističnim besednikom pa tudi nočejo pomagati v vodstvo. Sicer je možno, da se tekom manevrov skozi te dni blo ki v številu pristašev spremene, kajti progresivni blok si prizadeva, da dobi večino, a kolaški se enako trudi, da jo obdrži. Nadaljni potek zborovanja bo opisan v prihodnjem poročilu. vsem pametnim in treznim rojakom,- ne oziraje se na njih politično ali strankarsko prepričanje." Glasom tega lista je v Argentini sedaj okrog 20,000 Slovencev, večinoma iz Primorske. Med njimi je mnogo in-teligentov. Poleg tega izhaja v Buenos Airesu tudi list "Gospodarstvo", ki pa ima več hrvatskega kot slovenskega čti-va. san. Vsakdo mora k svoji notici dodati še pojasnilo uredniku "Vščipcev", koga misli, čemu piše in kakšen je namen notice. Imena, četudi jih pisec v notici za objavo ne imenuje, morajo biti navedena v pojasnilu uredniku. Prispevke edino osebnega značaja (boja med osebami zaradi osebnosti) ne priobčujeino. DIKTATURA NA LITVI N-SKEM PREGANJA SOCIALISTE. Meseca aprila so bili v Kov-nu aretirani trije socialistični voditelji, poleg teh pa so obla-»| sti aretirale 30 drugih sociali-j stičnih agitatorjev, katere dol- ! že veleizdaje ter ¿čuvanja pro-ti vladi. Diktatura na LitCin- ! skem vlada s fašističnimi metodami. Prisega na nacionalizem in Mussolini je njen ideal. Socialistična stranka je nasilno razpuščena. Ni posebno ugodno za naše "liberalce", če jih hvali ultraklerikalni j "Am. Slovenec". Kadar te hvalijo klerikalci, da si napred-1 njak — prijatelj, izprašaj si vest, če ne—ti jo bodo drugi. t RK. 0 - ZAGOVORIL SE JE ZNIŽANJE PLAČ RUDAR-JEM. Anaconda Copper Mining Co., ki operira rudnike največ v Butte, Mont., je znižala plače rudarjem. Za vzrok navaja, da so cene bakru padle 111 mora konsekventno znižati plače. Razna poročila GRAFT ClKA$KEGA "SANITARNEGA" DISTRIKTA POBELJEN. Sanitarni distrikt čikaškpga okrožja, pod čigar delokrog spada kanalizacija, je pod vodstvom demokratov in republikancev nepošteno potrošil v prošlih par letih okrog osemnajst milijonov dolarjev. Ta škandal smrdi bolj kakor gnojnica, ki se odteka po kanalih, katere "upravlja", toda ker so v graft zapleteni pojitiki obeb strank od najvišjih do najnižjih, so ga po par tednih časopisnega boja potlačili, in posebna preiskovalna komisija il* linoiske legislature je izjavila, da je bilo gospodarstvo sicer neuzorno, toda drugače je vse O. K. Le eden poslanec je imel dovolj poguma, da je podal manjšinsko poročilo, a povedal je v splošnem le to, kar je že preje dognala preiskovalna porota. OGRSKI SOCIALIST DR. EU-GEN KIS OBSOJEN. Madžarski socialistični vodja dr. Eugen Kis je bil obsojen na tri leta zapora radi svojega delovanja proti madžarskemu fašističnemu režimu. Socialisti se trudijo, da ga osvobode iz objema terorističnih krempljev. Znameniti dunajski pridigar Abraham a Santa Clara je pridigal nekoč o zakonski nezvestobi in je zaključil pridigo z besedami: Da, da, tako so možje pokvarjeni, da se udaja jo tej strasti, četudi imajo doma najlepše žene. Kako radi bi mi, kar se nas tiče, zavzemali mesta takih mož! ČITAJTE "PROLETARCA \ 21. junij, začetek poletja Prihod ranetta poletja j* vidno zvezan z ra&nirni ¿elod¿nimi neredi. Rano poletje kaj rado pringa? razne želodčne bolezni, jemljejo ae napačna jnJila, menjava pitne vode itd. Naj-boljfie pravilo za poletje je: driite notranje organe v redu! TRINERJEVO GRENKO VINO je zdravilo, ki vam bo pomagalo k temu. ( )'4r ' f hm i vae ékodljive »novi is ¿elodca, popravi apetit, pomaga prebavi in tonira ve« siatetn. "Cincin-nati, O., J5. apr.—Kupil »tm steklenico Trinerjevcga grenkega vin« in dez par dni »em opazil, da se počutim mnogo bolje. Louis Goforth." v vaeh lekarnah. Brezplačni vzorec od J os. Triner Co. 1333 S. A»hi*nd Ave., Chicago, 111. kupon za brezplačni vzorec. Ime ..................................................... Naslov ................................ Mesto..........................DrŽava.......— slovencem priporočamo Kavarno MERKUR 3551 W. 26th St. Chicago, III. (V bližini urad« SNPJ in Prolatarca). PINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. Vsaka številka Proletarca vsebuje zanimive vesti, članke ter razne druge spise. Kadar ga prečitate vi, ga izročite prijatelju, da naj ga prečita tudi .............. » * on. V Š Č I P C I (Nadaljevanje s 4. strani.) veruje v metode kakršnih se poslužujejo "progresivci - narodnjaki - komunisti", je pač prepustila, da sodi večina po svoji najboljši vesti in prepričanju.—Zc.. _ ¡Í ANTON ZORNIK herminie, pa. Trgovina z mešanim blagom. Peči in pralni atroji naàa posebnost. Tel. .Irwin 2102-U 2. ROYAL BAKERY slovenska unijska PEKARNA ANTON F. ŽAGAR lastnik. 1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, 111. < ► Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh iz naše pekarne. CENZURA V JUGOSLAVIJI Odraz diktature — VSAKE diktature, je med drugim v cenzuri. V Jugoslaviji je bila močno upotrebljavana že pred nastopom sedanjega stanja, a po novih naredbah je časopis ju svoboda izražanja do cela izvzeta. Vsled cenzure trpe vsi socialistični listi, neglede kako se ji izogibajo. Zaplenjena je bila vsa prvomajska naklada "Delavske politiKe" vsled članka "To je delavec". Zakon o cenzuri ne dovoli, da se bi smelo namesto zaplenjenega članka vložiti v list kaj drugega, nego je konfiseirana vsa izdaja, kar znači, da ilst, v katerem je kaka stvar cenzurirana, sploii ne sme iziti. Zaplenjena j'; bila mesečna revija "SvjbodV za maj, ki je U-šla* v dvojnj obliki z bogato vsebino. Morali so jo uničiti. Zaplenjen je bil majski "Uje-dinjeni Železničar". Medtem se uredniki in izdajatelji opo zicionalnih listov trudijo, da svoje publikacije ohranijo, kar v danih razmerah ni lahka naloga. SLOVENSKO ČASOPISJE V ARGENTINI. Dne 6. aprila t. 1. je v Buenos Airesu, Argentina, -izšla ■fprva številka novega slovenskega lista z imenom "Slovenski tednik". Njegov naslov je Calle Pasteur 52. V uvodniku pod naslovom 'Ta list je rodila potreba" pravi med dru gim: *"NaŠ list je popolnoma neodvisno, informativno glasilo, posvečen poduku in zabavi. "Slovenski tednik" ne bo nikdar pisal za liberalce, klerikalce, socijaliste ali komuniste. Vsi Slovenci ste nam bratje, zato je in bo naš list posvečen Kdo "»rka iz delavskih žuljev?" Fara sv. Štefana v Chicagu je imela marca, aprila in maja $8,373.68 dohodkov. Skozi celo leto znašajo njeni dohodki na podlagi te povprečnosti nad $33,000.00. Ali je bila kedaj, ali je danes kje v tej deželi med Jugoslovani delavska u-stanova splošnega ali lokalnega značaja, ki bi imela toliko dohodkov v prilog "nevidnosti", kakor jih ima samo mala fara sv. Štefana v Chicagu? ^ Radovedo. Naše petje in katoJiski shod. Na katoliškem shodu v Le-montu bodo tudi peli. Kako se bo to izvršilo, je skrb Ivana Račiča, organista fare sv. Štefana v Chicagu, in Ivana Zor-mana v Clevelandu.—Cerkev je vedno polagala veliko važnost na petje, ne pa nekateri "napredni" ljudje, ki bi najraj-še videli, da pogine vsa naša kultura, če ne gre v prilog but-legarskih ali kakih drugih privatnih bizniških interesov. Ce potrebno, pa bom več povedal.—X.X. Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov JSZ. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizacij v "PROLETARCU". fmmmmmmmmmmmm^štmmmmmmimmmmm Vsakovrstne tiskovine izdeluje ATLANTIC PRINTING 6 PUB. CO. 2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL. PROLETAREC se tiska v naši tiskarni. (Opomba.—Vsak prispevek za "Vščipce" mora biti podpi- ftliliHHHHHHHK——WHHWHHWtt Potovanje v Jugoslavijo skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skoro vsak dan dobivamo vprašanja za podatke o potovanju iž vseh kra;ev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko. Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas za potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam prošnja za povratni "Permit",- pomagamo pri dobavi potnega lista, vizumov in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves čas vaiega potovanja. Od časa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajaj« ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke. Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. ILL. DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH KIRCHSTEIGER (Nadaljevanje). Cesar se je imel izpovedati ubogi grešnik, vemo že prej kakor izpovedovalec. Izza zme-denosti zadnje noči je pograbilo vnetega služabnika cerkve kesanje. Mar naj bi začel drugo leto svojega visokega duhovništva z bremenom tako velikega greha in tak naj bi stopil pred oltar? Ne, to ne more biti, to ne sme biti. Kako velika sreča je to, da ima sveta katoliška cenkev sveto izpoved, s katero se vsak greftnik lahko hipoma ozdravi vsakega greha! In kako koristen je šele sveti spovedni pečat! Brez skrbi pove sedaj lahko župniku vse; z nobeno besedo, z nobenim pogledom ne sme izpovedovalec povedati ali dovoliti le dozdevanje, da je kaj izvedel pri izpovedi. - Zato je šel prečastni gospod redaktor kar naravnost k župniku, pa ne šele popoldan h kakšnemu tujemu duhovniku. Tako ne sme župnik niti z Anko izpregovoriti besedice o dogodku zadnje noči. Po izpovedi je odšel gospod Gros naglo is župnikove sobe, poslovivši se s tihim "laudea-tur Jesus Christus", ne da bi odvrnil oči od tal. Zu-naj pa se je olajšan oddahnil. Saj je bila njegova vest zopet čista. Cerkev, kateri je služil tako zvesto, je vzela vso krivico od njega in kot skesano se povrnivši izgubljeni sin je šel sedaj tja v cerkev, kjer je zmolil sedem psalmov kesanja, potem pa je stopil, odet s svetimi oblačili, pred oltar. Ali župnik je sedel uro pozneje še vedno na stolu, pred katerim je bil klečal in se izpovedal gospod Gros. Ako bi bil vstal, ga ne bi bile držale noge. Pot na vrt je bila pozabljena, solnce ni moglo odsmehljati črne skrbi iz njegovega srca in zaman so žgolele ptice vesele pesmice ušesom, ki so ravnokar slišale uničevalno usodo mladega življenja. Kaj ni obljubil svoji sestri, da bode varoval Anko kakor svoje oko v glavi? In sedaj je prišla res iz mlina enaka nesreča nad otroka, kakor nekdaj nad mater. In Anki ne sme reči svarilne besede, pokazati ji ne sme sočutja, izdati ne sme z nobenim pogledom svoje lastne srčne bolečine. Ali ne greši pravzaprav že sedaj, ko premišljuje stvar, ki mu je znana samo od izpovedi? Malo da ni prezrl časa za mašo. Prišel je cerkovnik ter ga spomnil na to. Tri dni pozneje se je prišel gospod Gros zopet izpovedati. Bilo je enako breme na vesti, ki ga je težilo, kakor prvič. Ali topot ni odšel tako jasnega obraza iz župnikove sobe. Najbrže mu je župnik odložil odvezo, dokler ne pokaže odločnosti, da se izogne priložnosti in zapusti hišo, v kateri je provzročil toliko nesreče. O tem pa ni maral gospod Gros slišati ničesar. Dolgo zadrževana strast ga je pograbila s tako močjo, da se ni mogel več ločiti od Anke. Pisal je celo sila ponižno pismo svojemu škofu, proseč za nedoločen dopust, ker je njegovo dušebrižno delovanje v Cospojni skrajno potrebno, in, kar dokazujejo odločilni koraki za ustanovitev politične čitalnice, tudi uspešno. Prošnjo je škofijski ordinariat milostno izpolnil s pohvalnim pismom in goreči bojevnik za blagor cerkve je dobil škofov blagoslov. Druga posledica tega pisma pa je bila, da patru iz simbaŠkega samostrfna ni bila dovoljena jurisdikcija za Gospojno, češ. da je iz tuje dieceze. Župnika pa so obiskali sedaj grenki tedni in meseci. Pošteni, odkriti mož, ki je sovražil iz dna duše vsako hinavščino, je moral posedati dan na dan pri eni mizi s svojim gostom, moral je biti prijazen in ljubeznjiv kakor pred tisto izpovedjo, moral je igrati napram Anki zaupljivega očeta in niti Lenki ni smel reči: "Pazite dobro na svojega otroka V Ob vsem, kar je dejal in storil, se je moral najprej vprašati, ali ga ne zadene morda krivo dozdevanje, da je prelomil spovedni pečat in bi ga pogledal duhovni gospod z velikimi, očitajočimi očmi: "Kaj pa delate vendar, gospod župnik? Saj prelomite spovedni pečAtr__ ■ Slavnostni dan, ko so otvorili lokalno želez nico, ki se je župnik %e leta veselil nanj, se je prelevil v dan bolečin. Slavili so ga, a srce mu je krvavelo; govoriti je moral, a rajši bi bil plakal v gozdni samoti. Povsod je vlačil težko verigo spovednega pečata za seboj, pri vsakem koraku je slišal njeno rožljanje. Rad bi bil poslal Anko k sestri, kakor nekdaj njeno mater, preden se izpozna njeno sramoto. Ali spovedni pečat mu je to prepovedoval. Pač pa je znal gospod Augustinus izvrstno izkoriščati dobrodelni spovedni pečat. Župnika se mu ni treba bati; ta je neškodljiv vsled prve izpovedi. In prav sedaj, ko mu je Anka priznala, da se čuti mater, je bilo treba prav izrabiti pri ložnost. Sedaj se izpreobrniti, bi bilo prene-umno; saj se ne more zgoditi nič več. Ali tudi Anka je bila polna ljubezni in vdanosti napram očetu svojega otroka. Počim je pila najprvo neprostovoljno iz boksla užitka, je naraščala sedaj tudi njena žeja in krepki, mladi, dobro hranjeni mož je znal pomešati vedno novih slasti v kupo. In dobri gospod župnik, ki ie tudi že vedel vse, ji ni dejal žal besedice, temveč je bil dober in prijazen kakor vedno. Napaka torej le ne more biti prevelika. Kar pa se tiče greha, ji je re-. kel Avgust, da ga vzame sam nase in on je tudi duhovnik, torej mora že vedeti. Le k župniku si ni upala iti k izpovedi, kar ji je bil svetoval gospod zaradi večje sigurnosti. V tej dobi obilnega uživanja za gosta in groznih dušnih bolečin za župnika, se je primeril dogodek, ki je še hitreje pognal leteče kolo nesreče. Gospojinaki župnik je bil toleranten napram vsem ljudem. Vero je smatral za sveti dar od Boga, zato tudi ni zaničeval nikogar, ki ni sprejel te milosti v tako obilni meri, kakor duhovnik Gospodov. Protestantski gimnazijski ravnatelj iz Berlina je bil torej vsako poletje njegov gost, čeravno je letos duhovni gospod in urednik Gros dejal, da ne sedi poleg protestanta pri eni mizi. Toda od ljudi, ki žive od vere drugih in sprejemajo plačilo za božjo službo, je zahteval župnik tudi versko mišljenje in življenje po veri. Cerkovnik gospojinske župne cerkve je bil pač pobožen katoličan. Hranil je denar katoliškega društva, razdeljeval je letake, bil je na vsakem shodu v okolici po več ur daleč, zmerjal je liberalce in socialiste, nosil je na božjih potih zastavo, volil je samo klerikalce, in vsakemu duhovniku je poljubil roko, ako je dobil napojnino. Ali župnik je poznal predobro svojega cerkovnika. Vedel je, da tiči pod svetohlin-sko kožo hud volk, ki mu ni pravo mesto v cerkvenem svetišču. .