NOVI GLAS |H NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGGE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA CENA 1500 I IR LETO I. ŠT. 47 / TRST, GORICA ČETRTEK, 12. DECEMBRA 1996 -----------------------------------M C /I • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ---------- »POTREBNE SO SANJE O PRIHODNOSTI« Leto 1996 bo kmalu naokrog in bomo spet za korak bliže tretjemu tisočletju. V tem letu smo Slovenci v Italiji bili priče spletu dogodkov, ki so nam upravičeno vzbujali malodušje. Ne mislimo tu toliko na težave in tegobe, ki so sestavni del človekovega vsakdana, temveč na vrsto dogodkov, ki nas neposredno zadevajo, kolikor pripadamo slovenski narodni manjšini v Italiji. Poglejmo nekaj teh dogodkov. V prah se je na primer letos sesul dobršen del našega bančnega sistema, katerega steber sta bili Kmečka banka in Tržaška kreditna banka. Zlom slednje je povzročil pravo verižno reakcijo, tako da je zdaj resno ogroženo marsikatero podjetje. Kot je naša javnost izvedela pred nekaj dnevi, je celo ogrožen obstoj edinega slovenskega dnevnika v Italiji. S tem je gotovo dosegla vrhunec kriza, ki je na začetku tega leta bila zajela motorne centre celotnega gospodarskega sistema, delujočega v okviru SKGZ. Ko k vsemu temu prištejemo posledice, ki izhajajo iz mačehovske politike italijanske države in njenih institucij do naše manjšinske narodnostne skupnosti, lahko upravičeno trdimo, da ni prav nič čudnega, če je marsikdo med nami postal malodušen, saj ga je upravičeno zgrabil dvom o samem smislu lastnih narodnih prizadevanj. Ce za navrh omenimo zadnjo oskrunitev spomenika bazoviškim junakom in požig uredništva in uprave Slovenskega vestnika v Celovcu, mislimo, da je za obe manjšini (tisto pri nas in ono na avstrijskem Koroškem) mera polna. Naj bo naš položaj še tako kočljiv in naj bodo dogodki, ki smo jim bili in jim bomo priče še tako dramatični, moramo po našem globokem prepričanju vsemu temu navkljub ohraniti mirno kri in za vsako ceno predvsem premagati malodušje. Med drugim se moramo zavedati, da prav ta čas tudi večinski italijanski narod preživlja velike težave, tako da se daljnoročno gotovo ne bodo obnesli poskusi nekaterih krajevnih dejavnikov, da bi si iz naše trenutne nesreče nabrali takšen ali drugačen kapital. Sedanje stanje naše narodne manjšine pa nas naravnost zavezuje, da opravimo korenito revizijo svojega ravnanja in vedenja na vseh ravneh: tako na družbenogospodarski kot na politični in seveda tudi na moralni ravni. Na dlani je, da mora gospodarsko dejavnost urejati tržna zakonitost, seveda s korektivi, ki jih sproti določa socialno urejena država. V političnem pogledu mora manjšina nastopati kot osebek in v ta namen določiti ustrezno in primerno obliko politične organiziranosti. Kar zadeva moralno plat, prihajajo v poštev - zlasti za kristjane - besede, ki jih je te dni izustil milanski kardinal Martini. "Potreben je," je dejal nadškof v Milanu, "pozitiven obzor; potrebne so sanje o prihodnosti. Vse to nam bo omogočilo, da se bomo pogumno in odločno spopadli s prehodom v tretje tisočletje." DRAGO LEGIŠA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA NOVA DEŽELNA VLADA IVO JEVNIKAR Dežela Furlanija-Julijska krajina je dobila prejšnji četrtek, 5. decembra, novo vlado. Gre za manjšinski levosredinski odbor, ki ga vodi dosedanji predsednik deželnega sveta Giancarlo Cruder. Novi predsednik deželne vlade F-Jk Giancarlo Cruder Novi predsednik ima 49 let, doma je iz Cente, v deželnem svetu pa je že 12 let. Najprej je zastopal Krščansko demokracijo, po njenih preosno-vah in razkolih pa Ljudsko stranko. Znana je njegova odprtost do slovenske manjšine, kot tudi zavzetost za dobre stike s Slovenijo. Vprašanje pa je, koliko bo mogel delati novi deželni odbor, ki v 60-članskem deželnem svetu lahko šteje na podporo le 24 svetovalcev Ljudske stranke, Demokratične stranke levice, zelenih, socialistov, republikancev in neodvisne (bivše pripadnice Severne lige) Piccionijeve. Na zadnjih deželnih volitvah leta 1993 so v Furlaniji-Julijski krajini uveljavili nov volilni zakon, ki je zaostril pogoje za izvolitev. Nič kaj naključna žrtev novih določil, ki naj bi zmanjšala "razdrobljenost politične slike" v deželi, je bila Slovenska skupnost. Danes opažamo, kako se je politični zemljevid deželnega sveta še veliko bolj razdrobil s preimenovanji, prestopi, prelevitvami in razkoli. Deželna kriza se je formalno začela zaradi separatističnih teženj Severne lige, ki je s predsednikom Cecot-tijem vodila deželno vlado. Dolga pogajanja pa so pokazala, da je oblikovanje trdnih zavezništev v tem trenutku izredno težavno. Cruder je že j peti predsednik deželnega odbora v tej zakonodajni dobi, ki naj bi se iztekla leta 1998. Že pri glasovanjih j prejšnji četrtek pa je opozicija poka-j zala, da bo lahko krepko nagajala novemu odboru. Tako je izvolila odbornika Martinija iz Ljudske stranke namesto predlagane neodvisne Piccionijeve in razmajala dosežena ravnovesja. Martini je nato odstopil, da bi | se spoštoval dogovor znotraj novega zavezništva. Potrebno pa bo izvoliti še novega predsednika deželnega sveta, saj je to mesto doslej kril Cruder. Novega proračuna deželni svet ne bo mogel pravočasno izglasovati, zato bo z januarjem stekla neprijetna začasna uprava proračunskih sredstev. V novi deželni vladi ima Ljudska stranka poleg predsednika še tri odbornike, Demokratična stranka levice ima podpredsenika in še dva odbornika, po eno odborništvo imajo zeleni, socialisti, republikanci in (predvidoma) neodvisni Piccionijeve. Iz Trsta sta v deželnem odboru Cri-stiano Degano za Ljudsko stranko (trgovina, turizem, zdravstvo in skrbstvo) in Roberto De Gioia za socialiste (gradnje, šport, zemljiška knjiga), medtem ko naj bi Piccionijeva prevzela kulturo in šolstvo. Z Goriškega je podpredsednik, zastopnik Demokratične stranke levice Michele De-grassi, ki je obenem tudi odbornik za finance. SOLIDARNOSTNI IZJAVI Z zaskrbljenostjo smo prejeli vest o požaru na sedežu SLOVENSKEGA VESTNIKA v Celovcu. Časnikarjem in vsem bralcem tega koroškega časopisa izražamo vso našo solidarnost. Z zaskrbljenostjo spremljamo usodo PRIMORSKEGA DNEVNIKA, pri katerem ni videti konca težavam. Časnikarjem in sodelavcem Primorskega dnevnika izražamo našo solidarnost, ker se zavedamo človeške stiske, v kateri so osebe, ki že mesece ne prejemajo osebnih dohodkov. UREDNIŠTVO IN UPRAVA NOVEGA GLASA ČETRTEK 12. DECEMBRA 1996 V SRBIJI VRE JAJČNA REVOLUCIJA Že četrti teden se v Beogradu in drugih večjih srbskih mestih nadaljujejo množične demonstracije proti Miloševičevemu režimu. Število demonstrantov, ki preplavljajo beograjske ulice, se je iz dneva v dan večalo. Opozicija skrbno pazi, da se manifestacije ne izrodijo v nasilje, saj več kot nekaj razbitih šip na televizijski stavbi in na tisoče jajc, ki so porumenila stavbo, ni bilo večjih izpadov. Sklep vrhovnega sodišča, ki je podprl Miloševičevo volilno prevaro na upravnih volitvah v večjih mestih, je sicer za sedaj razblinil na-de, ki jih je gojila zmagovita opozicija