Bazovica, ti predragi si nas dom, r ke slovenske zveste so te dale, drag spomin na tebe nosil bom, ponos kvarnerske lepe si obale. Slavko Arbiter, »Bazovica« ^KAŽIPOT mesečnik slovenske skupnosti na Reki In v PGŽ ISSN1845-5034 februar 2009 letnik V OBVESTILO Zahvala za čestitke Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka in Primorsko-goranske županije se za izrečene lepe želje in številne prejete novoletne čestitke iskreno zahvaljujeta vsem posameznikom, organizacijam in ustanovam. Folklorna skupina - vabilo k sodelovanju V Slovenskem domu KPD Bazovica je po dolgem času znova začela delovati folklorna skupina. Zaenkrat je prijavljenih deset plesalcev, ki ob strokovnem vodstvu Alenke Juretič in Martine Mičetič iz društva ZKUD Zvir iz Jelenja vadijo ob sredah zvečer (19.00-21.00). Vsi zainteresirani prijazno vabljeni k sodelovanju! Prijave v uradnih urah v tajništvu društva ali osebno v času vaje. Jasmina Dlačič Poziv za ustanovitev otroškega/mladinskega pevskega zbora Vse zainteresirane za otroški/mladinski pevski zbor vabimo k sodelovanju in obveščamo, da bo spomladi 2009, če bo za to dovolj zanimanja, ustanovljen slovenski otroški/mladinski pevski zbor, ki ga bo predvidoma vodila mag. Kristina Riman. Udeležba bo brezplačna. Prijave za slovenske igralne urice v vrtcu Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije zbira prijave za igralne urice v slovenščini kot prvi korak za organizacijo vrtca, ki ga zakonodaja omogoča. Če bo dovolj prijavljenih, bodo urice potekale predvidoma v enem od reških vrtcev, informacije februarja 2009 na telefonski številki 324 321 (sreda 10.00-12.00) in gsm: 091 593 6086. Marjana Mirkovič Nastop Cvetke Kocjan s komedijo Jezična Zofi, napovedane za 20. december 2008 v dvorani Slovenskega doma KPD Bazovica, je zaradi bolezni žal odpadel. Igralka Cvetka Kocjan bo komedijo uprizorila predvidoma do konca sezone. POPRAVEK Viktor Snoj: Lebdenje V prejšnji številki Kažipota je bil naslov pesniške zbirke Lebdenje Viktorja Snoja, predstavljene 10. decembra v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki, žal napisan napačno (Lebdenja). Avtorju in bralcem se iskreno opravičujemo. Urednica MNENJA Ljubica Regent: Kje so slovenski izobraženci na Hrvaškem? O pomenu povezovanja s slovenskimi izobraženci na tujem je pred kratkim spregovoril tudi novi minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Zeki, Na Reki je to vprašanje redko slišati, tokrat ga je znova postavila nekdanja novinarka in večletna članica Slovenskega doma KPD Bazovica Ljubica Regent, ki poudarja, da te vrzeli ne morejo zapolniti ljubiteljska društva: "Že več let se sprašujem, kakšen je odnos Slovenije do intelektualcev slovenskega rodu na Hrvaškem. Naj omenim primer naše družine. Oče, v službi na železnici, je bil vodja postaj po Hrvaškem, kamor je prišel s sedemnajstimi leti. Tu je ostal in imel družino s štirimi otroki. Po gimnaziji smo vsi doštudirali. Starejši brat je bil strojni inženir v ladjedelnici Uljanik v Pulju in po DOGODKI DECEMBER 3. december Mestna hiša, Reka Prostovoljci in ustanove Strokovno srečanje z naslovom Prostovoljci in ustanove - kako gre to v Evropi? je predstavilo več primerov dobre prakse načrtovanja, organizacije in izvedbe prostovoljskih programov iz tujine, predvsem iz Slovenije in Velike Britanije. Potekalo je v okviru kampanje Za -VOLOntiraj se! v organizaciji društva za razvoj civilne družbe Smart in s pomočjo mestnih in županijskih oblasti, ki so obenem počastili tudi 5. december, mednarodni dan prostovoljcev. Srečanje sodi v projekt z naslovom Zgraditev okvira za prostovoljstvo v institucijah, ki ga izvaja Smart, skupaj z mestnimi in županijskimi telesi v okviru Nacionalnega programa CARDS 2004 - Zagotovitev socialnih storitev neprofit-nega sektorja. Svoje izkušnje so predstavili tudi predstavniki Slovenske filantropije, organizacije civilne družbe za širitev vrednot volontiranja in solidarnosti na področju socialnega varstva, ter gostje, predstavniki Onkološkega inštituta iz Ljubljane. Dejavnost Slovenske filantropije potrjuje pomembno vlogo prostovoljcev, ki s svojo dejavnostjo v bolnišnicah dopolnjujejo vrzeli, ki jih medicinsko osebje ne utegne zapolniti: družijo se s pacienti, z njimi igrajo družabne igre, vodijo likovne delavnice, organizirajo kulturne programe ali pa pacientom ustrežejo z vrsto drobnih uslug, kar vse prispeva k boljšemu vzdušju in bolj humanim odnosom s pacienti. Več: www-rijeka.hr Marjana Mirkovič 10. december-28. februar Mestni muzej, Reka Merika V Mestnem muzeju na Reki je odprta zanimiva razstava o izseljevanju v Ameriko, največji migraciji v zgodovini, katere poglavitni razlog je bila skrajna revščina, veliko redkeje pa verski razlogi ali nacionalno zatiranje. Kot je v katalogu med drugim zapisal njen avtor Ervin Dubrovič, je v stoletju emigrantskih odhodov v obdobju od napoleonskih vojn do časa med obema vojnama velika čezmejna selitev petdesetih milijonov Evropejcev zapustila enako globoke sledi na obeh straneh -v družbenem tkivu dežel, iz katerih so ljudje odhajali, tako kot kot v deželah, kamor so prihajali. Že obledeli spomin na daljnje Meri-kance nam danes obujajo nove migracije in eksodusi sodobnega sveta, v opomin na večni problem, odhod in slovo od domačega ognjišča in rodnega kraja. Razstava je v celoti izpolnila svoj namen, da z razstavljenimi eksponati, fotografijami in drugim dokumentarnim gradivom ter osebnimi pričevanji oživi spomin na zapletene postopke čezmorskega eksodusa in ganljive usode izseljencev. Sprehod med kabinami, ki ga spremlja zvok ladijskih siren, med drugim ponuja na ogled oglase velikih medsebojno zelo konkurenčnih prevoznikov, kot so bili Cunard Line, White Star Line, Nordeutsches Lloyd in Hamburg -Amerika Linie ter posrednikov iz Basla, Buchsa in Ljubljane, ki so oglaševali tudi v reškem Novem listu, svoje storitve pa ponujali z zagotovitvijo vozovnic vse do zadnje destinacije v Ameriki. Iz reške luke se je v obdobju od 1903 do 1913 v ZDA izselilo 317.638 izseljencev, največ med letoma 1904 do 1910, ko se je letno vkrcava-lo od trideset do petdeset tisoč potnikov. Po številu vkrcanih izseljencev je bila reška luka na osmem mestu med evropskimi celinskimi lukarni. Zanimiv je tudi dopis iz leta 1891, s katerim je ameriški kongres skušal vplivati na "boljši jz- Lepo oblikovan katalog prinaša tudi kratek pogled v zgodovino delničarstva in prve denarne zavode in banke na Reki in Sušaku. Med drugim so na vpogled vrednostni papirji in omenjene so ustanove in tvrdke, katerih solastniki ali ustanovitelji so bili tudi poslovneži slovenskega rodu: npr. Banka in hranilnica za Primorje (Banka i štediona za Primorje) iz leta 1896, prva banka na Sušaku, med katere