-Opravičeno je sedaj sumil, da je mož cerkveni, tat, ki zamenjuje darovalnik v cerkvi s svojim lastnim žepom. Ali da ne bi po krivem sumničil, se je hotel sam prepričati o cerkovnikovem poštenju. Neke nedelje proti koncu oktobra je odprl župnik darovalnik in je preštel denar v njem. Bila sta dva forinta in šestinosemdeset novči-čev. Priložil je še dve kroni, zaklenil ter položil ključ v zakristijo. Popoldan je prinesel cerkovnik denar v župnikovo sobo. "Ali veste, koliko je?" ga je vprašal žup. nik. "Ne vem. Nič ne štejem. Komaj da ^e u-pam, dotakniti se svete cerkvene lastnine. Seveda, kuharica gospoda župnika Sušterja—" "No, lahko Vam povem, ne da bi štel. Trije forinti pa šestinosemdeset novčičev mora biti. Dve kroni sta vmes. Preštejte, če imam prav." Cerkovnik je seveda sam vedel to, ali kroni in za polno pest drobiža je bilo že izginilo v njegovem žepu. Župnik, hudobnež, libera-len lopov, ga hoče sedaj naenkrat kontrolirati ! Na srečo je stal ravnokar pri steni, s hrbtom proti cerkovniku, ki je imel denar še v žepu in ga'je sedaj skrivaj, a silno jezen položil v skledico, ne vedoč, da ga župnik natančno opazuje v zrcalu. Končno je bil gotov s štetjem. "Res imate prav, prečasti; ravno toliko je, kolikor ste rekli." "No, pa želim, da bi tudi v bodoče soglašalo tako točno, kafcor danes, kajti zdi se mi, da Vam pri okrajnem sodišču ne bi ugajalo tako, kakor v cerkvi. Kajneda, saj ste n». danes razumeli? In kako ga je razumel! "Svinja popovska! Par forintov na leto mi zavidaš. Z okrajnim sodiščem bi mi postregel? Le pazi, da ne prideš sam pred duhovno sodišče. Za tako sekiro se kmalu najde držalo." Tako je zmerjal cerkovnik sam zase, ko je zapustil sila ponižen župnišče. Mož pa ni bil zastonj pohajal šole klerika-lizma; kadar je bila na kocki njegova ljuba korist, ni poznal nobenega obzira, in vsa sredstva so morala služiti namenu. Prihodnjega dne je stal cerkovnik pred župnikovo izpovednico. Se nikoli se ni doslej izpovedal lastnemu župniku., Popadljivo so gledali kmetje cerkovnika, ki je na tihem vedno ruval proti župniku, zlasti zadnji čas zaradi politične čitalnice. Da, da, župnik, to je mož! Svoje najhujše sovražnike zna izpreobrniti. Dolgo časa ni mežnar zapustil župnikove izpovednice. Zabava menda ni bila prav prijetna, kajti zrl je prav mračno predse. Ali dosegel je vendar svoj smoter. Izpovedal se je, da je že mnogo let kradel in goljufal in s to izpovedjo je zapečatil župniku usta. hj, razumeti se mora praktično krščanstvo. Za preteklost se je torej cerkovnik zaviir od kar ^ brž se v Chicagu ni v tem ozi- ni yeč notri? Mar ^ ni še nič spremenilo. V tej Mjlgajna ne naraWar «r0 p? >mo *eve(U imfth ali pa veš, kakšen hudičev nega zadosti in tu ne morem dru-, red j v uradu?„ _ "No, če gega, kakor reči da gre vse bi bUj| uka r^ bi u ^ priznanje naši go*oljubni go- rj|1 yedeti ^ ujnik spodinji in pa njemu, ker ni cej vtiikega dniitVa. Tudi tujec v stvareh, kaUnm je bi- je bilo v8e uko Udko vališče v kleti. ^Dobro jih je kakor da je namazano po žnor- ci. Saj je bil notri, zakaj pa je šel ven? Ali ni pravil, da 11 ti ___. „ tako službo easy dobi kadar šal eden In šepredno je u- hoi , ' tegnil kdo izraziti svoje mne- kakor mu jo daje SNPJ. ? Me pripravil. "Koga boste izvolili za predsednika konvencije?" je vpra- nje, je menil drugi, "kaj mislite, ali bo Turk izvoljen za tajnika? Slišal sem, do rona, in Kobal tudi rona, ta pa za urednika." Zelo smo bili zgovorni in ni se pa vidi, da ste vi napum-pani," se je razjezil ta delegat, in tedaj šele se je začelo res živahno govorjenje. Pripovedovali so mu, da so hodilj Zavert- večkrat smo začeli pogovor o da 40 mem, tega pa ne verjamem," se je spet hudoval ta delegat. "Veste, nekaj pa tudi jaz vem. Zapisnike sem bral in z razni- več stvareh hkrati. Zdelo se mi je, da smo skoro preglasni, toda gospodinia ni kazala nejevolje» on tudi ne, torej je bila stvar v redu. Okrog 10. zvečer je prišlo še nekaj gostov. Zaje ne bo dober predsednik, ker hoče, da gre vso po njegovem. Pa tudi pravičen ni." — " Kdo pravi, da ne!", se je umešal nekdo, in jaz sem prav vljudno dostavil, da se je meni v Waukeganu zelo dopa-del, in da se mi zdi zelo spreten v tem poslu. Suh dečko, Cikažan, je dejal, "well, vi Zajca še ne poznate. Ne vem, kaj vidite v njemu tako dobrega za predsednika. Saj še konvencije ne zna zaključiti! Wau-keganska še sedaj ni zaključena. Pojdite se solit," se je jezil dalje. Bil pa je navzoč še nekdo, ki govori polahko toda se je umešal v vsak pogovor. "Jaz sem pa slišal, da je Zaje k o « v e n c ijo v Waukeganu prekmalu zaključil, to je vse kar sem zmiraj slišal," je rekel on in je prijel za kozarec, da izprazni, kar je v njemu. "Seveda jo je zaključil, seveda jo je, ker se je bal." —-"Koga se je bal?" je vprašal skoro jezno rojak s polahko besedo. "Nas se je bal," je naglo odvrnil oni, in precej ljudi okrog omizja in po stolih bolj zadaj je prikimalo. Bil sem torej v družbi, kjer so imeli glavno besedo progre-sivci. Par gostom se je začelo muditi in so odšli. Nekdo je pripomnil: "Prav je, da so šli, se bomo vsaj lahko kaj pogovarjali." "Vi ste delegatje, kajne," je dejal rojak, in mi smo prikimali. Bil je mož že malo orno-ten, toda zelo zgovoren. "Vidite» jaz sem že dolgo v Chicagu in poznam te tiče." — "Katere?" je vprašal eden delegatov. "Prijatelj, če imaš ušesa in pa zdrave oči, jih boš kmalu spoznal. Mi v Chicagu smo jih že davno." — "No, pa kaj je z njimi?" — "Ja, prijatelj, s teboj pa je težko. Saj bi ti že sam lahko vedel .. . "— "Dajte še kaj prigrizniti," je silila gospodinja. "Prijatelji, danes se v Chicagu veliko agitira," je rekel tisti, ki je imel v naši družbi glavno besedo. "Jutri pridemo skupaj, in povem vam, fantje, dobro se držite." Zopet smo bili pri vprašanju, kdo naj bi bil predsednik konvencije. "Slišal sem nekaj, da bi bil Zevnik iz La Salla zelo dober." — "Kdo je on?" je želel vedeti delegat od nekod. "J£ zelo znan. Bil je že na mnogih konvencijah. Tudi pravičen je, in mislim, da bo on še najboljši."—"Ali res mislite, da bi Zaje ne bil dober?" — "Saj si že slišal, kako je." mi ljudmi sem govoril, pa mi je eden prav zaupno pravil, da je Turk že v VVaukeganu sklenil iti v business in odstopiti od tajništva» ko bo imel za svoj business vse v redu. Tudi gl. predsednik je vedel za to stvar —vi me ne bote vlekli-" "Kdo pa te vleče," se je »-žaljeno oglasil gospodar. "V moji hiši te ne bo nihče vlekel." ( "Veste, vi se potegujete za take, ki .zase gledajo najbolj.j ( Zakaj pa je kvital, če ne zato, ker je hotel sebi koristiti« zdaj pa, ko se mu skim ni tako po-! srečil, je pa spet pripravljen švicati za jednoto?" "Tako slab ni, kot ti misliš. I Vsak človek ima dobre in slabe strani. Našim ljudem je že ve-; liko pomagal." "O tem sem tudi jaz slišal, da jim je pomagal. Komu pa ? Mar ne največ svojim ljudem— pa na čigave stroške, pa &e to povejte 1" Ni dobil odgovora, ker se je nekdo hitro oglasil vmes, da se hoče ubiti ne samo Turka ampak tudi Cainkarja. Ta dv* pa sta najboljša, kar jih ima jed-nota. "O maj vem, da ene sorte | tiči skupaj lete»" je rekel raz-hudeni delegat. Pogovor je postal napet in situacijo je rešila preudarna gospodinja, ki je svetovala vsem, da bo dobro iti spat, "kajti jutri boste lahko še veliko povedali na konvenciji." Izpraznili smo kar je bilo natočenega in šli polagoma vsak k