glede režimskega popuščanja. - MIRO OPPELT/STRAN 2 Hf iNOVO VODSTVO SSO Drugo največje vseslovensko romanjp intervju EDI RACE Marija Primc VSESLOVENSKO ROMANJE V RIM________________ K H "DAR IN SKRIVNOST" JANEZA PAVLA II. Marko Vuk EDI ŽERJAL: SODOBNA STILIZACIJA KRASA Danilo Čotar MARTIN KRPAN POD GRMADO KNJIG Ilvan Žerjal POMEMBNA VLOGA MARIJINIH DOMOV IOskar Simčič ODGOVOR RAZOČARANIM PODGORCEM IJurij Paljk SPOMIN NA BENEŠKE RUDARJE__________________ IMarko Tavčar PRISPEVKI NARAVI PRIJAZNIM KMETOM IErik Dolhar 30-LETNICA ŠD SOKOL ČETRTEK 12. DECEMBRA I<>«>(» £ SVET OKROG MAS NOVI GLAS / ST. 47 1 996 NOVO VODSTVO SSO OBISK VLADNEM SSk PRI KOMISARJU V soboto, 7. decembra, je bil v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici peti redni občni zbor Sveta slovenskih organizacij pod geslomZvesč/ tradiciji s pogledom naprej (na sliki). Občni zbor se je tokrat u-jemal z 20-letnico te krovne organizacije. Predsednica Marija Ferletič je v svojem poročilu orisala prehojeno pot v teh dvajsetih letih in rezultate, ki jih je SSO v tem obdobju dosegel. Ti so vidni zlasti v zadnjih letih, ko se je Slovenija demokratizirala in osamosvojila in so nelevičarske organizacije v zamejstvu prišle do večje sape in širšega manevrskega prostora. Tako se je organizacija razširila na Benečijo in se razvila, čeprav bi bilo treba njeno strukturo in organiziranost dodatno ulr-diti ter posvetiti posebno pozornost mladim. Ferletičeva je bila kritična do nedavno sprejetih statutarnih sprememb, ki po njenem mnenju utesnjujejo organizacijo, med naloge katere spada v prihodnosti gotovo prizadevanje za zaščitni zakon za slovensko manjšino in za skupno predstavništvo. Po daljši in poglobljeni razpravi so delegati iz- volili novi trinajstčlanski odbor, ki ga sestavljajo: Jelka Cvelbar, Marij Maver, Sergij Pahor, Sandi De Luisa in Aleksander Furlan za Trst, Damijan Paulin, Damijan Terpin, David Grinovero, Franka Žgavec in Janez Povše za Gorico ter Giorgio Banchig, Gianpa-olo Gorjup in Michele Coren za videmsko pokrajino. V nadzornem odboru so Livij Valenčič, Ernest Quinzi in Ric-cardo Ruttar; razsodišče sestavljajo Sergij Petaros, Branko Černič in Giuseppe Qualizza. Občni zbor SSO je poleg tega soglasno odobril tudi resolucijo, s katero je odločno obsodil vandalsko skrunjenje spomenika bazoviških junakov. Ugotovil je, da gre za ponovni izbruh nacionalistične nestrpnosti v trenutku, ki je Predstavništvo Slovenske skupnosti, ki so ga sestavljali deželni tajnik Martin Brecelj in člani tržaškega pokrajinskega vodstva Jože Škerk, Peter Močnik ter Andrej Berdon, je včetrtek, 5. t.m., obiskalo novega deželnega vladnega komisarja in tržaškega prefekta Micheleja De Feisa. V skoraj poldrugo uro trajajo- za slovensko narodnostno skupnost še posebno težak. Resolucija občnega zbora SSO zahteva, naj organi javne varnosti in sodna oblast strogo kaznujejo storilce krajevne, deželne in državne oblasti pa naj se potrudijo za vzpostavitev resnično omikanega sožitja v tem prostoru. FOTO BUMBACA ' S 1. STRANI JAJČNA REVOLUCIJA MIRO OPPELT Ni pa zmanjšal števila protestnikov, nasprotno, manifestacije vseučiliških študentov so se še okrepile, saj jih je bilo v torek na beograjskih ulicah nad štirideset tisoč. Stotisoči, ki se udeležujejo popoldanskih in večernih demonstracij, zahtevajo demokratizacijo in Miloševičev odstop. V opozicijskem taboru pa se že kažejo razhajanja med radikalnim Draškovičem in Džindžičem, ki se zavzema za oblikovanje pogajalne mize po zgledu nekdanje poljske poti v demokratizacijo. Voditelji opozicije pa predvsem pozivajo k vztrajnosti, saj Miloševič računa tako na utrujenost množice kot na zaostritev protesta, ki bi mu dala možnost trde roke. Delavstvo še koleba in sindikat je zelo previden. Srbska pravoslavna cerkev ni še dala odkrite podpore. Ameriški zunanji minister Christopher je sicer pozval Miloševiča na dialog z opozicijo in svaril pred morebitno ponovno uvedbo sankcij, jasno pa je, da Zahod še ne razpolaga v Srbiji z osebnostjo, ki bi lahko jamčila zadaytonski mirovni dogovor v Bosni in Hercegovini in na širši balkanski šahovnici. Draškovič skuša zaman prepričevati, da ohranjeni boljševiški režim ne nudi nobenega jamstva, češ da je sam nastopal proti Mi-loševičevi vojni in klanju v Bosni. Opozicija namreč ohranja močan nacionalistični naboj, brez jamstva kontrole, ki jo nudi sedanji režim, čeravno nosi glavno krivdo za netenje in izbruh požara na Balkanu. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 3417 0 GORICA, Rl VA Pl AZZUTTA 1 8 TEL 0 481 / 53 .3 177 FAX 04 8 1 / 5 36978 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 CLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEOIŠA IZDA|AI ELI: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1 .1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCV S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS |E ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 60,000, INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU čem pogovoru je tekla beseda v glavnem o položaju Slovencev na Tržaškem in sploh v Italiji. Predstavniki SSk so prikazali glavne zahteve, ki jih postavlja slovenska manjšina, začenši z zaščitnim zakonom pa vse tja dopriznanja dvojezične šole v Spetru Slovenov, publicizacije glasbenega šolstva, vidnosti televizijskih programov na vsem ozemlju, na katerem je slovenska manjšina zgodovinsko prisotna, itd. Pogovor se je posebno zaustavil pri problemih rabe slovenskega jezika v javnosti, pri omejevanju gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročil zlom Tržaške kreditne banke, pri šolski problematiki in pri nekaterih problemih krajevnih javnih uprav. Vladni komisar De Feis je z veliko pozornostjo in zanimanjem poslušal izvajanja predstavnikov SSk. Priznal je, da je manjšinska problematika zanj v glavnem nova, zagotovil pa je, da jo bo poglobil. Obvezal se je, da se bo aktivno zavzemal za reševanje odprtih problemov, in izrazil pričakovanje, da bo pri tem lahko računal na sodelovanje same manjšine. De Feis je tudi poudaril, da v novih zgodovinskih razmerah ne bi smelo biti zadržkov politične ali drugačne narave proti pospešenemu urejanju položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. doma in po svetu POSLEDICE NEGOTOVOSTI DEMOKRACIJE "Bolezen našega javnega življenja je v negotovosti demokracije. Glavni vzrok te bolezni je šibkost konsenza, ki obdaja naše reprezentativne institucije; izvoljeni politični sloj pa čuti, da uživa v državi zelo skromen ugled in prav tako skromno legitimnost." Tako je napisal znani politolog Panebianco ob zadnji aferi z bivšim javnim tožilcem in bivšim ministrom Di Pie-trom. Afera je namreč v temeljih zamajala demokratično italijansko stavbo. Resnosti in nevarnosti trenutnega stanja seje zavedel predvsem predsednik republike Scalfaro, ki je povabil na posvet predsednika obeh vej parlamenta. Le politika ima namreč dolžnost in pravico, da z odobritvijo primernih in ustreznih zakonskih ukrepov naredi konec spopadom med posameznimi vejami oblasti in znotraj