ustanovitelji je bil tudi znani reški veletrgovec z lesom Dušan Vilhar; Ogrska parniška delniška družba Orient iz leta 1891, v kateri je bil med tremi največjimi delničarji tudi Josip Gorup; reška gradbena delniška družba Unione, ki jo je med drugimi leta 1918 ustanovil tudi F. G. Corossacz; delniška družba Kvarner, družba za razvoj Primorja, d. d., na Sušaku iz leta 1921, katere član uprave je bil tudi sin Josipa Gorupa Vladimir; na vpogled so tudi papirji Ungaro-Croate (poznejše Jadranske plovidbe) in Banke Fiumana - Riječka banka, ustanovljene 1871, katere upravni svetnik je bil Josip Gorup. Marjana Mirković WVMItf.illljia m h.IM 17. december Slovenski dom Zagreb Sprejem ob dnevu samostojnosti in enotnosti V počastitev dneva samostojnosti in enotnosti je veleposlaništvo RS v RH v prostorih SKPD Slovenski dom v Zagrebu pripravilo slovesen sprejem. Kot po navadi je navzoče na kratko nagovoril veleposlanik dr. Milan Orožen Adamič, predstavniki društev z vse Hrvaške pa so imeli novo priložnost za srečanje in izmenjavo izkušenj. Z Reke so se - kljub precejšnji zamudi zaradi nezgode z avtomobilsko gumo -, sprejema tokrat udeležili Alojz Usenik, Dragica in Drago Rizman, Metka in Marijana Košuta, Zdenka Jelovčan, Loredana Jurkovič, Jasmina Dlačič in Tanja Fučak, iz Lovrana pa Vasja Simonič. Marjana Mirković 17. december Hrvaški dom, Sv. Kuzam Vida Grbac, Tomislav Pavletić, razstava V galeriji Hrvaškega doma Sv. Kuzam pri Reki je bila na ogled razstava slik slikarke Vide Grbac, dolgoletne članice Slovenskega doma KPD Bazovica, in kiparja Tomislava Pavletiča. Kot je v katalogu med drugim zapisal Theodor de Canziani, se doživetja narave, izražena z vidika slikarke in kiparja, na skupni razstavi prepletajo v lep spoj umetniških izpovedi, sam slikarski opus Vide Grbac pa opisuje kot "izbruh razcvetele radosti". Z glasbenim nastopom je večer obogatila pevska skupina Lira, ki jo vodi Doris Kovačič. Več: www.novilist.hr Marjana Mirković 21. december Tradicionalen spominski pohod na Javornik (1242 m) Planinci KPD Bazovica smo se že tradicionalno udeležili pohoda na Javornik. Organizirala ga je Planinska skupnost Duga, s katero imamo planinci KDP Bazovica odlične stike. Čeprav vremenska napoved ni bila ugodna, smo se v nedeljo zjutraj prebudili v prekrasno jutro. Potovanje je bilo prijetno, kavica, prelepi razgledi na sicer poplavljena polja in vesela družba v avtobusu. Na poti so se nam pridružili tudi planinci iz drugih društev, večinoma nam vsem znanih z naših skupnih izletov. Zimska idila je bila naravnost čarobna, vse naokoli ivje in lesketajoč se sneg. Koča na Javorniku ima ljubeznive oskrbnike, zakurjeno peč, okusno enolončnico, dober jabolčni zavitek, štruklje in seveda harmoniko. Skozi okno pa prelep razgled, na Julijce, Kamniške Alpe in seveda na Triglav, moj dom ... Za večkratno udeležbo na pohodu srno prejeli tudi priznanje. Po kratkem počitku smo se odpravili nazaj v Črni vrh nad Idrijo. V mestu nas je v bližini gostilne čakala dobra pojedina; seveda smo tudi zaplesali - kakšen izlet bi pa vendar bil, če se ne zapleše! Na Reko smo se vrnili v temi. V avtobusu je bilo ekratno vzdušje. Imeli smo pravi potujoči božični koncert. Ni pomembno, kje in kako se zgodi, le lepše življenje se zdi. Metka Košuta kot manjša država lahko uspešno prilagaja in da se - zaradi razvojnih možnosti, znanja in poguma lahko tudi izvleče. Poleg županov mest in občinskih načelnikov, predstavnikov izobraževalnih, kulturnih in drugih ustanov v PGŽ sta se novoletnega sprejema udeležila tudi predsednik SKPD Snežnik iz Lovrana Vasja Simonič in urednica Kažipota kot predsednica Sveta slovenske narodne manjšine PGŽ. Poznejše druženje sta izrabila za pogovor o nadaljnjem sodelovanju pri lovranskem glasilu Liburnijska priloga in izdajanju zbirke Slovenski prispevek županijski dediščini, oboje v okviru projekta Slovenska informativna točka Si-T. Marjana Mirković Planinci na Javorniku. Foto: Anita Hromin 23. december HKD na Sušaku, Reka Novoletni sprejem PGŽ Novoletni sprejem je zaradi petnajste obletnice županije potekal v posebno slovesnem ozračju. Kot po navadi je primorsko-goranski župan Zlatko Komadina v priložnostnem govoru povzel lanske dosežke in pri tem med drugim poudaril predvsem dokončano avtocestno povezavo Reke in Zagreba, bazen na Kantridi in univerzitetni kampus na Trsatu ter boljše delovne razmere na področju izobraževanja, socialnega varstva, zdravstva, kulture in varnosti nasploh. Kritično pa se je ozrl na državo, ker reško ladjedelnico 3. maj prodaja pod ceno in ji grozi z zapiranjem obratov, kar za 2700 zaposlenih in kooperante pomeni negotovo usodo in nezaposlenost. Naša županija je regija pomorščakov in ladjedelničarjev, je poudaril, in to zgodovinsko tradicijo je treba ohranitii. Dotaknil se je tudi aktualne recesije v svetu in optimistično menil, da se Hrvaška Vasja Simonič. Foto: Marjana Mirković 30. december Prednovoletno srečanje na meji Brod ob Kolpi V organizaciji društva Kolpa (Kupa) iz Broda ob Kolpi in turističnega športnega društva Ko stel iz bližnje slovenske občine je bilo tudi ob koncu leta 2008 organizirano tradicionalno prednovoletno srečanje na schengenski meji med predstavniki državnih mejnih prehodov RS in RH, udeležila pa sta se ga tudi župana Delnic in Kostela, Marijan Pleše in Valentin Južnič. Organizatorja, znana po številnih odmevnih športnih, turističnih in ekološko usmerjenih dogodkih, ki jih podpirajo tudi lokalne kostel- ske in delniške oblasti, sta pomembna vez med narodoma na obeh straneh meje, za kar sta prejela tudi več priznanj, med drugim je bil kot eden najboljših prostovoljcev lani decembra nagrajen tudi predsednik društva Kolpa Davorin Klobučar. Obe društvi imata zanimive spletne strani, TŠD Kostel pa objavlja tudi zanimiv podatek, da je bil na Rakah pri Kostelu rojen Franjo Rački (1828-1894), hrvaški zgodovinar, politik, kanonik, znan predvsem kot prvi predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Več: www.udruga-kupa.hr, http: / / www. tsd rustvo - kostel. si / j ezi k Marjana Mirkovič DOGODKI JANUAR 4.januar Izlet planinske skupine v Istro Prvi izlet v letu je tradicionalno obisk Istre, njenih mest, hribčkov in gostiln. Tradicionalno ga organizira član planinske skupine Mario Aničič in prav tako tradicionalno je njegova organizacija več kot odlična. Tako je bilo tudi letos, s tem da so se izleta udeležili še nekateri člani fotoskupine in mešanega pevskega zbora, vse skupaj 47 udeležencev. Na terenu sta Mariu pomagala njegova istrska prijatelja Silvana in Aga, ki sta se izletu tudi pridružila v Feštinih. Dan se je začel z uživaško vožnjo po sončni Liburniji s krasnimi razgledi na morje. Prvo ustavljanje je bilo v majhnem istrskem mestecu