sebi. "Kako se ti zdi—bo ta le naša konvencija?" me je vprašal moj posteljni partner. "Veš, meni je društvo naročilo celega vraga, da naj povem na konvenciji; nekaj pametnih reči, a še več neumnih. Par se jih je zelo potegovalo za Turka in so vpili, da mu moram pomagati.) Moram biti za majhi pa ne vem kaj so mi še vm"_ ročili. Imam nekje zapisano." Povedal mi je, da je to njq prva konvencija in se m« če bo na konvenciji tako _ mivo kakor je bilo nocoj, d« bo dolgočasno. Vlegla sva se, se parkrtt preokrenila in se kmalu naveli. čala, boječ se. da ne bi nadl* govala drug drugega, pa sva i dobila vsak svojo pozo. In pri tem sem se jaz in se j« on spomnil svoje postelj«. "Bol lahko spal?" "Mislim da." "Ni človek vajen druge p* atelje." "Ct bi imel vsaki svojo, bi le bilo, ali ne?" "Ja; no, pa zaspiva, da ni bova jutri na konvenciji preveč zaspana." "Saj res. Jutri se začne. Mi-aliŠ, da bomo kmalu končati?" "Prijatelj, saj še začeli nismo! Počakaj kak teden dni, pa ti bom potem odgovoril." "Sele takrat." "Je težko preje. No, pa lah* konoč." (Dalje prihodnjič.) Ako hočeta biti DOBRO ZNANI morate biti ČEDNO OBLEČENI is da sto čedno oblečeni, morate nositi OBLEKO NAREJENO PO MERI is čistega volnenega blago $25.00 John Močnik 6517 St. Clair Are. CLEVELAND, OHIO Tel.: Rud. 3131. Kako dolgo že niste obiskali suoiih sorodnikov in priiateliev? Hitra in udobna vožnja po interurban električni železnici! S SORODNIKI in prijatelji so le malo oddaljeni od vas, ako se poslužujete hitrih vlakov interurban električne železnice. Obiskujte jih pogostoma, ne glede kje žive—na severni, vzhodni ali zapadni strani. Vlaki vozijo po 70 milj na uro. Ekonomično potovanje, nobenih prometnih ovir, breskrbna vožnja. Uživali boste krasoto čikaške okolice vi in vaša družina. Na cilj boste dospeli spočiti in imeli prijeten obisk. Za povratek so vam zopet vlaki poljubno na razpolago. Za Vi nji rt4% cene, in v*e druge informatije na vseh treh progah pokličite RANDOLPH »200 Consolidated City Ticket Office: Outin« & Recreation Bureau, 72 W. Adam* St., Randolph 8200. Brropla*ne informacije Kl^de izletniških vlakov, prontprov za piknike in drugih izletov v razne kraje prijazne ftkaAke okolice. SFgJOREE CHICAGO /\HR0RA ANO E RAI 1 R0AC Poseli iz starega kraja LJUBLJANSKI TENORIST BANOVEC PRIDE V AMERIKO. Svetozar Banovec, prvi tenor ljubljanske opere, pride koncem avgusta v Ameriko na koncertno turo. Tu ostane 6 mesecev. Z njim pride kontra-al-tistka gdč. Kopasova, ki bo pela z njim na koncertih. Njun prvi nastop bo, kot poroča mil-vvauski 'Obzor', v začetku septembra v Milwaukeeju. Kdor želi o njima kake podatke, ali jima aranžirati koncert, naj se obrne na naslov "Obzorovega" urednika Rado Staut-a, 442 National Ave., Milwaukee, Wis. PROFESOR DR. BREZNIK BO PREDAVAL V CH1CAGU. To poletje je prišel v Ameriko iz Slovenije dr. Pavel V. Brežnik v svrho študij pod pokroviteljstvom Carnegie En-dowmenta. Ob priliki, ko se bo nahajal v Chicagu, bo preda- j val v soboto 13. julija v dvorani SNPJ. o Jugoslaviji. Predavanje se začne ob 8. zvečer in vstopnina je 25c. Vabljeni so vsi rojaki. Predavanje aranžira izietni urad SNPJ. Gotovo vsakega zanima razvoj dežele, v kateri se je rodil, njeno sedanje življenje, njeno gospodarstvo ter njeni izgledi za bodočnost. Predavanja poznavalcev Jugoslavije, kakor je dr. Brežnik, so med nami redka, in prireditveni odbor upa, da bo udeležba v dvorani SNPJ. v soboto 13. julija zvečer prvovrstna. Sodrugom v Clevelandu. S«j« klub» it. 27 JSZ. se vri« mk prvi petek ob 7:30 XTK«r in veaho trot-i« nedeljo ob 2:30 popoldne v klubo-vih prostorih v Slov. narod. domu. Sodrugi, prihajajte rodno na »oje in pridobivajte novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vsgoje ir v borbi sa naša prava. Protifaiisliiai kugrat v Parizu Aprila t. 1. se je vršil v Parizu kongres raznih itafijanskih skupin, organiziranih v inozemstvu, ki se bore proti fašizmu. Najjačje izmed teh so delavske skupine( pred vsem dve socialistični). Nu kongresu je bilo mnogo bivših italijanskih parlamentarcev in socialističnih vodij, ki žive sedaj, v pregnanstvu. Po iniciativi tega kongresa je začel v Parizu izhajati skupni protifašistični list "Italia", ki izhaja v obliki bu-letina. Eden njegovih urednikov je socialist Filippo Turati. Stari in raztrgani čevlji zopet v službi Plastic Leather Compound, je nova iznajdba s katero se lahko popravijo raztrgani čevlji. Je tekočina, s katero se zalije raztrgani del, ki se strdi in služi tako dobro kot podplati iz usnja, zraven tega je tudi nepremočljiva. Vsaka o-seba postane sam svoj Čevljar. Poskusite to metodo tudi vi, in prepričani smo, da boste zadovoljni, v drugem slučaju vam povrnemo denar. Prodaja se v kositrastih škatlicah v štirih velikostih: Ena unča in pol, 35c, 3 unče. 60c, 6 unč $1.00 in 14 unč $2.00. Pošljite naročilo Še danes in priložite potrebno vsoto. Izrežite ta oglas, kajti prišel vam bo prav, če ne sedaj, lahko v bodoče. Iščemo zastopnike. Naročilo pošljite n* gledečt naslov: HENRY STEFFES 1222 N. CLARK ST., CHICAGO, ILL. Angleške knjige soci-a I ne in znanstvene vsebine. Knjigarna "PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, Poučne in znanstvene knjige. Romani, povesti, črtice . _in opiti. .60 .46 .60 1.50 .60 Piknik Piknik SOCIALISTIČNEGA PEVSKEGA ZBORA "SAVA" (odsek kluba it. 1 JSZ.) v nedeljo 23. junija NA STERŽINARJEVEM VRTU WILLOW SPRINGS, ILL. (RED GATE STOP) « Vstopnina 25c za osebo. Začetek ob 12. opoldne. PRVOVRSTEN ORKESTER. Pevski nastopi, plesna in prosta zabava do poznega večera. Za plesalce je ravnokar dogotovljen prostoren paviljon. Vabimo čikaško in okoliško občinstvo na obilo udeležbo. Postrežba bo dobra v vseh ozirih. Kažipot za one, ki se bodo vozili z električno železnico: Vzemite Kedzie Ave. karo v Chicagu do Archer Ave. ter se peljite z Archer karo do konca (City limit), tam pa vzemite Joliet karo in ¡zatopite na Red Gate- Stop, ki je kake dve milje naprej od Willow Springsa in ste na mestu. H ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI" JUGOSLAVIA, EUROPE V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI: 1.) »prejem« denar na hranilna vloga ali na tekoči račun proti naj-boljšemu obrestovan ju. 2.) posreduje najcenejšo dostavo denarnih pošiljk k Amerika v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih bi finančnik zadevah hitro in po oeni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadruine banke na Amalgamated Bank of New York, 11-15 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. ________ "" Za kulantnost poslovanja je že mnogo priznelnih pisem na razpolago. Obračajte se v vseh potrebah za stari kraj na Zadružno banko v Ljubljani. ..................................... NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo * Slovanskem, Hrvaškem. Slovalkam, Češke«. Poljska«, kakor tadi v Angleškem in Nemškem jezilru. Nala posebnost so tlskcvina sa društva in trgovca. ..................g......................M0000 1.26 .60 1.60 1.00 1.00 .75 .85 2.00 ...... 2.00 2.00 2.00 ROMANI, POVESTI, CRTICE IN OPISI. Albrackt Ivan. Srce, novele, ves. Album slovenskih književnikov (uredil dr. Janko Šlebinger), vsebuje opise in slike slov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vezba....................