samega pravosodja. S SAMO POKLICNI VOJAKI? "Če bo v Italiji v prihodnjih dveh letih dovolj prostovoljcev, bi lahko v naslednjih petih letih postopno odpravljali obvezno vojaško službo." Tako je izjavil podjetnik v obrambnem ministrstvu Brutti. Proti vojski, ki bi jo sestavljali poklicni vojaki, pa je Stranka komunistične prenove, češ da bi tako sestavljena vojska mogla predstavljati nevarnost za demokracijo. V zadnjem času je parlament odobril zakon, po katerem traja vojaški rok le 10 mesecev. S PREVISOKE OBRESTI Predsednik vlade Prodi je ponovno poudaril, da bi Banka Italije morala znižati eskontno mero, da bi se denar pocenil. Obrestna mera je po Prodijevem mnenju odločno previsoka, saj v nobeni evropski državi ne plačuješ tako visokih obresti za posojila. Prodi se svoji zahtevi sklicuje na dejstvo, da je inflacija znašala povprečno 3,5% skozi vse zadnje leto. s SENATOR DARKO BRATINA Senator Darko Bratina je v svojem parlamentarnem de-lu dosegel pomemben uspeh. Na njegovo pobudo in po dolgi prepričevalni akciji je namreč senatna proračunska komisija vnesla popravek v finančni zakon, s katerim se poviša dotacija finančnih sredstev, namenjenih slovenski manjšini, za eno milijardo lir. To pomeni, da bo v letu 1997 dodeljenih manjšini 8,3 milijarde lir, To je seveda tudi znak določenih sprememb znotraj italijanske vladne politike, kar da upati v še večjo občutljivost do vseh odprtih manjšinskih vprašanj. Senator Bratina je v stalni zvezi z vladnimi predstavniki in funkcionarji za čim manj bolečo rešitev problema Tržaške kreditne banke in vedno bolj dramatične krize Primorskega dnevnika. Prav tako se je senator že večkrat srečal z ministrom za šolstvo, ki mu je zagotovil, da se bo v najkrajšem času rešil problem stolic na goriških slovenskih šolah in tudi da bo potreba po ureditvi statusa dvojezične šole v Benečiji in glasbenih šol primerno upoštevana. S BOMO OHRANILI VSAJ SVOJE OSREDNJE USTANOVE? JANEZ POVŠE Brodolomu neke manjšinske miselnosti in iz nje izhajajoče prakse ni videti konca. Komaj smo pričeli razmišljati, kako bomo uravnavali svoje življenje po zlomu Tržaške kreditne banke, že je kot strela z jasnega udarila novica o vse večjih težavah Primorskega dnevnika. Z njim ne manjka namigovanj celo na prenehanje izhajanja edinega manjšinskega dnevnika. Seveda upamo, da se to ne bo zgodilo, toda kaj ko natančnejše informacije o našem dnevniku v glavnem dobivamo iz italijanskih medijev, kar močno spominja na obveščanje o stanju v Tržaški kreditni banki. Bodisi v enem kakor tudi v drugem primeru so uradni predstavniki tistega dela manjšine, ki so v bistvu obvladali bančni zavod, kakor tudi sedaj še obvladujejo Primorski dnevnik, presenetljivo molčeči in negibni. Ni nikakršnih večjih protestov, intervencij, posegov pri ustreznih institucijah, zaradi česar se zdi, da je že vse odločeno in to brez večjega boja in brez skrajnih prizadevanj. Zaradi vsega navedenega se razmišljujoči posamezniki, in teh je znotraj manjšine vse več, sprašujejo, do kam bodo segle posledice"zaključka nekega zgodovinskega obdobja". Bomo z morebitno izgubo Primorskega dnevnika plačali poslednji krvni davek in obdržali vse tisto, kar nam še ostane, ali pa nas čakajo nadaljnja kruta presenečenja ? Vprašanje te vrste je toliko bolj na mestu, ker se odgovarjajoči del manjšine še vedno v bistvu ne premakne iz negibnosti v smeri hitrega de-| mokratičnega povezovanja s preostalim delom manjšine. Smo potemtakem lahko brez skrbi za to, kar se tiče Slovenskega stalnega gledališča, Narodne in študijske knjižnice, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Glasbene matice in Slovenskega šolskega centra vŠpetru, čeprav smo tu priče vsaj upravni demokratizaciji? Lahko \bi se seveda povprašali še o nekaterih drugih naslovih, ki tvorijo osrednje pridobitve naše manjšine v celoti. Zdi se, da ne moremo več j biti brez skrbi, kar se tiče vseh naštetih ustanov. | Dvom v varno obstojnost omenjenih naslovov j se poraja kar sam po sebi, čeprav ga bo marsi-j kdo opredelil za pesimizem, ne pa za previd-J nost, ki je seveda še kako na mestu. Upravičen i je torej strah, da bomo o nepremostljivih težavah naših osrednjih ustanov nekega dne izvedeli iz italijanskih medijev, ne da bi mogli kakor j koli vplivati na potek dogodkov. Ponovno bi j namreč utegnili biti obveščeni o nerazrešljivi \problematiki tako, da bi bili v materialnem \ smislu postavljeni pred izgotovljeno dejstvo. Biti postavljen pred izgotovljeno dejstvo je v vseh smislih ponižujoče in v tej točki se preprosto poglablja odgovornost tistega dela manjšine, ali vsaj njenih vodilnih skupin, kise obnašajo, kot da so od vsega dvignile roke. Dvignile roke ne samo od pridobitev celotne manjšine, j pač pa tudi od svojih ljudi, ki so še do včeraj verjeli v nezmotljivo organiziranost prejšnjega, \sedaj dokončno iztekajočega se obdobja. Zaradi vsega povedanega je upravičeno na tem mestu opozoriti na usodo naših osrednjih ustanov, ki jih nikakor ne bi smeli po nemarnem izgubiti oziroma zapraviti. INTERVJU / EDI RACE Edi Race, kdaj ste se pravzaprav približali zborovskemu petju in kako ste začeli voditi zbore? Po novi maši portoroškega župnika g. Franca Prelca je ostalo mesto organista v naši župniji v Rodiku prazno. Ker mora po mojem mnenju vsak član farnega občestva v njem najti svoje mesto, sem prevzel to delo in mu ostajam zvest do danes. Petje pa je bilo del mojega življenja že doma, z njim sem se ukvarjal že od otroških let, saj sem pel v šoli in cerkvi. Kdo je bil Vaš vzornik in učitelj? Po zaslugi svojega kateheta g. Josipa Vidava sem spoznal skladatelja Stanka Premrla in Alojzija Mala. Od njiju sem dobival spodbude in tudi usmeritve na pot or-glanja predvsem v letih 1958 in 1959. Ob njiju sem rasel, saj sem videl v teh dveh osebnostih vzornika, ki sem ju občudoval kot skladatelja in organista. Pri g. Stanku Premrlu sem dobil najosnovnejše napotke za orglanje. Povedati pa moram, da je bila v moji vasi zborovska tradicija zelo živa, saj sega ustanovitev cerkvenega pevskega zbora, ki nenehno deluje še danes, v davno leto 1876. Tedaj je učitcljeval v naši vasi skladatelj Anton Hajdrih in dal pobudo za zbor. O Hajdrihu se je pri nas govorilo, še ko sem bil otrok. S posebnim veseljem in ponosom so prepevali njegove pesmi: Tam na vrtu oljčne gore, Buči, morje Adrijansko, Luna sije. Te sem kasneje prepeval in učil peti tudi jaz. Doma ste iz Rodika, a že dolgo vodite tudi cerkveni zbor od Novega Sv. Antona, ki poje tako v ZAVIRAJMO OSIROMAŠENJE PEVSKE KULTURE! MARKO TAVČAR Na letošnji zborovski reviji, ki jo je v nedeljo, 1. decembra, priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu, je bilo podeljeno prestižno priznanje na področju zborovskega delovanja pevovodji Ediju Racetu iz Rodika. Prejel je Gallusovo listino za svoje dolgoletno delovanje in vodenje cerkvenih in posvetnih pevskih zborov. mešani kakor moški zasedbi. Kako in kdaj ste začeli s lem poslanstvom? Ko je vodil v letu 1967 cerkveni pevski zbor pri Novem Sv. Antonu Janko Ban, po mami moj rojak iz Rodika