Barbanu, znanem po viteški dirki Na prstenac, pri kateri morajo udeleženci na konjih s kopjem zadeti okrogel prstan, razdeljen na štiri polja. V pisanih virih je dirka prvič omenjena v 17. stoletju, obnovljena je 1976. leta. Poleg dirkališča so si udeleženci izleta ogledali kulturne znamenitosti majhnega mesteca s komaj 200 prebivalci. Barban je središče pokrajine, ki sega vse do morja na vzhodni istrski obali in premore 2000 prebivalcev. Za mestece so značilni ostanki srednjeveškega obzidja, palača beneške plemiške družine Loredan, ki je bila od leta 1535 do 1869 lastnica Berama, cerkve Svetega Nikole, ki nam jo je odprl župnik Danijel in v kateri so člani MePZ KPD Bazovica zapeli Ave Marijo Ivana Zajca in navdušili udeležence izleta. Takoj se je videlo, da ta izlet ne bo samo za oči, temveč bo nekaj zadovoljstva tudi za ušesa. Pot se je nadaljevala do Žminja in vasice Feštini, v kateri smo si ogledali jamo Feštinsko kraljevstvo. Jamo so v preteklem letu lastniki terena, na katerem leži, pripravili za obisk, predvsem zato, da bi preprečili stalno uničevanje jamskih okrasov, stalagmitov in stalaktitov, ki jih v sicer ne veliki jami ne primanjkuje. Sprejem obiskovalcev s kavo, čajem in istrsko medico, odlično vodenje in res lepa jama so navdušili vse udeležence izleta. V družbi kraljev, dedka Mraza, princes, pastirjev in številnih drugih likov iz pravljic pa tudi jamskih žuželk in enega netopirja je čas v jami hitro potekel. Na koncu nam je bilo vsem jasno, zakaj se jama imenuje Feštinsko kraljevstvo. Pa še odličen domači istrski krompir in teran smo na koncu obiska lahko kupili. Vhod v Feštinsko kraljestvo. Foto: Darko Mohar Planinski del izleta je potekal od Pazina do vasice Zarečje-Bani, trajal je urico in pol in prehodili smo ga vsi udeleženci izleta. Čeprav so bile jutranje temperature v Pazinu globoko pod ničlo, je do začetka pohoda sonce ogrelo kraj in ni bilo prav nič mrzlo. Še burja je nehala pihati. V Banih so pohodnike pričakali Dule, lastnik konobe Bani, medica in mladi harmonikar Nikola Lovrinič. Po opravljenem gostinskem delu se je Nikoli pridružila še Sil-vija Guštin. Za začetek sta zapela dve tradicionalni istrski pesmi in z dvoglasnim petjem v istrski lestvici takoj navdušila vse navzoče. krajših postankih in čakanju smo se naposled povzpeli na vrh, toda tam se zaradi vremena nismo zadrževali. Vračali smo se kar precej prezebli. Na pol poti smo bili deležni toplega čaja in piškotov in po krajšem oddihu smo se odpravili naprej. Dogovorili smo se, da se bomo nekoliko dlje zadržali v restavraciji Vagabund, vendar smo si zaradi gneče premislili in se odpravili v naselje Vrata, tam pa je odmor vsakdo izkoristil po svoje: nekateri so pojedli kaj toplega, drugi kaj spili ali le poklepetali. Čas in utrujenost sta pri večini pohodnikov storila svoje, kar je bilo očitno pri vrnitvi. Le mi iz KPD Bazovica vemo, kako mora biti: brez oddiha, brez spanja, le pesem in smeh. Ob vrnitvi se je g. Japel zahvalil vsem udeležencem. Po številu planincev iz štirih društev je bila naša skupina "srebrna", takoj za PD Duga. In moje osebno mnenje: imamo zelo dobro kondicijo. Niti hip nas niso čakali. Celo tisti, ki planinarijo veliko več in dlje kot mi, so tokrat občasno odpovedovali. Vendar je bil izlet nasploh zelo lep, razen vetra, ki je pokvaril celoten vtis. In ob koncu moram dodati: planinci KPD Bazovica, vsa čast! Pravi smo! Jasna Pipan, prevod in priredba Marjana Mirković datnimi informacijami, kako priti do denarja iz evropskih skladov. S povratno informacijo in visoko oceno srečanja sta bili zadovoljni tudi predavateljica iz zagrebškega podjetja za trajnostni razvoj skupnosti Odraz, in Marijana Košuta v imenu organizatorja, ki nam je še povedala, da bosta v tem sklopu organizirani še dve delavnici, prav tako na Reki. Marjana Mirković 23.januar Slovenski dom KPD Bazovica Jožef Škof, Politbordel V Slovenskem domu KPD Bazovica se je pred polno društveno sobo po pevskem pozdravu mešanega pevskega zbora pod vodstvom Fran-ja Bravdice in izrečeni dobrodošlici predsednika društva Vitomirja Vitaza znova predstavil pisatelj Jožef Škof. 23.januar Slovenski dom KPD Bazovica Projektno razmišljanje in priprava projektov Evrourad, delavnica 2 Tudi druga delavnica v organizaciji pisarne Evrourad je pritegnila precej zanimanja in udeležbo štirinajstih članov društev in svetov predvsem iz Zagreba, Pulja, Lovrana in Reke. Če sklepamo po izrečenih pohvalah, je tudi ta uspešno potekala in navzoče oborožila z do- Gost, sicer upokojeni agronom iz Bele krajine, ima za seboj že opus desetih objavljenih knjig z najrazličnejših področij. Predstavil je dve, Politbordel ter Kozje meso in mleko. V prvi, romanu o politiki, boju in delu, je, kot je zapisal v predgovoru, zajel tri poglavitne sklope odnosov med ljudmi in jih od nekdaj do danes prikazal v prenesenem pomenu, da bi spodbudil k premisleku in dejavnemu ukrepanju zoper naraščajoče krivice in trpljenje v svetu. Član dramske skupine Alojz Usenik je ob tej priložnosti prebral odlomek o nojevski politiki, Vitomir Vitaz pa o politični kuhinji nasploh. Beseda je tekla še o drugi knjigi, v kateri Jožef Na Viševici. Foto: Gilio Arbula Škof govori o zdravilnih učinkih prehrane s kozjim mlekom in mesom. Po pogovoru z obiskovalci in podpisovanjem knjig je avtor izrazil tudi zadovoljstvo nad vnovičnim obiskom na Reki in podaril knjižnici KPD Bazovica več svojih knjig. Napovedal je še skorajšnji izid svoje naslednje knjige, namenjene zgodovinski, kulturni in naravni dediščini njegove ljubljene Bele krajine. Marjana Mirković Jožef Škof. Foto: Anita Hromin 31.januar Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega Primorja, Reka Jaslice sveta Mednarodni muzej Mednarodni muzej božiča je kot razstavo svetovnih jaslic leta 1999 zasnoval dr. Alfredo Troi-si, pobudnik in glavni organizator. V sodelovanju z Unescom in ob jubileju 2000 je razstavo iz Verone prenesel tudi v Betlehem; tam je bila odprta na božič, 25. decembra 1999. Že ob odprtju so bile v razstavo vključene tudi slovenske jaslice. Namen muzeja božiča je, kot piše v katalogu, organizirati potujoče razstave zbirke, ki obsega približno 150 skrbno izbranih jaslic, na ogled pa je bila doslej vN/eroni, Parizu, Lublinu, Milanu, Ljubljani in Assisiju. Razstava je bila do 31. januarja na postavljena tudi na Reki. Marjana Mirković NAPOVED FEBRUAR 4. februar, 19.