$5.00 Andrejev Leoaid: Plat svona, no ele, vez............................. Povest o sedmih obeženih, posvečena L. N. Tolstemu, ves. .................. Arcibaiav H. t Sanin ves........... Asov Vladimir in Taffii Humoreske, groteske in satire, broširana ................................... Barbusse H.i Ogenj, dnevnik de-setnije, povest iz svetovne vojne, ves. —........ 1.26 Beg is letne: (ruski pisatelji) brož. $1, vezsna .................... Bohinjec P.: Svetobor, povest iz ' konca enajstega stoletja, brož..................................... Bulwer L. E.: Poslednji dnevi Pompejev, 1. in II. dei. brož. Burroughs Edgar R.: Tarzan, sin opice, vez......................... Tarzan in svet, vezana.......... Tanta aove živali, vezana-------- 1.00 Tarzanov sin, vezana.............. 1.00 Tarzanova mlado«* v džungli, vezana ...............................1.00 (vseh pet knjig $4.50) Calco L.. Cerkvene miži, povest is sedanjosti, brož..................75 Cankar Ivan: Podobe iz sanj. vezana ................................. Moje življenje, vez.----- Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 189»; Pesmi 1892-1898; V in je2.00 IH zvezek: Jakob Huda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana .......... IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, ve«. 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ------—....................... VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novljana in Hiža Mari'e pomočnice, vezana ................................ VII. zvezek: Mimo življenja, črtice in novele ter Kri-tični spisi, vezana---------,— 2.00 Vseh 7 knjig skupaj -------------13.00 Cankar Izidor: Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, vaz......... 1.25 S poti potopisne črtice, brož. .75 Cankarjev zbornik, vez. ^j.... .... 1.00 Čehov Anton P.: Sosedje .n druge nóvale, brož--------------------- .60 Chesterton G. K.t Četrtek, fantastičen roman, brož...........- .60 Chocholoušok P.: Jug, zgodovinski roman, 616 strani, brož. 75c. vez................................. 1.00 Cigler Janes: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, brož........45 Col orna Louis: Boy, roman, vez. .40 Coloma-Poljanee: Kraljica mučen ica, zgodovinski roman, brožirana .................................75 Concourt Ed. De.: Dekle Eliza, roman, brož. ...........................60 Dickens Charles: Božična pesem v prozi, brož..........................40 Dolenec Hinko dr.. Zbrani spisi, brožirana ...............-................50 Dostojevski F. M.: Besi. roman v dveh delih, 758 strani, vezana .................... 2.60 Idijot, L, II., m. in IV. del vsak 90c., vsi skupaj.......... 3.60 Zapiski iz mrtvega doma, I. in II. del. vez..................... 2.25 ZlotČin in kazen, roman v dveh dedih, vez .................. 2.00 Bele noči—Mali junak, povesti, brož. ...........................50 Iralec, iz spominov mladeniča, roman, broš..................75 Dumas Aleksander: Vitez iz rdeče hiže roman iz časov francoske revolucije, 604 strani, brož. 75., vez............. 1.00 Elizabeta, hči sibirskega jetnika .25 Erjavec Fran: Povesti, vez..........50 Feigal Dam*r: Bacili in bacilke, humoreske, brožirana ............................ .45 Domače živali, vez..................46 Po strani klobuk, humoreske. brož..............................75 Pol litra vipavca, vez..............60 Tik za fronto, brož..................60 Federar Henrik: Patria, povest iz irsLe junažke dobe, brož..... .85 Federar-Pol janee: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev, brož________.35 Finžgar F. S.i iz modernega sveta, roman, vez....................... 1.60 Finžgar F. S.: Zbrani spisi, vsebina IV. zv.: Dekla Ančka in Srečala sta se-, vez................. 1.00 V, zvezek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve.............:............... 1.26 VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan. Bohe žar, Naž vsakdanji kruh in Tri črne fe- ne, ves. $1.60, vse tri knjige skupaj ......................... 3.60 Flaubert G.. Tri poveeti, brol..... .65 Franc« Aaatola: Kuhinja pri kraljici gosji nožici, brož. 76c., ve*sna .....-................. 1.00 Pingvinski otok, vez___________ 1.00 Gogolj N.i Taras Buljba, povest, brož. 60c., vez................75 Golar Cvetko: Prelepa Vaailjica in druge ruake pravljice, brož. ,40 Gorkij Malt»un: Deveti januar, Črtka iz ruske revolucije 1905, brož..............................26 Povesti, 210 strani, brož..... ,75 Green A. K.: Za milijoni, roman, brož. <, . .............55 Hamsun Knuti Glad, roman, brožirana ...............................75 Hašek J.I Pustolovžžine dobrega vojaka Svejka v «ve*ovni vojni, vezana .............................. 1.50 Jaklič Franc: Ljudske povesti, brožirana .................................60 Jelovšek Ernestina: Spomini na • Prešerna, brož. ......................66 Jirasak Alojs: Filozofska zgodba, vezana ...............................60 Jubilejni sbornik. Ob petdesetletnici . Otona Župančiča, fina vezba ...................................... 1.50 Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboštvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen .................................... 1.60 II. zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukov a ženite v in Grad Rojinje ...................... 1.50 III. svezek: Kložtrski žolnir in Deseti brat ........................ 1.60 IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemški val-pet, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Vižnji gori, Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ....................... 2.00 V. gv.zek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Župan o vanje v Globokem dolu, v rojni krajini, Telečja pe-čenha, Ivan Erazem Tatten-barh. Bela ruta, Bel denar, Na Kolpekem ustju in Doktor Zober, $2.50. Vseh 5 knjig skupaj .................. 8.00 Kellermann B.z Predor, socialen roman, brož............................75 Kersnik Janko. Zbrani spisi, broširani. I. zvezek: Agitator .................75 II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament ...........................86 III. zvezek: Rošlin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh .................................... 1.25 IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo ........... 1.25 V. zvezefc: Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar.... 1.50 VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. sežitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. sežitek: Novelist in Politik, $2.60, vseh žest knjig skupaj ...................................... 7.00 Kmet Marija: Bilke, povesti in črtice, brož.___________________45 Koder Anton: Marjetica, idila, brožirana .................................65 Keller G.: Don Corea, roman, brožirana .................................26 K. S.. Požigalec, povest, brož— .25 Kuhar Lovro: Povesti, brož......50 Kvader Zofka: Iz naših krajev, povesti, vez..................