in prijatelj iz o-troških let, sem se pridružil njegovemu zboru. Ker pa izhajam po materi iz Trsta, iz družine, ki je vedno živela z glasbo, se mi je prepevanje v Trstu zdelo nekaj [naravnega. Janka Bana je za kra-tek čas nasledila Magda Bizjak, po njenem odstopu leta 1973 pa sem jaz prevzel vodstvo zbora. V praksi ste torej v nelahkih časih uresničevali slovenski kulturni prostor. Prav gotovo. Nikoli nisem čutil nikakršne duhovne oddaljenosti med Trstom in svojim bližnjim okoljem, čeprav ju zdaj ločuje meja, ki so jo ustvarili politiki. Poleg zbora pri Sv. Antonu in Rodiku sodelujete še pri prugih zborih. Tako je. Vedno rad pomagam pri cerkvenih zborih okoliških župnij, ker verujem v pomembnost teh zborov. Zdijo se mi kot kulturne celice, ki so kdaj sicer skromne, a so skozi našo zgodovino ohranjale in krepile narodno zavest, vzgajale v krščanskem duhu, oblikovale ljudi v glasbenem okusu in človeškem dostojanstvu. Kdor pa tako raste, ostaja zvest svoji identiteti in laže kljubuje težavam, ki jih nikoli ni malo. Vloga organistov je torej izredno pomembna. Žal je bilo premalo narejenega, da bi prišlo do sistematične vzgoje novih organistov. Kako je mogoče nadoknaditi zamujeno? Po vojni je bila organistova služba razvredotena, sodelovanje v cerkvi pa je bilo pri nas celo tvegano. Na tej strani meje pa je bilo moderno ne hoditi v cerkev in so se cerkveni zbori pod različnimi vplivi številčno zelo skrčili. Zdi se mi, da nima glasbeni pouk v šolah ne na tej ne na oni strani meje pravega mesta, petja skoraj ne gojijo več in to se pozna pri vsesplošnem osiromaše-nju pevske kulture. Orglanje, vodenje zborov in petje v njih ni tako enostavna zadeva. Naj se u-stavim le pri organistu: mora biti glasbeno izobražen, vedno na razpolago, v nedeljah, praznikih in delavnikih. Njegova služba ni plačana. Oporo lahko dobiva le iz vere in ljubezni do glasbe. Kaj pa menite o naših cerkvenih zborih? Prav gotovo je delovanje cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem zelo trdoživo. Ob prebiranju publikacije, ki jo je ob reviji pevskih zborov izdala ZCPZ Trst, imam pa vendar občutek, da sloni ■ delovanje teh zborov predvsem na požrtvovalnosti posameznih pevcev. Daleč je čas, ko so bili prav cerkveni pevski zbori trdnjave narodne zavesti! Katero največje zadoščenje ste doživeli kot pevovodja? Naječje zadoščenje, ki pa ni bilo samo moje, je bilo petje na Velikem trgu v Trstu ob papeževem obisku maja 1992. Bili ste dolgoletni prijatelj pokojnega Ubalda Vrabca. Kaj nam lahko poveste o njem? Pokojni prof. Vrabec je postal | moj prijatelj, ko se je odločno zavzel za pravico do nastopanja cerkvenih pevskih zborov na prestižni ljubiteljski reviji Primorska poje. Z vso svojo avtoriteto je nacedil konec absurdni diskriminaciji in razširil pot zdravemu tekmovanju. Seveda sem tega mojstra vokalne tehnike kot skladatelja in zborovodjo poznal in cenil že prej. S posegom v korist cerkvenih pevskih zborov se je temu vrednotenju pridružilo še veliko spoštovanje. Seveda sem kasneje spremljal tudi bolj od blizu njegovo ustvarjanje. Skladbe je pisal zborom na j kožo. Vedel je, katere težave bo imel zbor pri izvajanju njegove skladbe. Ko mi je pokazal kako partituro, me je vedno opozarjal na nevarnosti in težavnostne stopnje za pevce. Ker je bilo njegovo komponiranje vsaj v obdobju, v katerem sva si bila bliže, vedno namensko, je seveda komponiral tudi za zbore, ki sem jih vo-jdil. Tukaj naj omenim, da sem vo-jdil 18 let tudi zbor prosvetnega društva v Divači in imel z njim i mnogo zadoščenja. Kot mojster pa je Vrabec tudi kritično spremlja! in ocenjeval vse pevske nastope. Še vedno mi je najljubša njegova skladba na geslo iz Prešernove Glose Slep je, kdor se s petjem ukvarja, ki je bila tudi njemu zelo pri srcu. V Prešernovem besedilu in v Vrabčevi glasbeni izraznosti Ije izraženo življenjsko sporočilo (Ustvarjalcev in tudi skromnih, zvestih in požrtvovalnih poustvarjalcev. ČETRTEK 12. DECEMBRA 1996 DEŽELNI KONGRES SSk BO FEBRUARJA IN MEMORIAM POLDI GRUDEN Deveti deželni kongres Slovenske skupnosti bo 22. in 23. februarja prihodnjega leta v Gorici. Tako je sklenilo strankino deželno vodstvo na svoji zadnji redni mesečni seji v petek, 6. t.m., v Nabrežini. Glavnina seje je bila posvečena sedanjemu dramatičnemu trenutku Slovencev v Italiji, ki ga zaznamujeta zlom Tržaške kreditne banke in sploh kriza t.i. družbenega gospodarstva, kar je še poslabšalo že tako krhki položaj številnih manjšinskih ustanov in organizacij, začenši s Primorskim dnevnikom. Vodstvo SSk je ponovno izrazilo solidarnost z vsemi po nedolžnem prizadetimi ter se za- vzelo za omejevanje ogromne gospodarske in socialne škode, ki je pri tem nastala. Sicer pa je deželno tajništvo SSk potrdilo svoja že večkrat izražena stališča o teh dramatičnih dogodkih. Zlom TKB pomeni zgodovinski poraz tiste manjšinske politike, ki podreja pravice in koristi slovenske manjšine v Italiji ideološkim, finančnim in drugim interesom. Nujna je globoka prenova skupne organiziranosti Slovencev v Italiji v znamenju demokratične enotnosti. To je po strankinem mnenju tudi prvi pogoj, da bomo Slovenci v Italiji zaživeli notranje spravljeni ter da bomo lažje uveljavili svoje manjšinske pravice in sploh uredili svoje odnose z drugimi. Gre za stališča in probleme, ki Drav gotovo bodo v središču razprav na februarskem deželnem kongresu SSk, kakor seveda tudi na sekcij-skih in pokrajinskih kongresih, ki se bodo še pred tem zvrstili. Na petkovi seji deželnega tajništva SSk je bil govor tudi o deželni upravi Furla-nije-Julijske krajine, ki je spet dobila novo vlado, ne rešuje pa konkretnih problemov, še zlasti ne tistih, ki so povezani z življenjem slovenske manjšine. SSk nadalje kritično ocenjuje dosedanje zadržanje Prodijeve vlade do Slovencev v Italiji, večjo pozornost do te problematike pa pričakuje tudi od matične Slovenije. Polda Gruden nas je mirno zapustila. Tako mirno, kot je neopazno živela. Rodila se je v številni na-brežinski družini. Njen oče se je po 7 7-letni avstrijski žandarski službi vrnil domov in se v domači vasi poročil z domačinko. Stanovanje si je izbral v Trstu, kjer je živel do prve svetovne vojne; takrat se je vrnil v hišo svoje žene v Nabrežino. V družini je bilo sedem o-trok. Polda je hodila vsak dan v službo v Trst, včasih tudi peš. Zaposlila se je pri špe-dicijski družbi Adriatica, kjer je veljala za vestno u-radnico in je delala, vse dokler je niso fašisti odpustili. Nekaj časa je nato v Nabrežini poučevala šivanje, na- kar se je preselila v Ljubljano, kjer je kot dobra strojepiska odprla svoj urad za prepisovanje in razmnoževanje tiskanih dokumentov. Prav v njenem uradu je bil tudi eden izmed centrov protifašistične primorske organizacije. Zaradi protifašističnega dela je bila v letu 7 942 tudi nekaj časa zaprta. Fašistične oblasti so jo namreč poznale kot aktivno Slovenko in mater hčere tigrov-ca-“terorista“ dr. Sardoča. Polda je v Ljubljani preživela drugo svetovno vojno ob podpori Rejca, Zelena in ostalih tigrovcev, ki so jih Italijani poznali