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, Reka Informacije o študiju v RS Informacije o prijavah, številu vpisnih mest, priznavanju spričeval in možnostih za štipendijo bodo obiskovalci tudi tokrat prejeli v strnjeni in pisni obliki v hrvaščini in slovenščini. Več v rubriki Študij v RS na strani 23. Marjana Mirković 5. februar, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Modra luč, razstava V klubski sobi bo na ogled razstava članic in članov likovne delavnice Modra luč, ki deluje v okviru Društva železničarjev slikarjev na Reki. Razstavo bo predvidoma spremljal tudi krajši kulturni program. Marjana Mirković 7. februar Pohod po reških sprehajalnih poteh: Mlikaričin put Čeprav projekt reških sprehajalnih poti nikakor ne more zaživeti in zadihati s polnimi pljuči, pa nosilci idejnega projekta - voditelji PD Duga, PD HPT Učka in PS KPD Bazovica ne odstopajo od praktične predstavitve projekta. Po lanskoletnem pohodu od Trsata do Drenove bomo letos hojo priredili za reške osnovne šole, od Orehovice do Svetega Kuzma, delno po stezah, po katerih so grobniške žene nosile vsako jutro mleko na Reko, delno pa po gozdnih poteh po grebenu Rebri. Hoje bo za dobre tri ure, razen začetnega dela pot ne bo prenaporna. Upati je, da se bo pohodu vsaj delno priključil tudi Edo Žeželič, velik poznavalec grobniške preteklosti, ki bo vedel veliko povedati o „mlika-ricah" in njihovih poteh. Darko Mohar Svet slovenske narodne manjši ne PGŽ P o d p i n j o I 43/1, Reka VAB I L O Pot Prijazno vabljeni na ogled dokumentarnega filma o življenju in delu Primoža Trubarja v sredo, 24. februarja 2009 ob 18.00 24. februar Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Pustni ples planinske skupine 1. marec Izlet planinske skupine na Cres Planinski vodniki KPD Bazovica so kot člani PD Snežnik iz Ilirske Bistrice dobili nalogo, da v letu 2009 organizirajo vsaj en izlet za vse člane PD Snežnik. Za prvi tak izlet so izbrali otok Cres in njegovo severno območje, imenovano Tramon-tana. Vrsta sprehajalnih poti, najvišji vrh otoka, Eko center in mestece Beli so najlepše priporočilo za obisk tega konca Kvarnerja. Darko Mohar Lani so bile pustne zabave zelo kratkotrajne, zato planinski skupini KPD Bazovica pustovanja ni uspelo organizirati na pustni torek. Letos bo pustovanje obnovljeno in ta napoved je tudi poziv vsem članom Slovenskega doma KPD Bazovica in njihovim prijateljem, da se našemljeni udeležijo pustne zabave v prostorih društva. Darko Mohar Planinska skupina KPD BAZOVICA: Izleti in druge dejavnosti v letu 2009 Datum Izlet ali druga dejavnost Opomba JANUAR 4. 1. 2009 Istra avtobus 11.1. 2009 Pohod na Pliš (Klana) lastni prevoz 18. 1. 2009 Zimski pohod na Viševico PD Strilež + PD Duga FEBRUAR 7. 2. 2009 Reške sprehajalne poti: „Mlikaričin put" mestni prevoz (PD Duga in PD Učka) 15. 2. 2009 Vrbnik - Mali Hlam - Žanac avtobus 24. 2. 2009 Pustovanje MAREC 1. 3. 2009 Cres - Tramontana skupaj s PD Snežnik 15. 3. 2009 Gradiška tura lastni prevoz 29. 3. 2009 Japetič - Samoborsko gorovje lastni prevoz APRIL 19. 4. 2009 Ilirska Bistrica - srečanje avtobus MAJ 1.-3. 5. 2009 Dugi otok/Kornati avtobus 9. 5. 2009 Baška - „Crna ovca" lastni prevoz 23.-24. 5. 2009 Dinara avtobus JUNIJ 7. 6. 2009 Samarske stijene lastni prevoz 20.-21. 6. 2009 Lividraga lastni prevoz JULIJ 3.-5. 7. 2009 Kranjska gora - Tamar - Jalovec lastni prevoz 18.-19. 7. 2009 Mohar - Avstrija lastni prevoz AVGUST 29.-30. 8. 2009 Triglavska jezera lastni prevoz SEPTEMBER 5. 9. 2009 Bazovica - pohod avtobus Spremembe datuma ali cilja izleta so možne in odvisne od vremenske napovedi ali drugih dejavnosti KPD Bazovica. Sestanki planinske skupine: vsak torek od 20. do 22. ure. Stik: tajništvo KPD Bazovica v delovnem času; Darko Mohar, gsm: +385 91 573 0362. Darko Mohar IZ LIBURNIJE Liburnijska priloga SKPD Snežnik iz Lovrana je ob koncu leta izdalo tretjo številko Liburnijske priloge. Glasilo v glavnem na kratko povzema dejavnost društva v preteklem letu in člane seznanja z nekaterimi novostmi, za kar še vedno skrbi predsednik Vasja Simonič. Svoje vtise o Lovranu je zapisala nova učiteljica slovenščine v SKPD Snežnik Mojca Podobnikar, s krajšim prispevkom pa je pri vsebini LP tokrat sodeloval tudi Krsto Babič, sicer novinar reškega dnevnika v italijanskem jeziku La voce del popolo. Marijana Mirković GORSKI KOTAR 17. januar Bife MTB, Plešce Drugi večer etnološkega filma Etnološka zbirka Palčava šiša in Turistična agencija Risnjak Kot nam je sporočil Marko Smole, je bil tudi drugi filmski večer etnološkega filma, na katerem so predstavili pripoved ene od najstarejših vaščank, Špelne tjete Dragice, o življenju in običajih v Plešcih v času njenega otroštva in mladosti, deležen odličnega obiska. Spremljal ga je tudi novinar Radia Delnice, med obiskovalci pa sta bila tudi gosta iz Ljubljane, di-alektologinja prof. Vera Smole in jezikoslovec Matej Šekli s filozofske fakultete, ki sta z veseljem nabirala narečno gradivo. Zanj raste zanimanje tudi med mladimi in prof. Vera Smole je povedala, da je bila nedavno mentorica pri pripravi diplome iz frazeologije narečja, ki ga govorijo v Plešcam bližnji vasi, Hrvatsko. Marjana Mirković 22. - 25. januar Turizem in prosti čas, Ljubljana Priznanje Palčavi šiši V Ljubljani je potekal najpomembnejši turistični sejem v letu, Turizem in prosti čas. Predstavile so se vse, za to tržišče najprivlačnejše turistične destinacije, in med tistimi s tradicionalno ve- likanskim predstavitvenim prostorom je bila tudi Hrvaška. Poleg tujih držav, ki imajo v turizmu velike deleže, so se posamično predstavile tudi turistične regije Slovenije ter številni ponudniki turističnih storitev, kmečki turizmi in društva. V okviru sejma so bile organizirane številne prireditve, med njimi tudi podelitev nagrade društva Slovenia Nostra, ki v sklopu evropskih nevladnih organizacij Europa Nostra - Naša Europa deluje kot predstavnik in pobudnik razvoja civilne iniciative na področju raziskovanja, varstva in ohranjanja kulturne in naravne dediščine v slovenskem kulturnem prostoru. Med nagradami, ki so bile podeljene prvič, jo je - v kategoriji čezmejnih pobud prejela tudi Etnološka zbirka Palčava šiša Marko Smole (levo) prejema priznanje. Arhiv zbirke Palčava šiša Prijemniki priznanja Slovenia Nostra 2009. Arhiv zbirke Palčava šiša iz vasice Plešce v dolini reke Čabranke. Organizatorji zbirke, ki si s svojimi projekti prizadevajo za ohranjanje, širjenje zavesti in znanja o vrednosti kulturne dediščine, zlasti med lokalnim prebivalstvom in mladimi, so bili s priznanjem zelo počaščeni. Projekti, ki jih aktivno uresničujejo že četrto leto zapored, pa so prispevali k njeni prepoznavnosti, ne le na skupnem slovenskem in hrvaškem etničnem in kulturnem prostoru v okolici reke Čabranke, temveč tudi širše. Dodelitev nagrade na turističnem sejmu je etnološki zbirki Palčava šiša omogočila večjo predstavitev na območju sosednje Slovenije, tako da so nekateri organizatorji turističnih izletov iz sosednjih držav že na sejmu izrazili velik interes za uvrstitev ponudbe Palčave šiše in Mesta