Fr. Wernig: DELOVANJS EMETIJSKIH STRO- SOVNJAKOV Z 0ZIR3ZI NA GOSPODAHSKO ERIZO. Nedavno se je na nekem posvetovanju kmetijskih _l:-n-I:ovnjakov razmotrivalo tudi o načinu delovanja z ozirom na sedanji čas in na gospodarsko krizo. Tudi jaz sem se o tej priliki oglasil k besedi, toda z ozirom na pomanjkanje časa nisem mogel najti vnaglici pravega izraza. Hotel sem pred vsem povedati, da je v današnji dobi eno, delati za kmetijstvo v gospodarsko-tehničnem oziru, drugo pa je, za kmečki okoliš tudi stanovsko-socialno čutiti in v tem smislu uravnati strokovno delovanje. V vef jih mestih in na gospodarskih zavodih zadnji pogoj delovanja izpostavljenega kmetijskega strokovnjaka dandanes ni odločilen; na deželi, v malcm mestu, kjer živi strokovnjak z Ijudstvom in med Ijudstvom, pa je za dosezanje vsakega uspeha predpogoj popolno stanov&ko in socialno sožitje in harmonija z ljudstvom. Položaj j» za kmetijskega strokovnjaka izredno težak. Ljudstvo išče vzroke današnji gospodarski krizi večinoma v socialni neenakosti, ne pozna deloma daljnjih narodno-gospodarskih razlogov; ono vidi, da meščanstvo po krizi še ni toliko prizadeto, da meščanstvo — h kateremu prišteva tudi strokovnjakauradnika — še razmeroma boljše živL Radi tega tudi narod do uradnikastrokovnjaka, ki je od javne upravo plačan, ki pa Ijudstvo u.i, kako naj.i pota izhodu iz go&podarske krize le na tehnični podlagi — nima popolnega zaupanja. »On je zato plačan, on lahko govori«, se je reklo že o marsikaterem strokovnjaku, ki je bil sicer mogoče najboljši govornik, katerega pa j. ljudstvo poznalo le kot — uradnika« nieščana. Ako hoče torej izpostavljeni kmetij« ski strokovnjak doseči zaupanje med Ijudstvom, je potrebno, da strokovnjak za ljudstvo dela predvsem socialno na zadružnem polju, da kmeta ščiti pred izkoriščanjem, da izloči prekupčevanje oziroma čestokrat neplodno in .kodljivo posredovanje med producentom lu konsumentom, ki v mnogem oziru poostruje sedanjo krizo. Strokovnjak mora živeti z eno besedo z vsem srcem in požrtvovalnostjo v današnjem gospodarskein položaju kmetovalca in &• mora, ako hoče doseči pri ljudstvu zaupanje, odreči socialnemu sožitju f meščanstvom in tudi tostvarnim udobnostim. Kdo pa navsezadnja tvori pretežno naše podeželsko meščanstvo? Predv»em je to plast posredovalcev med producentom-kmetom In konsumentom. In ta plast predatavlja na deželi večinoma tudi domnevnega nositelja prosvete in domnevnega ohranitelja aocialne in gospodarske solidnosti, reda In tradicije. Silno kočljivo je radl tega dandanes ta kmetiiskega strokovnjaka, ako kot lzobraženec obrne hrbet tej plasti meSCanstva. Vendar, ako hoče imeti strokovnjak med ljudstvom zaupanje ter doseči količkaj uspeha — še enkrat tu ponavljam — j;e vsekakor potrebno, da deluje za kmetijstvo predvsem na socialnem ln zadružno-gospodarskem polju, čeprav mora čestokrat strokovnjak zato žeti le prezir, očitanja in še mogoče celo nepravilna poročanja na merodajnih mestih po omenjeni plasti meščanstva, med katerim mora strokovnjak po službenem značaju bivati In živeti.