kot velike nasprotnike in so jih imeli za “teroriste". Po svetovni vojni se je Polda vrnila v Trst in se zaposlila pri naših časopisih: najprej pri Ljudskem tedniku, nato je do upokojitve delala pri Primorskem dnevniku. Za to zaposlitev se je odločila kljub ponudbi \spedicijske družbe SAIMA, ,ki se ji je na tak način hotela oddolžiti za izgubljeno delovno mesto v času fašizma. Po upokojitvi je s hčerkino družino preživljala \ svojo dolgo jesen, dokler je ni "bela žena" pobrala v začetku njenih sto let tihega in dolgega življenja. "Draga teta" - bila je namreč moja teta - “že kot mladenka si se zavedala svojih dolžnosti in si zato brez kakršnih koli kompromisov plačala svoj manjšinski dolg svojemu narodu. Naj Ti gre danes vsa zahvala vseh ljudi, ki so te poznali in so Te v velikem številu pozdravili ob Tvojem odhodu!" --------ANTEK 4 ČETRTEK 2. DECEMBRA 1996 IZ ŽIVLJENJA CERKVE ČLOVEK -BITJE VERE ci5) ZVONE ŠTRUBELJ I Naša razmišljanja poskušajo odkriti človekovo najgloblje duhovno naravo in tista nagnjenja v njej, ki so temelj, na katerem gradi krščanska vera. Krščanstvo ne zanikuje človekove narave, ampak jo privzema in oblikuje z ideali evangelija. To kratko in jasno definira teološko načelo, da "milost predpostavlja naravo". V enem od prispevkov smo se razpisali o tem, kako krščanstvo z idejo božjega učlovečenja jemlje človeka do konca zares in računa na njegovo bivanjsko stvarnost kot na konkretno podlago za kakršnokoli versko sporočilo. To je tudi zarisano delovno polje krščanske antropologije, ki obravnava človeka kot nosilca božje podobe, od Boga ustvarjenega in po Kristusu odrešenega bitja. Vseskozi smo podkropili razmišljanje o človeku z izsledki sodobnih antropoloških znanosti, ki merijo in analizirajo pojav človeka v raznih zgodovinskih obdobjih. Najprej smo prikazali, kako je človek po svojem naravnem duhovnem nagnjenju predvsem bitje vere. Odtod smo prišli do trditve, da je človek v svoji notranji drži vedno naravnan na prihodnost, je bitje upanja. K temu bomo dodali nekaj uvidov o tem, da je človek bitje ljubezni. Od časa do časa se v zgodovini pojavljajo misleci, preroki, ki ljudi opozarjajo na njihove pozabe. V našem 20. stoletju je miselno zgradbo zahodne civilizacije do temeljev premeril filozof judovskega porekla Emma-nuel Levinas. Podobno kot Heidegger, ki je opozoril na pozabo bitja, je Levinas odkril in razgrnil drugo temeljno pozabo: sočloveka, bližnjega. Svojo dialoško filozofijo je podobno kot njegova judovska predhodnika Martin Buber in Rosenzvveig utemeljil na biblični način. Začel jo je s trditvijo: v začetku je bil "ti". Prva evidenca človekovega življenja je pojav bližnjega, navzočnost "ti" -ja. Moj bližnji se pojavlja kot obraz, na katerem je zarisana sled transcendence, Boga samega. Prva zapoved, ki jo berem v očeh drugega, je: ne ubij me! Ta je bila navzoča že v očeh Abela. Gre za prvo in absolutno zapoved, kar seveda pomeni, da drugega lahko izničim, ga lahko ubijem. Drugi klic, ki ga berem v očeh bližnjega, je prošnja: "Ne pusti me umreti!" ali točneje: "Ne pusti me umreti samega!" To je druga oblika prve in absolutne zapovedi: ne ubij me! Obraz umirajočega prosi usmiljenja, prosti življenja. Kliče me in nimam pravice, da ga zapustim. Ce v tistem trenutku skrijem svoj obraz, postanem njegov rabelj. Rabelj je človeško bitje brez obraza. Drugi, moj bližnji, se mi še posebej pojavlja v osebi vdove, reveža, sirote, tujca. Vsi tisti, ki jih je zgodovina zdrobila, zatajila in uničila, so postali apokaliptična rodna tla, na katerih raste bodočnost. "Drugi, moj bližnji, obstaja, ker je obstajal Auschwitz," je pred dobrimi 20 leti zapisal Levinas. Od deportirancev s Sinaja do holokavsta v Auschwitzu je to priviligiran obraz drugega. V navzočnosti drugega, svojega bližnjega, pa lahko odkrijem sled "tretjega", Boga. Bog je namreč luč ti-ja. Krščanski mislec Gabriel Marcel je v knjigi Homa viator (Človek popotnik) zapisal: "Začutil sem pijanost od večnega Ti-ja in želel sem ga razširiti po vsem svetu." Ta večni Ti se smehlja v tisoč odtenkih. Sončni žarek v listih drevesa ti daje slutiti njegovo navzočnost. Zapisan je v vse stvari, raztresen je v prostranem vesolju. Tako Martin Buber ob pogledu na svojo mačko zapiše: "Gledam v oči svoje mačke. Svet ti-ja se vzdiguje iz globin. Strese me!" Nesmrtni in večni Ti pa je seveda kot božji pečat v vsakem pristnem odnosu ljubezni. Bog je ljubezen. S to preprosto in energično trditvijo je Jezus iz Nazareta osvojil svet. Bog ni pravilo, misel ali sodba. Bog je ljubezen! PRED BOŽIČEM V teh dneh se začenja tudi pri nas nakupovalna mrzlica, ki jo spodbujajo predvsem sredstva javnega obveščanja. To velja zlasti za razviti svet. To pomeni: pri nas, kjer je praznik Kristusovega rojstva - Božič izpraznjen vsake duhovne vsebine, se predvsem na ekranih in v časopisju predstavlja Božič kot praznik obilne jedače in izmenjave daril. Kako daleč je ta praznik od hlevčka v Betlehemu in pričakovanja rojstva Odrešenika! Kristjani bi morali biti ob Božiču v zgled drugim in bi zato morali paziti, da ne mečemo denarja skozi okno. Božič nam mora pomeniti predvsem rojstvo Vesele novice, ne pa neumno nakupovanje nepotrebnih stvari, katerih imamo doma že itak preveč in ne služijo ničemur, razen morda temu, da v nas samo še večajo duhovno praznino! VSESLOVENSKO ROMANJE V RIM MARIJA PRIMC Potekalo bo v znamenju papeževih besed: "Slovenija, znamenita dežela v srcu Evrope," V zahvalo papežu Janezu Pavlu II. za obisk v Sloveniji in ob osvetlitvi slovenske božične smreke na Trgu sv. Petra bo od 13. do 15. decembra vseslovensko romanje v Rim. Poromalo bo nad 3.400 slovenskih vernikov. Na romanje - drugo najbolj množično doslej - bo večina romarjev odšla z avtobusi, ki jih bo odpeljalo v Rim okoli 60, petsto romarjev pa se bo odpeljalo z letali. Romanje, ki je v znamenju papeževih besed, izrečenih ob njegovem obisku 19. maja na letališču v Mariboru "Slovenija, znamenita dežela v srcu Evrope", bo spremljalo prek sto duhovnikov in 30 novinarjev. Kot je dejal na tiskovni konferenci (pripravil jo je prejšnji teden odbor za slovensko romanje v Rim) pomožni škof Alojz Uran, bo romanje razdeljeno v tri dele: tradicionalni obisk grobov apostolov Petra in Pavla, srečanje s papežem, ki se ga bo udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, in slovesna osvetlitev božičnega drevesa, ki je letos prišlo iz Slovenije. Romanje bo imelo prvo postajo v cerkvi sv. Janeza Bosca v južnem predmestju Rima. V soboto, 14. t.m., bo bogoslužno srečanje v baziliki sv. Petra, kjer bo vodil bogoslužje državni tajnik kard. Angelo Sodano. Somaševali bodo slovenski škofje: dr. Franc Kramberger, Metod Pirih, Alojz Uran, dr. Jožef Smej, apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Edmond Farhat in 150 duhovnikov. Pri slovesnem mašnem bogoslužju, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Milan Kučan, bo pel mešani pevski zbor Anton Forster iz Ljubljane, na orgle pa ga bo spremljal Tone Potočnik. * Ob 12. uri bo v dvorani Pavla VI. srečanje s svetim