Čabra v svoje programe. Predstavitveni film o zbirki so si obiskovalci lahko ogledali ob stojnicah Dolenjske in Bele krajine, niso pa manjkali niti prospekti zbirke v slovenskem jeziku. Po mnenju podpisanega je bila to tudi edina predstavitev nekega produkta z območja Čabra ali Gorskega kotarja na sejmu, kljub temu da gre za prostor, ki meji na Slovenijo. Upajmo, da bodo odgovorni v Mestu Čabar pri načrtovanju tamkajšnjega turističnega razvoja sposobni uvrstiti in povezati možnosti, ki jih imajo v svojem kraju, z bogato kulturno dediščino in naravnimi lepotami ter vse vključiti v turistično ponudbo in produkte širše geografske regije. Zaradi zemljepisnega položaja bo to težko uresničiti in bo nujno zahtevalo čezmejno sodelovanje v vseh smereh. Marko Smole, prevod in priredba Marjana Mirkovič IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV SKD Oljka, Poreč Skupna proslava 8. februarja bo na predvečer praznika že drugič potekala v sodelovanju vseh istrskih društev: poleg poreškega še SKD Istra iz Pulja, SKD Lipa iz Buzeta in Društva Slovencev iz Labina. Poleg nastopa pevskega zbora Enci-jan iz puljske Istre, ki ga vodi Paola Stermotič, ter recitatoric in recitatorjev iz vseh društev bo osrednja točka programa predstavitev razkošne monografije akademskega slikarja Martina Bizjaka, dejavnega člana puljske Istre. Marjana Mirkovič SKD Lipa, Zadar Kulturni praznik s koncertom slovenske skupine Kresnice 6. februarja v zadrški knjižnici je v intervjuju za Zadarski list 20. januarja napo vedala že predsednica društva Darja Jusup. Ob tej priložnosti je članice in člane pozvala tudi na redno letno skupščino ter na vprašanje novinarja, kako se v društvu spoprijemajo z visoko politiko, izraženo v medijih, spregovorila tudi o odnosih med državama. Pri tem je poudarila, da so vsakodnevni odnosi med ljudmi "odlični in da se s politiko v glavnem ne ukvarjajo. Naši ljudje, Slovenci in Hrvati, so vedno sodelovali, nikoli se niso sovražili," pravi in dodaja, da so izjave politikov vseeno za navadne ljudi neprijetne in žal ponekod le naletijo na plodna tla. V zanimivem intervjuju med drugim navaja, da se je precej Slovencev preselilo na hrvaške otoke in da živijo na Dugem otoku, v Kuljici, na Rivnju, v Vrsi h, Biogradu in Turnju. Kot do ber primer Darja Jusup omenja tudi večletno sodelovanje med zadrško in mariborsko srednjo medicinsko šolo. Opozarja na pomen kulture in krepitve odnosov na tem področju ter poudarja še posebno dejavne članice SKD Lipa, kot so Rafaela Štulina, Asja Bajlo, Metka Stipčevič, Nadja Špralja, Katarina Bezič, Tatjana Jug - Škara, Milica Golob, Milena Jurjevič in še mnoge druge. Dnevnik Zadarski list izhaja od leta 1994, ustanovil pa ga je novinar Nedeljko Jusup, ljubljanski diplomant in danes predavatelj študija novinarstva na oddelku za komunikolo-gijo v turizmu na zadrški filozofski fakulteti. Marjana Mirkovič Slovenci I Hrvati su oduvijek prijatelj SKPD Slovenski dom, Zagreb Kot nam je prijazno sporočila tajnica sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, Agata Klinar Medaković, bodo v društvu pred stavili turistični vodič Zagreb in Slovenci, posvečen znanim osebam slovenskega rodu, ki so se s svojim delom in ustvarjanjem zapisale v zgodovino mesta. Odprta bo tudi razstava z naslovom Ljudje, ki nas povezujejo - Francesco Robba, namenjena znanemu beneškemu kiparju, ki je obogatil slovensko umetnost, ustvarjal pa je tudi v Zagrebu. Marjana Mirković SKD Slovenski dom, Karlovec Po besedah Fride Bišćan, ravnateljice mestne knjižnice v Karlovcu - tam imata od leta 1992 svoje prostore osrednji oddelek za slovensko knjigo na Hrvaškem, pa tudi tamkajšnje slovensko društvo -, pripravljajo skupno razstavo v počastitev kulturnega praznika. Na ogled bo zgodovinsko, dokumentarno in slikovno gradivo o slovenski književnosti. Marjana Mirković SKD Lipa, Dubrovnik SKD Lipa kulturni praznik že več let slavi v okviru osrednje prireditve v mestu Dnevi svetega Blaža, zavetnika mesta. Tokrat bodo praznik prvič proslavili z razstavo; dosedanjim glasbenim in literarnim mostovom bodo 2. februarja pridružili še Slikarski kulturni most. Na ogled bo v prostorih hotela Lero, predstavila se bosta akademska slikarja, Tomaž Perko iz Slovenije in domačin Lukša Peko, o njunem ustvarjanju pa bo spregovorila umetnostna zgodovinarka Lucija Aleksič, ki bo razstavo tudi odprla. Predsednica SKD Lipa Barbara Njirič pa je napovedala še koncert slovenske glasbene skupine Kresnice 6. februarja. Marjana Mirković SKD Triglav, Split Slovenski kulturni praznik je v Splitu osrednji dogodek leta, ki je po navadi organiziran v dveh večerih, po zamisli in pripravi tamkajšnje prizadevne in ustvarjalne učiteljice Vere Hrga. Prvi večer bo potekal v preddverju splitskega narodnega gledališča, na programu pa bo koncertni nastop mlade in nagrajevane glasbenice, ljubljanske diplomantke, pianistke Ivane Marije Vidovič iz Dubrovnika. Z recitacijo njene poezije v slovenščini jo bosta spremljala igralca Mireille Stanič in Čedo Martinič. Marjana Mirković Ivana Marija Vidović. Foto: www.ivanavidovich.com SKD Stanko Vraz, Osijek V SKD Stanko Vraz bodo praznik tudi letos proslavili z manjšo slovesnostjo. Kot nam je sporočil tajnik Zvonko Horvat, pripravljajo kulturni večer, v katerem bodo z recitacijami slovenske poezije nastopili člani. Sabina Koželj Horvat: Med dvema ognjema Z zamudo pa objavljamo novico o lanskem izidu nove knjige, nove slikanice književnice Sabine Koželj Horvat iz Osijeka, sicer tudi predsednice SKD Stanko Vraz. Z izidom nas je seznanil prizadevni tajnik društva Zvonko Horvat. V slikanici z naslovom Med dvema ognjema, ki jo je avtorica izdala pod psevdonimom Ann Brush, je poučno in človeško toplo predstavljena tema romske problematike v Sloveniji. Avtorica je živela v Zagradcu pri Ambrusu, od koder je romska družina Strojan. Slikanica je močno odmevala v slovenskih medijih, kmalu pa bo objavljen dvojezični prevod v slovensko-romskem in hrvaško-romskem jeziku. Prevajalec je romski učitelj Duško Kostič iz Darde na Hrvaškem. Marjana Mirković Sabina Koželj Horvat in Duško Kostić. Foto: Zvonko Horvat Ana Schnabl je januarja 2008 ob izidu zapisala: "Problematika, ki jo je lani razgrnil primer družine Strojan, je bila deležna obsežne medijske pozornosti. Nato pa so novice o njihovi usodi, v skladu s pravili senzacionalizma, izginile. Konec leta 2007 smo mimogrede le izvedeli, da je težava z zamenjavo parcele rešena, kar razveseljuje vse vpletene strani. Nekateri so vseeno presegli deklarativne puhlice in se problema ksenofobije potem, ko so ga izrinili drugačni medijski naslovi, ki generirajo javno mnenje in interes, lotili temeljiteje. Primer tega je slikanica Med dvema ognjema avtorice, ki se