- .80 Vladka in Mitka, vez..............60 Lah Ivan: Uporniki, povest iz kmečkih puntov, vez..............75 Lermontov M. J.t Junak nažega časa, pove*., brož..................75 Levstik Vladimir: Obsojenci, povesti, brož..............................75 Vižnjevg repatica, satiričen roman v dveh delih, brož. 2.00 London Jack: Roman treh src, vez............. 1.30 Železna peta, socialen roman v dveh delih, brož............. 1.00 Machar J. S.: Konfesije literata, zbirka spisov, vez. :................65 Majar H.: Sreiolovec, povest, brožirana ......s...........................35 Cvetl.e, šopek pravljic sa stare in mlade, brož..............20 Malograjski Fr.: Za srečo, povest, brož...............................40 Maselj Fran-Podlimbarski: Zbrani spisi, fina vezba, I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariž Damjan .............................. 2.00 II. zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ............ 2.00 Oba skupaj ............................ 3.76 Melville Whyte G. J.: Gladija-torjl, zgodovinski roman iz prvega stoletja, I. in II. del, brož. oba skupaj .....................75 Meško Ksavert Dve sliki, brož. .50 Meyring G.t Golem, roman, brož. 60c., vez..........................76 Milčinski Fran.t Drobi?,, vez..... .65 Gospod Fridolin žolna in njegova družina, vez. .............35 Igračke, črtice, vez............76 Muhoborci, črtice, vez. .........76 Miller-Steržaj: Zvonarjeva hči, povest, bril............................60 Murnik Rado: Jari junaki, humoreske, vez..........................80 Na Bledu, pojest, vez........... .75 Znanci, povesti In orisi, vez. ,85 ženini naže Koprnel«, satiri- . čen roman, brož................. ,85 Novačan Anton: Naža vas, brož. 1.50 Samosilnik, 10 povesti, broš. .75 ,60 .25 .50 .40 .76 .66 .40 .60 Nušič Branislav: Občinsko dete, rama.: dojenčka, brož........... Ob 50-letnici dr, Janeza Ev. Kreka. brož............................. Oppenheim C. P.: Milijonar bres denarja, vez........................... Orel L. 1. Paoti in zanke, kriminalen roman iz polpretekle dobe, broš............................. Pahor Jožet Medvladje, socialen roman, broš........................... Pugelj Milan: Črni Panter, povesti in črtice, brož............. Puškin A. S.t Pikova dama, povest, brož............................... Rasna povesti, broširana .......... Šandor-Gjalski Ks.s Jurkica Agičeva, povest, 857 strsni, broš. 60c, vezana ...................75 Sieakiewics H.: Z ognjem in mečem, pove* is davnih let, ves., 681 strani ..................3.25 Potop, roman, vez., I. del $3.25; II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani.....6.00 šenoa Avgust: Zlatarjevo zlato* zgoo upon tlu- Amnuai, workers? And if the British workers have been able to build up such a powerful political party, why not also the American work- ers ^ The great victory of the British Labor Party is, therefore, of great significance not only to the workers of Great Britain, but also to the workers of the whole world, and particularly to the workers of America, who in fact are the only ones among the civilized working people of the world who are politically so backward.—(Reading Labor Advocate.) The Will To Be Free Who wouM be free, himself must strike the blow » -A. Like most of the other maxims that one is exaggerated; yet there is much truth in it The Negroes were freed from chattel slavery back in the sixties, but that did not make them free by any means, and they are not free yet. Neither are the whites for that matter, but the Negroes are less free than their bleached brothers. They would be »till less free if they had not set out systematically to "strike the blow" for their own freedom. The National Association for the Advancement of Colored People — which has just issued its 19th annual report, the one for 1928 — stands guard for the colored rac«*, to prDtect it from injustice and aid it in its upward climb. It finds plenty to do, for there are always places in America where the rights of colored citizens are flagrantly violated. The association goes to the rescue. Local smugglers for liberty are heartened when they find that they are being backed with sympathy, expert advice and material assistance. Both colored individuals and great groups of colored people have been aided in protecting themselves against discrimination, persecution and other injustices. In numerous ways the colored race proceeds to "strike the blow" for its own freedom. It is making continual progress in spite of all handicaps. It will attain full freedom some day, because it has the will to be free. , - v * , (The Milwaukee Leader) They Will Get Used To It Former Vice-President Dawes accepted the post of American ambassador to England before the British election took place. Probably he could not believe that anything like a Labor victory would come out of the election. With his attitude as a hater of radicals and an organizer of "minute men" it must be gall and wormwood to him just to think of having to work with a Labor premier. But our ambassadors, ministers and consuls in European countries will have to become increasingly accustomed to working with labor officials of all grades. Many years ago Mary Ellen Lease told western farmers to "raise less com and more hell." In recent years they have raised little of the latter but the politicians they support have made up the deficit. Now that it is settled just where the sister of the Vice-president is to sit at the dining table the unemployed may give attention to the problem of where they are going to get the next meal. AMERICANS FIRST is y Adam Conldlgger »EAKCHLIOHT By Donn'd J. Lo trie H Bull contained in bulletin mailed What safety is there for capital Several mercilens killing« by pro- mobile race driver of nrominence has by Houston, Texas, Chamber of Com- among a people where hired hands hibition enforcer» in various part« of been killed. Human nature is willing merce inviting New England Textile think nothing of waving com knives Manufacturers to locate in Houston: "Unorganizable Mexican labor in inexhaustible numbers can be secured in Texas for new textile mills. "Houston also has available for textile mills over 7,000 native female workers who retain enough of the democracy of the great open country to give a day's work for a day's pay. "Operators in the 12 Texas textile milk receive an average of $14.41 for the 55-hour week." the countrv have flared up the liquor to gamble and take its chance, even under the noses of respectable land owners in order to put more eloquence in their plea for a two-hour siesta in an eight-hour day? What safety is there for capital when walking delegates ride horseback and union business agents bark their demands with the business ends of machine guns? What safety is there for capital where revolutions break out as easily as Dutch measles in Holland; where the three R's taught to the children WM signify Riot, Revolt and Revolver? I rite in holy wrath. I protest. * * • I protest with every fiber of my Men of New En|C|and, do not kid patriotic soul. I protest with every yourgeives that the Mexicans of Hous- quiver of my 100 per cent American ton are mon docile their ^d being. I protest with every red cor- brethren ^rom the Rio Grande. They puacle flowing in the veins of my red I only on ^y are They are lur- blooded body. I wrap the stars and you with make-beiieve docil- stripes about my heaving chest. I even M ^ WOUnded mother duck raise my double fisted fist toward ^ uns0phisticated hunter to high heaven and cry in thunderous ^ diamai