očetom, ki se ga bodo udeležili Kučan, slovenski škofje, člani cerkvenega in državnega odbora za pripravo letošnjega papeževega obiska, ministra Andrej Šter, Jože Osterc in ver-jjetno tudi Janez Dular. Zahvalo za njegov tridnevni obisk v Sloveniji mu bosta izrekla podpredsednik Škofovske kon-jference mariborski škof Kramberger in predsednik državnega odbora za pripravo papeževega obiska v Sloveniji minister Andrej Ster. V imenu cerkvenega Odbora bodo papežu izročili nekaj spo-Iminskih daril: skoraj štiri metre dolg iz vitic spleten rožni venec, ki simbolizira 13,5 milijona zmoljenih rožnih vencev v času priprav na obisk sv. očeta; kot simbolične sadove zemlje in dela človeških rok pa štajerska vina, pršut, med, košaro in prt iz idrijskih čipk, kot simbolične sadove duha pa novi prevod Sv. pisma, knjige in videokaseto 0 njegovem obisku. V imenu državnega zbora pa bodo papeža obdarovali s kristalno vazo z vgravirano podobo bloškega smučarja. Popoldne bo slovesnost na Trgu sv. Petra ob osvetlitvi slovenskega božičnega drevesa ob vatikanski in slovenski himni. Po pozdravnem govoru veleposlanika Republike Slovenije pri Sv. sedežu dr. Štefana Faleža bosta govorila Milan Kučan in predstavnik Sv. sedeža, nato bodo osvetlili drevo in začel se bo kulturni spored. Sodelovali bodo pihalni orkestri Svca iz Zagorja, folklorna skupina Preloka iz Bele krajine, vokalna skupina Krila, ansambel Gašperji, Joži Kališnik in Ivan Hudnik. Smreka iz kočevskih gozdov, ki sojo pripeljali j v Rim že ta teden (poleg velike smreke so odpeljali še nekaj manjših drevesc, ki bodo krasila vatikanske urade in av-dienčno dvorano), je stara okoli 75-77 let, visoka 28 metrov in tehta 4233 kilogramov, njeno deblo pa obsega 219 centimetrov. Okrašena bo z o-blanci in drugimi okraski - izdelki slovenskih obrtnikov. Ob smreki bodo še jaslice v naravni velikosti. V cerkvi sv. Ignacija bo v soboto tudi koncert mešanega pevskega zbora Anton Forster pod vodstvom prof. Jožeta Trošta. Slovenski kmetijski minister Osterc bo po avdienci v soboto v vatikanskih vrtovih v spomin na trajno prijateljstvo med Slovenijo in Vatikanom zasadil drevesce bukev, ki je po mnenju stro- 1 kovnjakov najbolj pogosto drevo v Sloveniji. Pred odhodom v Slovenijo v nedeljo se bodo romarji sešli na skupnem bogoslužju v baziliki sv. Pavla. NASA LUC MED SLOVENSKIMI ZDOMCI JURIJ PALJK Decembrska številka Naše luči, glasila Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vprašanja, je tudi tokrat zelo bogata. Naša luč je barvna revija, ki jo prevečkrat zanemarjamo, saj se v zamejstvu ne zavedamo dovolj pomena, ki ga ima med Slovenci po svetu. Glavni urednik revije je Janez Pucelj, ki deluje med Slovenci v Nemčiji, odgovorni urednik pa je Ljubo Bekš iz Ljubljane. Izdajatelj revije je slovenski verski tednik Družina v Ljubljani. Uvodno razmišljanje na temo Božiča je tokrat napisal škof Jože Kvas. V pogovoru meseca je objavljen pogovor z dr. Francetom Dolinarjem, znanim slovenskim zgodovinarjem in soavtorjem knji- ge o Rožmanovem procesu. Med drugim prof. Dolinar pravi, da je bil ljubljanski škof Rožman izredno delaven človek, dobrega srca in velik poštenjak. Nadalje ugotavlja, da je Rožman do smrti iskal odgovor na vprašanje, ali sta on osebno ali katoliška stran med drugo svetovno vojno ravnala prav. Razmišljanje z naslovom Moliti venskih župnij po svetu. Veliko prostora je tokrat posvečenega srebrnemu jubileju slovenske župnije v Ingol-stadtu v Nemčiji. Sploh pa je ta niz raznovrstnih zapisov iz različnih držav v reviji najbolj zajeten. Govori o tem, kako veliko naredijo naši slovenski duhovniki med slovenskimi izseljenci, da le-ti ostanejo kristjani in predvsem Slovenci. V reviji Naša luč sta še povest Lojzeta Kozarja Materi-\ na ruta in rubrika Slovenija-moja dežela, ki vsebuje kratke vesli iz domovine za |zdomce. Revijo zaključuje dobra rubrika slovenske slovnice in pravopisa, ki nosi naslov Povejmo po slovensko. Podobno rubriko bi gotovo potrebovali tudi naši ljudje v zamejstvu. Poleg tega, da je revija izrednega pomena za naše zdomce po svetu, je koristna tudi tistim, ki bi radi vedeli, kje se po svetu ljudje še trudijo, da bi ohranili svojo govorico in ostali Slovenci. je prispeval Jože Urbanija, medtem ko Iztok Kržič piše 0 Svetem pismu in zgodovinskih knjigah. Janez Žagar, župnik v Predarlskem, švab-ski deželi, kjer ob Boden-| skem jezeru v Avstriji skrbi za slovenske izseljence, predstavlja svojo - za sloven- 1 ske vernike izredno veliko -župnijo. O Vseh svetih je pripravil zapis France Dolinar, medtem ko slovenski filozof dr. Anton Stres piše o volilni tekmi v Sloveniji. Lea Deželak je pripravila zapis o izpopolnjevanju v Sloveniji učiteljev slovenskega jezika v ZDA in Kanadi. V rubriki Politični utrip v domo-\vini sta ponatisnjena pogovor iz Šlovenca z dr. Flu-jbertom Požarnikom in pogovor s prvim predstavnikom izseljenskih Slovencev v slovenskem parlamentu Marijan,om Schiffrerjem. Sledijo zapisi iz življenja slo- PAPEŽEVA USPEŠNICA »DAR IN SKRIVNOST« |B]|b svoji zlati maši je sv. oče pregledal svojo preteklost do škofovskega posvečenja. Nastala je knjiga, ki z živo besedo priča, da je mašništvo res dar božji in obenem skrivnost, dar božji in skrivnost bodisi za sv. očeta kot za vsakega drugega mašnika. Knjigo je izdala Libreria Editrice Va-ticana in je že prevedena v številne jezike. Čakamo še na slovenski prevod. V italijanskem jeziku je že doživela dve izdaji in vse kaže, da je to res "uspešnica" leta 1996. Knjigo bi lahko razdelili na dva dela: v prvem, ki je najbolj obširen, sv. oče Karol Wojtyla govori o svoji mladosti, mašniškem posvečenju in službah, ki jih je opravljal kot kaplan in profesor. Svoje škofovstvo v Krakovu in papeštvo omenja le mimogrede. Iz njegovega pričevanja o prehojeni poti do mašništva in škofovstva je razvidno, kako ga je na poseben način spremljala božja Previdnost. V uvodu piše: "Kar pripovedujem, ne glede na zunanje dogodke, spada k mojim globokim koreninam, k moji o-sebni izkušnji." MLADA LETA Ta "osebna izkušnja" se začne v gimnaziji. Razred je obiskal krakovski nadškof Adam Stefan Sapieha in katehet je določil študenta Karola Wojtylo, da pozdravi nadškofa. Ob slovesu je nadškof vprašal, kaj bo fant študiral po maturi: “Študiral bo filologijo poljskega jezika." Nadškof je odvrnil: "Skoda, da ne bo študiral teologije." Mladi študent je bil res zaljubljen v jezikoslovje, pesništvo in teater. Po maturi se je leta 1938 vpisal na filozofsko fakulteto na univerzi v Krakovu. Toda samo za eno leto, kajti 1. septembra 1939 je nacistična Nemčija napadla Poljsko in 6. septembra so nacisti vse nel 50° del mio Sacerdozio /M \ Giovanni Paolo II Dono e Mistero i.ri«tWAKW'nU(T VANČA** profesorje internirali v Sachsenhausen. Študija na univerzi je bilo konec. Kaj tedaj? Številne študente so internirali, Karol Wojtyla pa je šel kot delavec v kamnolom, ki je bil povezan s kemično tovarno Solvay. Postal je delavec, sicer bi ga lahko odgnali kam v Nemčijo na delo. Kljub temu je ostal s skupino prijateljev, ki so skrivaj