16   -
Obsedno stanje na Siciliji.
Nemiri na otoku Siciliji se vedno nadaljujejo. Pri nemirih v Gibelini, o katerih smo že poročali je bilo dvajset oseb mrtvih. V Barrafranci so se kmetje sklicevali z zvonenjem. Liberalni listi trdijo, da je ukazal plat zvona biti župnik, kar pa najbrž ni resnica. Žandarji so prišli in porezali vrvi od zvonov. Župnika so zaprli.
V Marinesi, kraj z 10000 prebivalci, blizu Palerma, hoteli so prebivalci napasti občinski urad. Vojaki so se jim ustavili in začel se je hud boj, v katerem je bilo 30 mrtvih in 15 ranjenih. V Calassini je 100 kmetov na-palo županijski urad. Zupan in vsi uradniki so pobegnili. V Trapaniji so kmetje prisilili bogatine, da so dali nabiti na sveje hiše plakate, na katerih se bere: „Proč z užitninskim davkom, smrt bogatinom!
Proglasilo se je obsedno stanje in zopet 12000 vojakov odposlalo na Sicilijo. Sedaj je že ondu zbranih nad 40000 vojakov. Vojaški poveljnik je prevzel tudi vso* civilno oblast. Vse kazenske stvari sedaj sodijo vojaška sodišča.
Najprvo stvar, ki jo je ukrenil vojaški poveljnik je, da je dal zapreti razne vodje delavskih društev, ker ta društva vodijo vsa gibanja. Mej drugim zaprli so posl. Defelice Giufridda, ki je bil načelnik zveze delavskih društev. Našli so ga, ko je ravno pripravljal neki oklic na kmete in delavce, v katerem jih opominja, da naj še nekaj časa mirujejo, se kažejo oblastvom prijazne, v tem se pa dobro organizujejo za velik skupen upor. Vojaško poveljništvo je proglasilo vsa ta društva za razpuščena. V pisarnah nekaterih teh društev so našli več važnih papirjev ob vsej organizaciji. Iz teh papirjev se tudi posname, da imajo več orožja pripravljenega.
Vlada obeta nekatere reforme, tako se bode preor-ganizoval užitninski davek, bolje gledalo na delavce v žveplenih rudnikih. S tem pa prebivalstvo še ni zadovoljno. Treba je reformo kmetijskih razmer, da se osnujejo samostojne kmetije. Tega se pa vlada ne upa lotiti, ker bi morala take reforme izvesti po vsej Italiji. Vsi veleposestniki, ki so glavna podpora vlade, bi se jeli upirati. Razmer na Siciliji pa ni kriva le sedanja italijanska vlada, temveč še več stoletna napačna gospodarska sistema. Kakor je razvidno iz nekega oklica, zahtevajo Sicilijanci da se opravi užitnarina na moko, žito, da se strogo pre-išejo vsi javni uradi na Siciliji, in se k temu preiskovanju morajo povabiti tudi zastopniki delavskih zvez, da se prisilno vpeljejo za žveplene rudnike premerne uredbe zastran dela otrok, mezde in delavskega časa in osnujejo produkcijske zadruge, da se urede razmere mej posestniki in kmeti tako, da bodo poslednji izhajati mogeli, sicer tako, da bode polovica pridelka imel kmet, polovica pa veleposestnik, da se osnujejo kmetijske in obrtne zadruge, katerim se prepusti vse neobdelano občinsko, cerkveno, in državno posestvo, velike grajščine katere imajo neprimerno zemlje, naj se razlaste, tako da dobi vsaki lastnik kvečjemu 3% dohodkov od sedanje vrednostih njega posestva, vsa javna dela, bodi se občinska ali pa državna, naj se oddajajo le kmetskim in delavskim zvezam, za delavce naj se določi najdaljši čas, zadelo in najnižja plača. Država naj 20 milijonov da, da se bodo s tem izveli ti sklepi. Ti sklepi segajo precej daleč, ako ž njimi bi se pa tudi radikalno odpomoglo bedi. Vladne reforme pa ne bodo dosti pomagale. Sicilijanski poslanci pa sami niso dolgo prav vedeli, za kaj se gre, tako malo poznajo razmere v svoji domovini. Hoteli so še le iti na Sicilijo, da bi poizvedeli za mnenje naroda. Taka nevednost ni čudnar z volilci nimajo nobene zveze. Voljeni so le, ker jih je podpirala vlada. Od 47 sicilijanskih poslancev jih je 42 le po raznih sleparijah prišlo v zbornico.