gwamp where her young tones: "Please don't do that; onea are not please, PLEASE. | Beware, beware! The swarthy I have no objection to the 7,000 | p^Qpj^» ^ whose gentle mercy you are native females of Houston who are invited jntru*t your properties are offering to preserve the democracy black at heart and „imaon red in of the great open country for the The Lenins and Trotskys moderate sum of $14.41 a week. They ^ them are as thick as flies in a are true patriots. They are protect- Texas boarding house. There is more ing the American standard of living red ¡n a gquare yard of Mexicans against the assaults of foreign pauper (than in two of Fourth of July labor which may be able to live on decorations. They carry a raxor in less than $14.41 per week. They are one ^^ a ukulele in the other and protecting American labor against voiumeg 0f Marx's Das Kapital the competition of toilers who, for all umjer their ahirt tails. I know, may be able to toil more than 55 hours a week. They are protecting one of the old- blandishment of the Houston Cham- est American infant industries from fcer of Commerce. For what would it being compelled to distribute its profit you to make temporary profits plants among Chinese coolies, Egypti-*only to be permanently bumped off an fellahs and Hindu hindus. by one of those bozos. Remain in But I do protest of moving the Sew England where picking is still New England textile industry to the gafe, even if not as good as yorely. Mexicans of Houston, Texas, and I Discharge, if must be, the fugitives do this for the preservation and ©f the Balkan wars who are now peace of that poor but deserving in- ( populating your New England mill dustry itself. towns to make room for the 7,000 • * • _ , native females of Houston whose My motto is safety first. There is liberty and fortunes the boosters of no safer place for American capital than among Americans. Americans love, honor and obey capital. Mexicans don't. Americans are peaceful, law-abiding and kale-fearing. Mexicans are nothing of the kind. A Mexican would think no more of kidnaping an American capitalist, hold u the payroll messenger of a textile mill or slip a stilletto in the back of a straw boss than he would of sticking question rnont strongly again. They iiave substituted "Thou shalt not kill" for Thou shalt not drink," is the view of The Chicago Tribune. The longer prohibition is . 'ineffective" that much more ridiculous we get before the remainder of the world. But what can vou do? Vve feel positive that a referendum in though it be onbf one in ten to come out alive. The Atlantic flights are »ariloiu todav. Some da" they will not be, when man will be able to conquer the various elements that obstruct his flight« toda*'. These men are risking death to advance the cause of motordom in flight« across the country and the ocean. Just like Illinois would disapprove the tactics the race-driver is risking his life for Gentlemen, Romans, fellow capitalists, I beseech thee, lytrken not to the of the drys. The Illinois Senate, however, has turned down a bill to submit the question to the people Yes we are the government, at least so we are told, but only when the boys need vour votes. In all nrobalit" Mr. Ramsay Mac-Donald, the new Labor Premier of Great Britain will visit President •Herbert Hoover. This will afford our comrades an opportunity to get acquainted more intimatelv. His experiences in Britain will be interesting and beneficial for our labor lea*4 ers. We hone that Mr. Mac Donald will have a little time to devote to reviewing our policies and advise us of the necessary change« so that someday we too can have a party of the workers. If the weather will oermit Suva's singers will give a few concert selections at their nicnic this coming Sunday. The Pioneer Indoor Ball team has also promised to play ball at 3:00 P. M. Dancing will be continuous from 2 o'clock until dark. We u With Hoover wanting to make the clay to monopolize his prestige; it be- world safe for capitalism, and/Mac-longs to the Socialists if it belongs to , Donald wanting to make the world anybody. isafe for Socialism, car} these two The history of the British prole-1 ers of America are still a political tariat began with the coming of ma- zero. In England the workers have chinery into industry, the latter part been moving from lack of under- of the eighteenth century, which standing to ever greater and fuller un- period is known in history as the In- derstanding; but in this country,* pro- dustrial Revolution. gressive educators who are friendly "The revolt of the workers," says to labor are attacked and repulsed, Engels, the famous co-worker of Karl and labor education squelched. In Marx, "began soon after the first in- England, the labor movement is a dustrial development, and has passed tremendous centripetal force, bring- ing to the workers assistance from sympathetic persons on the outside; in America we are still the victims of "punishments" and "rewards." But hope is eternal. nually consumed.' • * Crime was the protest of the des- Vocations- For Whom? We indorse President Green's view that working men should have the five-day week, two weeks vacation in summer and two weeks vacation in winter. At present, the average working-man cannot take vacation in summer nor in winter, eitheT one, unless he is forced to do so by unemployment. And unemployment is no vacation, for it is filled with worry and un- OUR AIM: EDUCATION. ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH VOL. XXIV. Thinking In An Ox Cart World perate individual, and was punished haPPint'8s, not with oarefree pleasure promptly and cruelly. That individual \ M * nation should be. * But the later presidents cannot be make any headway in the matter of protest gave way to the collective limed by us. . By the time of the 1 naval disarmament? form, to the nrotest of the clas«. claimed Roosevelt administration, Socialism I They can, and very likely th y had become a power. He made emo- will. Hoover, we believe,' sincerely tional and malignant statements i wants peace and is willing to make a about it. > Taft spoke more calmly, f*>w concessions in order to maintain but he knew so little about the sub- , it He is by no means at liberty ject that he evidently believed So- either politically or temperamentally, cialism meant dividing up! Wilson to go as far as MacDonald, but par- Statistics for 1928 are not avail-form, to the protest of the class able» but in 1927« there were 11,067 which manifested itself at first in the pe"on« in the United States who re-destruction of machines. Bitter ex-! ceived incomes of more than $100,-taught the workers the ®?0 each. Their incomes averaged perience futility of that kind of opposition to the master class. In 1824 Parliament $263,458. Naturally- persons with such incomes can take all the vaca- and his aides put Debs and many other Socialists in prison. Hoover seems to be the first president to. realize that the capitalist system is in genuine danger of going the way of all wornout systems and being replaced by a better one. He has plans and specifications to bolster up capitalism and ward off Socialism. Ho has written on the subject, and he devoted one entire