pripravljali gledališke nastope za ožji krog znancev. MAŠNIK Obrat v njegovem življenju nastopi leta 1942. Nadškof Sapieha je v svoji palači začel zbirati fante za teološki študij, seveda skrivaj. Delavec Wojtyla se je priglasil, ker se je odločil, da hoče postati mašnik. Podnevi je delal, ponoči je študiral teologijo. To je trajalo do januarja 1945, ko so Krakov osvobodile ruske armade in so se nacisti umaknili. Življenje in študij v bogoslovju sta postala bolj normalna. Tako je imel možnost končati študij teologije. Škof pa je spoznal, da je Karol nadarjen, zato je sklenil, da pojde v Rim na specializacijo. Da bi ne izgubil leta, ga je predčasno posvetil 1. novembra 1946, tako da je lahko kmalu po novi maši odšel v Rim. Stanovanje je dobil v belgijskem zavodu, vpisal pa se je na univerzo Angelicum. Ob teh podatkih se sv. oče spominja raznih dogodkov, časov vojne, npr. deportacije poljskih duhovnikov v Dachau. Deportirali so jih okrog tri tisoč; številni so bili odpeljani v Sibirijo in Srednjo Azijo. Posebej omenja prijatelja, ki je skupaj z njim na skrivaj obiskoval bogoslovje. Nekega dne se ni javil. Na zidovih se je pojavil plakat z imeni ustreljenih Poljakov. Med njimi je bil tudi njegov prijatelj. Hudi časi torej, ki smo jih poznali tudi Slovenci. ŠKOF IN PAPEŽ V Rimu je Karol Wojtyla ostal dve leti ter poletne počitnice preživel med rojaki v Belgiji, na Holandskem, v Franciji. Povrnitvi iz Rima je bil najprej za kaplana, potem za profesorja v bogoslovju. "Škof sem postal 12 let po mašniškem posvečanju". Udeležil se je drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (1962-1965). Po smrti Pavla VI. so se kardinali zbrali v Vatikanu za izvolitev novega papeža. Že takrat se je pojavilo ime kardinala Karola Wojtyla. Varšavski kardinal Višinski mu je prišepnil: "Če te bodo izvolili, ne odkloni!" In res, 16. oktobra 1978 je bil na začudenje vseh izvoljen za Petrovega naslednika prav Karel Wojlyla. Od leta 1526 je postal prvi papež neitalijan, ki je po izvolitvi zaklical svetu: "Ne bojte se Kristusa!" Tega Kristusa pogumno oznanja do danes. Bog mu daj, da bi ga še dolgo oznanjal. ------------KH Škofijski tednik La Nostra Diocesi iz Imole je pred kratkim objavil tole novico: "Leta 1995 je v škofiji Imola 456 ljudi darovalo svoj dar za vzdrževanje duhovnikov - za 38.000 duhovnikov, ki delujejo v 227 škofijah po Italiji. Če bi se lahko zanašali samo na ta sredstva, bi naših 138 škofijskih duhovnikov prejemalo bruto mesečno plačo v višini zneska 71.755 lir." Članek se nadaljuje tako: "Dejansko so sredstva iz darov za vzdrževanje duhovnikov v naši škofiji samo 5,4% od zneskov, ki so potrebni za mesečne dohodke za naše duhovnike. Ostali potrebni denar so morali črpati iz sklada Inštituta za vzdrževanje duhovnikov v Imoli (27,54 odstotkov) in iz sredstev Osem od tisoč (67,04 odstotkov). Lahko rečemo, da je podobno kot v Imoli tudi v drugih škofijah italijanske države. Sedaj bo kdo takoj pomislil: "Spet prosijo denar. Toda jaz sem že podpisal za prispevek Osem od tisoč, kaj še hočejo?" Odgovor je v istem članku: "Manj je prispevkov za VSEDRŽAVNA KAMPANJA SPOMNI SE: DARUJ DO 31. DECEMBRA! Svoj prispevek za vzdrževanje duhovnikov lahko odtegneš pri davčni prijavi IRPEF. darove za vzdrževanje duhovnikov, manj denarja o-stane od Osem od tisoč za gradnjo novih cerkva, za vzdrževanje obstoječih, za širjenje evangelija, za karitativne dejavnosti in potrebe vseh škofij na svetu... Ne pozabimo," piše dalje v članku, "da je 10 tisoč lir več za vzdrževanje duhovnikov deset tisoč lir več za karitativne de-javnosti, za pastoralo in gradnjo cerkvenih struktur. Dar za vzdrževanje duhovnikov je torej "super-dar", ki financira vse dejavnosti življenja Cerkve, v katero verujemo." Prav tako je. Ekonomski pogled na stvari, vezan na Cerkev in predvsem na vzdrževanje njenih duhovnikov, morda pa, žal, ponuja podobo ustanove, ki pretirano išče materialna jamstva; ta pa izničijo pomembno razsežnost previdnosti. Prav zato velja spomniti na besede Janeza Pavla II. iz leta 1985, potem ko je vstopila v veljavo reforma konkordata: "Novi sistem vzdrževanja duhovnikov naj omogoči, da se bodo tako duhovniki kot verniki bolj živo zavedali dejstva, da pripadajo eni drugim. Oboji naj se tudi zavedajo, da so po svojem položaju in zmožnostih odgovorni za življenje in delovanje Cerkve." Udeležba vernikov pri ekonomskem vzdrževanju predstavlja torej znamenje in sad soodgovornosti znotraj cerkvene skupnosti in pripomore k rasti milosti in k izkušnji občestva. Kajti če je res, da "ne delajo Cerkve ekonomska sredstva", potem je tudi res, da Cerkev, ki rase v moči Duha vstalega Kristusa, ne more se ne dotakniti tudi razsežnosti človeških snovnih dobrin, torej tudi gospodarske plati. (Maria Grazia Bambino) DO 31. DECEMBRA ODDAJ SVOJ DAR ZA VZDRŽEVANJE DUHOVNIKOV flOj«RSTPO p^CUVCr ‘ V* »v <;S. X' til T : »Ju*. | l '/■? A • vi: ložbe ne upajo izdati nekaterih zelo pomembnih knjig in to tveganje raje pustijo manjšim, podeželskim založbam. Tako je npr. monumentalno knjigo Slovenska znamenja, ki jo je napisal Jožko Šavli in ki je velikega pomena za poznavanje naše stare zgodovine in narodnih simbolov, pogumno izdala založba Humar v Biljah. Na srečo knjiga ne izgubi nič na vrednosti, čeprav malokateri Slovenec ve, kje so Bilje. Vprašam se, ali to pomeni, da so nekatere teme velikim založbam odsvetovane? Glede zahtevnih knjig, ki bi spadale bolj v načrte velikih založb že zaradi njihove izkušnje in večjih sredstev, bi rad nakazal vprašanje slov.-ital. in ital.-slov. slovarja. Slovenci, ki živimo ob meji, še posebno občutimo, kako nam je nujno potreben nov in kakovosten slovar teh dveh jezikov. Tu sta dva naroda s tisočletno literarno tradicijo, soseda, ki z zanosom preverjata, ali je bilo prej zapisano 'Sao ko kellc terre" ali "laz se zaglagoloZlodeiu", pa nimata za vse potrebe dvojezičnosti niti dobrega slovarja. Če bomo čakali, da bo za to poskrbel naš večji sosed, zna biti, da bomo čakali še drugih tisoč let. V tem času, ko se Slovenija s hitrimi koraki približuje polnopravnemu članstvu v Evrospki zvezi, bi morali to vrzel čimprej popraviti. Ali bodo morale poskrbeti za to manjšinske založbe, kot so Goriška Mohorjeva ali Mladika s svojimi skromnimi sredstvi? DANILO COTAR Drugo zagonetno vprašanje so ponatisi knjig, ki so pošle in po katerih je povpraševanje, a jih nihče ne ponatisne. Naj tu navedem najbolj kričeč primer. V tem času je veliki telovadec in večkratni olimpijski zmagovalec Leon Štukelj praznoval 98. rojstni dan. Po časnikih, radiu in televiziji so visoki jubilej tega slovenskega junaka primerno proslavili. Še bolj slovesen trenutek pa je doživel ob otvoritvi zadnjih olimpijskih iger, ko je sam predsednik ZDA pokazal nanj kot na zgled človeka, ki je šport pravilno dojel: zdrav duh v zdravem telesu. Naš slavni Štukelj je napisal avtobiografsko knjigo Mojih sedem svetovnih tekmovanj, ki je seveda ni nikjer dobiti in ki je tudi ob tej priložnosti niso ponatisnili. Ali ni to pravi nesmisel? NARAVOSLOVJE: SLOVENSKI TABU? Na