predstavlja pod psevdonimom Ann Brush. Namen slikanice, ki jo je izdala založba Stella s sedežem v Šmarjeških Toplicah, je, "da seznani z omenjeno problematiko in da otrokom na začetku, še preden se lahko vmešajo odrasli, pokaže, da do istega cilja vedno obstaja več poti". Slikanica je navdih očitno našla prav v primeru Strojanovih, saj omenja tako mamo Jelko kot Ambrus, Za-gradec, Dečjo vas ter incident med Romi in enim od vaščanov. Zgodba prikazuje razvoj prijateljstva med dvema svetovoma, svetom marginaliziranih Romov in svetom večine. Niti prvega niti drugega sveta avtorica ne prebarva črno-belo, temveč v obeh dovoli odklone, ki so v splošnem značilni za človeško družbo, ni dobrih ali zlih, so samo ljudje, posamezniki, ki si zaslužijo priložnost." Več o slikanici na spletni strani www.stella-sp.si Glasilo Kluba ljubiteljev Trsata je v svoji zadnji številki v letu 2008 med drugim počastilo spomin na trsatskega gvardijana Vendelina Vošnjaka. V prispevku z naslovom Slovenec hrvaškega srca fra Emanuel Hoško piše o tem izjemnem frančiškanu, ki je preminil pred 75 leti. Vendelin Vošnjak (1861-1933) je slovenski svetniški kandidat. Rodil se je v Konovem pri Velenju; njegovo krstno ime je bilo Mihael. Njegovi predniki so se v Slovenijo preselili iz Bosne, priimek Vošnjak je nemški oz. avstro-ogrski zapis besede Bošnjak. Zgodaj je ostal brez matere, odrasel je v številni in revni družini, za njegovo šolanje in versko življenje je skrbel sorodnik, ki je bil nadžupnik na Ptuju. Leta 1878 je bil sprejet v noviciat frančiškanskega samostana v Zagrebu in dobil redovniško ime Vendelin. Študiral je filozofijo in teologijo, opravljal pa je vrsto najvišjih dolžnosti: ko je bila po odloku Rima l. 1900 osnovana nova hrvaška frančiškanska provinca svetega Cirila in Metoda s sedežem v Zagrebu, je bil izbran za provinciala. Do takrat so frančiškanski samostani na Hrvaškem spadali pod eno slovensko in dve madžarski provinci; pozneje je bil tudi generalni vizitator vseh frančiškanskih provinc v Kraljevini Jugoslaviji in tudi v Avstriji, Nemčiji in na Češkem. Bil je član vrhovne uprave frančiškanskega reda v Rimu. Umrl je v frančiškanskem samostanu na Kaptolu v Zagrebu. Leta 1963 je bil sprožen postopek za njegovo beatifikacijo. Več: www.wikipedia.org Marjana Mirković NESPREGLEDANO 11. januar 2009 Novi list: Šest desetletij ohranjanja identitete in tradicije Pod naslovom Šest desetletij ohranjanja identitete in tradicije je Marinko Krmpotić v reškem dnevniku Novi list 11. januarja 2009 objavil obsežen zapis o monografiji Slovenski dom KPD Bazovica, ki je izšla konec lanskega leta. Kot piše, sta avtorici, sestri Barbara in Kristina Riman, v njej zapisali zgodovino društva, ki od leta 1947 širokogrudno in z vrsto najrazličnejših dejavnosti izredno prispeva k ohranitvi in krepitvi slovenske identitete na Reki. Zaradi uspešno združene ljubezni do Reke in svojega hrvaškega rodnega kraja ter Slovenije, domovine in domačega kraja njunih prednikov, sta avtorici uspešno obravnavali in predstavili javnosti enainšestdeset let staro zgodovino KPD Bazovica. La voce del popolo, Moj grad Izid monografije je 8. januarja 2009 pospremil tudi reški dnevnik v italijanščini La voce del popolo, prispevek o društvu pa je v treh nadaljevanjih za tednik Moj grad napisal tudi član sveta slovenske narodne manjšine Dimitrij Jelovčan Bulatovič. Marjana Mirkovič Moja Slovenija Decembrska številka revije Moja Slovenija pa je izpod peresa Luke Klopčiča objavila novico o posvetu Ko ni več meja, ki ga je na Reki 14. in 15. novembra 2008 organiziral Svetovni slovenski kongres. Marjana Mirkovič AKTUALNO Konzularna pisarna na Reki? Da bi bilo na Reki upravičeno vzpostaviti neko obliko stalne konzularne navzočnosti RS ali pisarne s podobno nalogo, je znano že od prvih konzularnih dni leta 1993, ko so ta srečanja pomenila pravo obleganje Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki, saj se je zvrstilo tudi po več kot sto obiskovalcev. Podobna pobuda v tej zvezi je bila večkrat izrečena in pisno posredovana tudi na veleposlaništvo. To jo je načelno podprlo, enako kot nekdaj veleposlanika Boštjan Kovačič in Peter Bekeš, vendar uradnega odgovora iz Ljubljane ni bilo. Prav tako je ostala nejasna napoved, objavljena pred nekaj leti v reškem Novem listu, da RS odpira konzularni oddelek na Reki. Najnovejši predlog za vzpostavitev takšnega urada pa je dal Svetovni slovenski kongres na lanskem, 7. posvetu Ko ni več meja, po katerem so se zavzeli za ustanovitev stalne konzularne pisarne na Reki in s tem seznanili tudi zunanjega ministra RS Samuela Žbogarja. Prošnja med drugim poziva, da v sodelovanju z Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter veleposlaništvom RS v RH preuči možnosti za ustanovitev pisarne, ki bi "pripomogla k boljšemu sodelovanju s slovensko skupnostjo na Hrvaškem". Minister Žbogar je v odgovoru na začetku januarja med drugim zapisal, da se na ministrstvu zavedajo, da "bo v prihodnje treba še okrepiti napore v smeri izboljšanja položaja slovenske skupnosti na Hrvaškem." Poleg ureditve statusnih vprašanj, piše, ima v mislih podporo dejavnostim slovenskih društev, ki se zavzemajo za ohranjanje in krepitev slovenstva, slovenskega jezika in slovenske kulturne dediščine na Hrvaškem. Ministrstvo za zunanje zadeve je seznanjeno s problematiko, ki je vezana na zagotavljanje konzularnih storitev za Slovence, ki živijo zunaj Zagreba. Dejstvo je, da bi lahko okrepljena konzularna navzočnost zunaj sedeža veleposlaništva v Zagrebu pomembno izboljšala zagotavljanje konzularnih storitev za slovensko skupnost na Hrvaškem, piše minister in dopis končuje z napovedjo, da bo ministrstvo za zunanje zadeve proučilo možnosti in načine za okrepitev zagotavljanja konzularnih storitev na tem območju. Upajmo, da bo to v prid tudi hrvaškim državljanom in zlasti študentom iz Istre in Kvarnerja. Ti namreč od lanske jeseni svojih vlog za pridobitev dovoljenja za bivanje ne morejo več predajati na konzularnih dnevih na Reki, temveč morajo za to zaprositi izključno na veleposlaništvu v Zagrebu. Dopis s prošnjo v tej zvezi je zaradi številnih pozivov za vrnitev teh, lani ukinjenih storitev veleposlaništvu 26. januarja 2009 poslal Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije. Marjana Mirković Predsednik dr. Danilo TUrk Slovenec leta 2008 Nedeljski dnevnik je 16. januarja 2009 na sklepni prireditvi v okviru akcije Slovenec leta, ki poteka že 21. leto, za najbolj priljubljeno osebnost lanskega leta razglasil predsednika RS dr. Danila Turka. Od bralk in bralcev Nedeljskega dnevnika je namreč prejel največje število glasov oziroma povabil na kosilo. Predsednik dr. Danilo Turk je naziv Slovenec leta prejel že drugo leto zapored. Več: www.up-rs.si Marjana Mirković Osebnosti - Veliki slovenski biografski leksikon Aktualnega slovenskega predsednika omenja tudi novi slovenski biografski leksikon Mladinske knjige Osebnosti, ki je izšel v dveh zvezkih. V njem je zbranih kar 12.000 izjemnih posameznikov, ki so s svojim življenjem in delom vplivali na Slovence in Slovenijo. Več kot 1100 strani obsežno delo omenja pomembne sonarodnjake iz preteklosti in sedanjosti. Poleg Slovencev, ki so delovali doma, so v delu zajete tudi osebnosti slovenskega rodu, ki so se uveljavile v tujini, pa tudi posamezniki, ki so proučevali in vplivali na Slovenijo ter daljše obdobje živeli v Sloveniji. Več: www.mladinska-knjiga.si Marjana Mirković Osebnosti - Veliki slovenski biografski leksikon Decembra lani je Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani izdal knjigo Žepna slovenščina, z napotki, kako se znajti med slovenskimi ljudmi in njihovimi navadami. Slovenske besede in fraze v knjižici so opremljene s slikovnim gradivom, prvi razlagalni jezik je angleški, v načrtu so tudi izdaje v drugih jezikih (nemškem, francoskem, italijanskem, španskem, ruskem, madžarskem, kitajskem, japonskem ...). Žepna slovenščina je na prodaj po ceni 16,50 EUR, naročite jo lahko v Knjigarni Filozofske fakultete, e-pošta: knjigarna@ff.uni-lj.si . Marjana Mirković 60 let Sveta Evrope Svet Evrope (SE) je bil ustvarjen pred 60 leti z namenom, da bi dosegli večjo enotnost med njegovimi članicami. Osnovni cilj SE je ohraniti in spodbujati človekove pravice, demokracijo in vladavino prava. Najpomembnejši dosežek je Evropska konvencija o človekovih pravicah, ki skupaj z edinstvenim nadzorstvenim mehanizmom, Evropskim sodiščem za človekove pravice, zagotavlja temeljne pravice in svoboščine 800 milijonom Evropejcev. Leta 2009 bo priložnost za praznovanje te obletnice in pogled v prihodnost z izzivi, ki jih bo prineslo, je ob tem zapisano v izjavi ob koncu leta 2008. Več: http://www.coe,int/t/dc/press/News/20081223_ anniversary_en.asp Marjana Mirković SE začel kampanjo Antisemitizem in strah pred muslimani v Evropi naraščata, pri čemer so še posebno skrb vzbujajoči podatki iz nekaterih evropskih držav, kjer ima skoraj polovica prebivalstva negativno mnenje o muslimanih, Judih, Romih in pripadnikih drugih etničnih skupin. Svet Evrope je zato pripravil novo ozaveščevalno in izobraževalno kampanjo Spregovori proti diskriminaciji. Kampanja, ki nadgrajuje uspešno mladinsko kampanjo Vsi drugačni - vsi enakopravni, se osredotoča na potencialne žrtve diskriminacije, medije in mlade. V Sloveniji so se aktivnosti za spodbujanje strpnosti v družbi začele že na začetku januarja - s plakati na 400 mestih v Ljubljani in drugih slovenskih krajih. Več: www.coe.si Marjana Mirković Milena Klajner na čelu Odbora strokovnjakov SE za varstvo narodnih manjšin Predstojnica Urada za narodne manjšine Vlade RH Milena Klajner je 1. januarja prevzela dolžnost predsedujoče v Odboru strokovnjakov Sveta Evrope za vprašanja varstva narodnih manjšin, DH - MIN oziroma nadzornega kon vencijskega telesa Sveta Evrope, je zapisano na vladni strani. Odbor strokovnjakov je bil ustanovljen leta 2004 kot generalni forum za sodelovanje med vladami za vprašanja s področja varstva narodnih manjšin. Več: www.vlada.hr Marjana Mirkovič Na Reki odprt lektorat za makedonski jezik Predsednik Republike Makedonije Branko Crvenkovski je konec lanskega leta na Reki odprl lektorat za makedonski jezik in književnost, ki bo deloval v okviru Oddelka za kroatistike na reški filozofski fakulteti. Na svetu je skupno 30 lektoratov makedonskega jezika, reška novost je zasluga predvsem prorektorja tukajšnje univerze, makedonista Gorana Kalogjere. Zelo dejavna makedonska skupnost na Reki je organizirana v pet pravnih oseb: Skupnost Makedoncev, KPD llinden, Svet makedonske narodne manjšine Mesta Reka, predstavnik makedonske narodne manjšine Primorsko-goranske županije in cerkvena občina. Pozorno skrbijo tudi za podmladek, ki mu je namenjen pouk makedonskega jezika na osnovnošolski ravni na Reki. Marjana Mirkovič Na Reki tudi pouk v albanščini Na OŠ Nikole Tesle na Reki je bil konec lanskega leta odprt nov razred za učence albanske narodnosti, ki ob sobotah obiskujejo dopolnilni pouk v maternem jeziku. Pobudo zanj sta že pred letom dni poleg Skupnosti Albancev PGŽ dala še oba sveta albanske narodne manjšine, na mestni in županijski ravni. Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport RH je reško OŠ Nikole Tesle izbralo za prvo osnovno šolo, v kateri je finančno podprlo izbirni pouk v albanskem jeziku, ki ga trenutno obiskuje kar 47 učencev z Reke in okolice. Poleg učenja jezika obsega program še gradivo s področja albanske kulture in zgodovine. Marjana Mirkovič ŠTUDIJ IN ŠTIPENDIJE V RS Informativni dan 13. februarja 2009 Univerza v Ljubljani je v novem študijskem letu 2009/2010 razpisala le nove, prenovljene, bolonjske študijske programe in tako na novo vpeljala 103 študijske programe prve stopnje in štiri enovite magistrske študijske programe druge stopnje (Pedagoška matematika, Den-talna medicina, Medicina, Teologija). Skupaj je razpisanih 167 programov. Članice Univerze v Ljubljani bodo predstavile študijske programe in druge vidike študija na UL v petek, 13. februarja ob 10.00 in 15.00 uri ter v soboto, 14. februarja ob 10. uri. Na nekaterih fakultetah bodo predstavitve potekale v več terminih, zato je te priporočljivo preveriti tudi na njihovih spletnih straneh. DODIPLOMSKI ŠTUDIJ VPIS NA UNIVERZO V LJUBLJANI 2009/2010 Rokovnik postopka za tujce (državljane držav nečlanic EU) Prvi prijavni rok za tuje državljane iz držav nečlanic EU bo potekal od 10. februarja do 5. avgusta 2009. Kandidati, ki se nameravajo vpisati v študijske programe s preizkusi nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti, se morajo prijaviti do 9. marca 2009. Prijavni rok od 10. februarja do 5. avgusta 2009 Kandidati se prijavijo: • z obrazcem DZS 1,71 /1 (Prva prijava za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2009/2010), ki ga priporočeno pošljejo na naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, p.p. 524, 1001 Ljubljana • s prijavnim obrazcem (Application Form) objavljenim na spletni strani www.vpis.uni-lj. si, rubrika Tujina, ki ga priporočeno pošljejo na naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, p.p. 524, 1001 Ljubljana • od 10. februarja do 9. marca 2009 lahko oddajo elektronsko prijavo na spletni strani www.vpis.uni-lj.si, rubrika Prijava. Kandidati pošljejo samo en prijavni obrazec, v katerem po prednostnem vrstnem redu lahko napišejo tri študijske želje. Kandidati, ki se želijo vpisati v študijske programe s preizkusi nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti, se