speech durinjr the presidential election to It. Th* tial disarmament would hearten the world, and the spirit of friendliness itself would hearten it even more. MacDonald is no cynical Chamberlain. What he says, he means. One of the worst features of Tory rule, in England or elsewhere, is that 'Vtatesmen" say one thing and mean another, and you can't trust th»>m. Everybody knows that MacDonald Is honest. Like other human beings he may make mistakes; but he will not speech was made in New York, and, be a hypocrite. (Milwaukee leader.) instead of openly stating that it was aimed against the Socialist candidate, he hum* the charge of Socialism upon I A1 Smith and proceeded from that basis. Doubtless it was good tactics. Smith was his leading opponent so far as votes were concerned, and if he could make the folks believe that Smith stood for Socialism, naturally What Is Socialism? LECTURE IN DETROIT Sunday, June 23rd, at 10 A. M., a lecture will be given in Slovene ensctcd a law giving the workers the! tions they choose. Florida and California are cluttered with th- m in the winter months. Europe and other places get them in the summer. In the same y<*ar, 1927, the wage earners in food factories received an average of $1,112 apiece; the wage earners in textile mills received an average of $1,017; the wage earner* in lumber and allied products mills received an average of $1,062; wage earners in all industries averaged $1,280; the farmers averaged $636 per farm, including the labor of all members of the family. Some wage earners, of course, receive higher wages than the average, and others get less than the average, right to organize. The secret labor organizations came up from underground into the open, spread all over the country and attained great power. • • • The British labor movement is one hundred and five years old. For a long time it was confined to the industrial field. Its political support TVent to the Liberal Party. Later, the British workers recognized the necessity of Independent political action. The infamous Taff Vale decision many years ago, was perhaps the greatest single factor to force the workers to political action as a class. The progress of the I*hor PArtv since the end of the war has been amazing.; but none of them go very high. With In the war parliament the l.abor a few exceptions they do not get Party had 42 members. The 1918 enough money to pay for vacations. Hail under the auspices of the newly election increased the number to 57.1 They don't get enough in many cases organized Branch No. 115 J. S. F. in and the 1929 ele«ion, to 287. * those who abhor Socialism would be especially invited. Detroit, Mich. Young people are • « « to pay for a minimum decent living. __ .. Mi this in spite of the fact that con- The British labor movement and ditions are better than they were. By Jamca Onsal J Some wise chap once said that the only thing we learn from history is that we do not learn from history. It is a striking fact that all the patriotic societies that are are devoted to perpetuating the traditions of the American revolution are also the organizations that Kivr their time to fighting even the most mild suggestions of change in the existing order. Those societies are so reactionary in their outlook that their members would have been ranged against the American Revolution had they lived when it occurred. The maintenance of liberty requires a .constant change in our idea« in a world that is continually changing. A old view of liberty may become a new tyranny because the world has s« changed that the old idea i« no longer adapted to the new condition«. It is this evolutionary conception of freedom that is a stranger to the societies that pay homage to an old revolution while opposing all other ideas of social and economic change. • • • A few years ago George Bryan Logan, Jr., died and not one person in a million ever heard of him. The writer of this article knew nothing of this rare American who deserves to rank with men like Emerson and Thoreau. He served in the World war and shortly before his death in December, 1927, he completed the manuscript of a small book bearing the title of Liberty in the Modern World.. It ought to be made required reading in every American high school and it would receive that honor if democracy ruled in our educational system. Here is his view of the ages-old battle between reaction and freedom, a passage that deserves -to be ranked as a classic in the struggle for human freedom: > "Since the radical reform of yesterday becomes the convention of today and the vested interest of tomorrow, the man who stands precisely where he stood 20 years ago, or where his grandfather once stood, may find that he is no longer a revolutionary but a pillar of society or perhaps a bourbon. Wave after wave of revolt has risen out of the darkness, won its victory, ruled, been absorbed into privil^e, and then in turn been dethroned and replaced by newer, fresher forces of revolt. "The center of gravity creep« upward, with the highest layer of society aJways in some hazard of toppling back into the mass. Every «ocial order has begun to court destruction at the point where it has presumed its own permanence, for there is no illusion of permanence without repression; and repression, though it may drive the timid into silence, has always fired the brave or the reckless to rebellion. The ideal lives, while the institutions and the classes once embodying it fade and pass." • • • In these passages Logan stated the tragedy of views that have become petrified. "We need today (perhaps how more than ever) a healthy defiance of standard«— ized thinking and feeling and conduct which this age is doing its best to impose on us," he wrote, and this is true of politics, trade unions, journalism and society in general. One might as well try to get along with an old ox cart instead of an automobile as to act rationally in the modern world-on the basis of the views framed in an oxcart world. In the realm of political and economic thinking it is a struggle between the oxcart and the automobile with the ox cart triumphant for the time being. There will be a floiwering of the art of thinking some day and when it arrive« many bats who are now conspicuous will return to their caves. _________V it Ho>§e Sense 99 Will Rogers says Hoover ought to have appointed one fellow with just horse sense on his crime commi«-sion. How many times, when observing a trial in court or reading the blather in some court decision, have we wished that these things could be conducted in a common sense way! Judge* and lawyers are sadly in need Of the layman's point of view. Much of the present court procedure is plain childish. Yes, Socialism would destroy the family. Ask the Harry Thaws. It would promote corruption on a vast scale. Ask Fall and Doheny. It would destroy the freedom of workers. Ask the open shop masters. It would endanger human life. "Ask the militarists. It would destroy civil rights. Ask the Boston censors and the injunction judges. Beware of parting with your "blessings." Get a shot of dope from the National Civic Federation. "THE MOST LAWLESS PEOPLE ON EARTjT ft«lb«l In th* Richmond Tim*» t»*»n«trh.