morajo prijaviti najkasneje do 9. marca 2009. Prijave, postane po 5. avgustu 2009, se izločijo. Prošnje in pritožbe obravnava Komisija za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku. Po 9. marcu (za študijske programe s preizkusi nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti) oziroma po 5. avgustu 2009 spremembe zapisanih študijskih želja niso več mogoče. Informativni dan 13. februarja 13. in 14. februarja 2009 bo organiziran informativni dan, natančen razpored na članicah je objavljen v Razpisu. Informativni dan tudi za študente iz zamejstva 13. februarja 2009 ob 12. uri bo v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, informativni dan za zamejske Slovence in tuje državljane, ki želijo študirati na UL. Komunikacija s prijavljenimi kandidati Vsem prijavljenim Slovencem brezdržavljanstva RS in tujim državljanom VPIS UL najpozneje do 30. maja (za prijave, oddane do 9. marca) oziroma v 14 dneh od prejema prijave pošlje pisno obvestilo o stanju njihove prijave in navodila o nadaljnjem postopku ter rokih za dopolnitev prijave z zahtevanimi dokazili. Dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev Kandidati dopolnijo prijavo za vpis z dokazili, ki jih pošljejo prijavno-informacijski službi Univerze v Ljubljani: - overjena kopija zaključnega spričevala in spričeval zadnjih dveh letnikov srednje šole, - prevod spričeval v slovenski jezik, - potrdilo o znanju slovenskega jezika (če študijski program to zahteva), - overjena kopija identifikacijskega dokumenta, - odločba o priznanju v tujini pridobljenih spričeval. • Kandidati, ki so srednjo šolo v tujini že končali in že imajo odločbo o priznanju tuje izobrazbe oziroma odločbo o nostrifikaciji, morajo poslati vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev skupaj s prijavo do 9. marca oziroma najkasneje do 5. avgusta 2009. • Kandidati, ki bodo srednjo šolo v tujini končali v šolskem letu 2008/09, morajo spričevala in vse potrebne dokumente poslati najkasneje do 5. avgusta 2009. Preizkusi nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti -od 26. junija do 9. julija 2009 Preizkuse nadarjenosti opravljajo kandidati, ki se prijavijo do 9. marca 2009. Opravljajo jih na posameznih visokošolskih zavodih, ki kandidatom pošiljajo vsa obvestila - od 9. do 11. septembra 2009 Preizkuse nadarjenosti lahko opravljajo le kandidati: - z upravičenimi razlogi na osnovi sklepa pristojnega organa fakultete oziroma akademije, ki izvaja preizkuse; ali za katere je bilo tako odločeno v pritožbenem postopku. Informacija o številu prijavljenih kandidatov Na spletnem naslovu www.vpis.uni-lj.si, rubrika Tujina bodo 10. aprila, 30. junija in 10. avgusta 2009 objavljeni podatki o številu prijav za posamezni študijski program. Sklep o omejitvi vpisa določi VPIS UL 10. avgusta 2009. Informacije o končnem številu prijav in omejitvi vpisa bodo objavljene 10. avgusta 2009 na spletni strani www.vpis.uni-lj.si, rubrika Tujina. Razvrščanje prijavljenih kandidatov 25. avgust 2009 VPIS UL na podlagi sklepov visokošolskega zavoda o omejitvi vpisa in meril za izbiro, objavljenih v razpisu za vpis, izvede izbirni postopek za vse prijavljene kandidate, ki do 5. avgusta 2009 izpolnjujejo pogoje za vpis. Sklepi o rezultatu izbirnega postopka za vpis v prvi letnik do 5. septembra 2009 Vsem kandidatom z veljavno prijavo bo izdan in poslan pisni Sklep o rezultatu izbirnega postopka najpozneje do 5. septembra 2009. Pritožbeni rok 15 dni po prejemu sklepa o rezultatu izbirnega postopka za vpis v prvi letnik, o prošnji/ pritožbi odloča Komisija UL za pritožbe ob sprejemu kandidatov. Seznami sprejetih kandidatov Grčija, Madžarska, Italija, Izrael, Japonska, Mehika, Poljska, Kitajska, Rusija, Slovaška, Švica in Turčija). Rok za razpis je 30. april 2009. Več: http://www.cmepius.si/drugo/bilateralne_ stipendije, aspx Marjana Mirković CMEPIUS predstavil izkušnje iz programa Comenius v Zagrebu • Na seznam sprejetih tujih državljanov se uvrstijo kandidati, za katere VPIS UL do 5. avgusta 2009 prejme vse potrebne dokumente in dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev. Na seznam naknadno sprejetih se uvrstijo kandidati, za katere postopek priznavanja izobraževanja iz upravičenih razlogov ne bo končan do 5. avgusta 2009, ali za katere je bilo tako odločeno v pritožbenem postopku. Kandidati, ki zahtevanih dokazil ne oddajo do določenega roka, imajo možnost, da se vpišejo v študijski program s še prostimi vpisnimi mesti za tuje državljane, najpozneje do 5. oktobra 2009. Ta seznam bo objavljen na spletni strani 10. septembra 2009. Vpis v prvi letnik do 30. septembra 2009 Kandidati, sprejeti v postopku razvrščanja, na osnovi pisnega sklepa VPIS UL od 1. do 5. oktobra 2009. Visokošolski zavodi, na katerih bodo ostala še prosta vpisna mesta, lahko še vpišejo kandidate, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, do 30. oktobra 2009. Marjana Mirković CMEPIUS je 18. januarja 2009 v okviru aktivnosti za pomoč sosednji Hrvaški pri približevanju in vključevanju v programe izobraževanja in usposabljanja EU sodeloval na seminarju za ravnatelje osnovnih in srednjih šol. Predstavil je delo nacionalne agencije in sektorski program Comenius s poudarkom na Comenius šolskih partnerstvih. Hrvaške šole so predstavile tudi nekaj primerov dobre prakse tihih partnerstev. Kljub temu da Hrvaška še ni upravičena do sredstev za izvedbo teh programov iz evropskega proračuna in do polnopravnega članstva v programih, so se s pomočjo lokalnih sredstev nekatere šole že dejavno vključile v šolska partnerstva. Na spletni strani www.cmepius.si je objavljena tudi obilica informativnega gradiva v več jezikih o mobilnosti za dijake, študente in mlade delavce s primeri dobre prakse, nasveti o programih Evropske komisije in podobnim. Marjana Mirković Štipendije v RS Bilateralne štipendije tujim državljanom za študij v Sloveniji Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Vlade RS je objavilo razpis za bilateralne štipendije za tuje državljane za študijsko leto 2009/2010 iz držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene bilateralne sporazume o financiranju izmenjav za študij (Belgija flamski del, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Egipt, V skladu z zakonodajo EU je Slovenija zaščitila 31 kmetijskih pridelkov in živil, znanih po kakovosti in tradiciji. Zaščiti se lahko geografska označba, geografsko poreklo ali zajamčena tradicionalna posebnost. Zaščito geografske označbe, ki zahteva, da vsaj ena etapa proizvodnje poteka znotraj določenega geografskega območja, ima v Sloveniji 14 izdelkov, med njimi kraški pršut, štajersko prekmursko bučno olje, jajca izpod Kamniških planin, ptujski luk, kranjska kloba-