verne duše dan sem obiskal grob Frana Erjavca na goriškem pokopališču. Grob je na pol pozabljen, na sicer lepem nagrobnem spomeniku se skoraj ne da razbrati napisa. Vprašal sem se, ali je tako le zato, ker je bila njegova zvrst naravoslovje? O tem velja razmisliti in morda bi bilo dobro, če bi kak sociolog ali psiholog zadevo analiziral. Tu bi se rad omejil le na področja izdajanja knjig. Še enkrat prelistam katalog knjižnega kluba, ki ponuja približno 500 knjig. Takih, ki so v zvezi z živo naravo, je približno 70, če prištejemo vse atlase, leksikone in slovarje ter vse tiste knjige in knjižice, ki so namenjene vrtičkarjem in poljedelcem. Knjige iz čistega naravoslovja lahko naštejemo na prste ene roke, med njimi, hvalevredno in končno, lepa izdaja Erjavčevih spisov Domače in tuje živali v podobi. Na hude pomanjkljivosti v slovenski naravoslovni literaturi je mimogrede pokazal kratek zapis o polhu, ki je izšel v oktobrski številki revije Proteus. Avtor Aljančič ugotavlja, da je polh takorekoč slovenska žival, saj je Scopoli sestavil latinski opis, ki ga je dal v objavo velikemu Linneju, po polhih iz idrijskih gozdov. Zato je polh med sesalci edina vrsta, ki je bila znanstveno opisana po primerkih iz naših krajev. Kljub temu da je polh na Slovenskem slavna živalca in so ga stari in sodobni pisatelji radi vpletali v svoje zgodbe, pogrešamo še zdaj poglobljen znanstveni opis oz. sodobno biološko študijo o tem sesalcu. Na področju naravoslovja moram še posebej poudariti pomanjkanje knjig, ki so že davno pošle in jih niso več ponatisnili. Seznam bi bil zelo dolg, a omejim se le na nekatere, ki sem jih sam brez uspeha iskal tudi po starinarnah. S področja botanike o-menim Rastlinski svet v treh knjigah pri MK 1978. Podobno so zmanjkale tri knjige o drobnoživkah, ki jih je napisal Miha Likar in so izšle prav tako pri MK v šestdesetih letih: Virusi, Bakterije, Glivice. Prav tako ni najti knjige istega avtorja Skriti prijatelji človeka, ki jo je izdala CZ. Čudovita knjiga A. Konja-jeva Nevidni svet je sorazmerno nova, saj je izšla leta 1984 pri MK, a je takoj pošla. Slovite knjige o morju, ki jih je napisal M. Zei, imajo v rokah le redki srečneži. Življenje našega Jadrana, Človek in ocean, Morja bogati zakladi, Morski svet. Pred nekaj tedni sem v radijski oddaji prestregel podatke o izhajanju knjig v Sloveniji. Veliko jih je bilo za tako majhen narod: na stotine povesti in pesniških zbirk, potopisov in življenjepisov, na desetine knjig o psihologiji, zgodovini, umetnosti, medicini itn. Naravoslovja v tem seznamu niso niti omenili. Spomnil sem se na Erjavčev grob in nisem bil več presenečen. 7 ČETRTEK 1 2. DECEMBRA 1 996 1945: KONČNA KRIZA ENOTNOSTI V GORIŠKI NADŠKOFIJI (2) LUIGI TAVANO Bilo je neizogibno, tudi če je bilo najprej skoraj nezaznavno, da so slovenski katoličani imeli italijanske katoličane za privilegirance države, za katero je bilo tuje, če ne sovražno, vse, kar ni bilo italijansko. Toda hujše so bile posledice očitne raznarodovalne politike, ki se je sistematično izvajala od leta 1925 dalje. Ker glavni dejavnik narodne enotnosti je bila za slovenske vernike Cerkev preko župnij, društev in kulturne tradicije, se je zgodilo, da so Slovenci imeli za sovražnico vere in Čerkve politiko, ki jo je vodila italijanska država. Italijo so skratka enačili s fašistično državo; vnovič je bila država, in sicer italijanska, nasprotnica Cerkve, kot so jo spoznavali že v vsej dobi italijanskega preroda. 2. V tem položaju, ki bi se lahko pojavil tudi samo kot dejavnik v družbenopolitičnem okviru izven verske stvarnosti, se je čez dolgo časa razvila neka jasna miselnost znotraj verskega življenja in v samozavesti slovenskih vernikov; kar je bilo odločilno za to kulturno spremembo, lahko pojasnimo, s tem da pripišemoabsolutno veljavnost narodnemu dejavniku, ki se je vedno bolj istovetil z versko pripadnostjo. Treba je tudi opozoriti, da je ta položaj neizogibno dobival obrambni in uporniški značaj: to je bil vzrok, da so bili Slovenci manj občutljivi in manj pozorni na hude probleme, ki so zaradi procesov sekularizacije nastali v življenju skupnosti, ki je bila do tedaj v bistvu zelo navezana na krščanstvo. 3. Temeljni pogoj škofijske enotnosti, ki sloni na odnosu zvestobe med škofom in duhovščino, se je tedaj hudo zamajal, ko sta na mesto moralno in dušnopastirsko uglednih ter cenje- nih škofov Sedeja in Fogarja stopila Margotti in Sirotti, ki so ju imeli Slovenci (in deloma Furlani) za nasprotnika tiste katoliške enotnosti, ki bi se ne istovetila z enotnostjo rimskega tipa. Vzdušje osamljenosti in nezaupanja, ki je iz tega izhajalo, je še bolj poglobilo ločitev duhov v nadškofiji: Slovenci so skušali ohraniti enotnost med duhovniki, kar naj bi nekako nadomeščalo škofovo oblast (zato je bila enotnost slovenskih dekanov odločilna); med italijansko duhovščino so tisti, ki jih je Margotti imenoval "Furlane starih idej", menili, da bodisi priseljevanje italijanskih duhovnikov iz t.i. "starih provinc" bodisi prednost, ki jo je dajal Margotti nekaterim od teh duhovnikov pri nameščanju na ključna škofijska mesta, pomenita atentat na škofijsko enotnost. Dotok teh mladih duhovnikov so na škofiji opravičevali s trditvijo, češ da primanjkujejo domači duhovniki; toda v skladu z jasnim rimskim pravilnikom je tako ravnanje škodovalo težnji po škofijski enotnosti in je koristilo italijanskemu nacionalističnemu pritisku. ---------------DALJE TISKOVNO POROČILO SLOVO OD UGLEDNE OSEBNOSTI 8 UMRL JE DR. JAKOB KANDUT POKRAJINSKI SVET SSk O POVOLILNEM POLOŽAJU V Trstu je na dan Brezmadežne nepričakovano umrl dr. Jakob Kandut. V našem mestu, točneje pri Sv. Ivanu, je živel od začetka sedemdesetih let, sicer pa je bil eden najuglednejših Slovencev iz Kanalske doline. ČETRTEK 12. DECEMBRA 1996 Rodil se je pred 83 leti v Ukvah, po izobrazbi je bil pravnik, po poklicu pa profesor nemščine na tržaških slovenskih šolah. V rojstnem kraju je dolga desetletja pomagal svojim ljudem v upravnih, gospodarskih in drugih zadevah. Pri tem je bil globoko zaveden in imel veliko zaslug za ohranjevanje slovenstva in za širjenje kulturnih dejavnosti v Kanalski dolini. Tako je npr. leta 1939 dosegel, da Ukve niso pristale na optiranje za Nemčijo. Dr. Kandut je širšo slovensko javnost sistematično seznanjal z zgodovino, tradicijo in življenjem Kanalske doline. Veliko tega znanja je razširil preko mikrofonov Radia Trst A. Zelo priljubljen je bil tudi na Tržaškem, kamor se je priselil na začetku 70. let. Njegova smrt odpira globoko vrzel ne samo v krajevnem, ampak tudi v širšem slovenskem zamejskem prostoru. Od pokojnega dr. Jakoba Kanduta so se Svetoivan-čani in drugi tržaški prijatelji poslovili v sredo, 11. decembra, v svetoivanski župnijski cerkvi. Žaro s posmrtnimi ostanki pa bodo pokopali v soboto, 14. decembra, ob 14. uri v rojstnem kraju v Ukvah. Ženi gospe Hedviki, sinu Marku in hčerki Mirjam ter ostalemu sorodstvu naj gre iskreno sožalje tudi našega časopisa. V PRIČAKOVANJU BOŽIČA DRUGI TEDEN POBUD SKLADA MITJA ČUK Bliža se koncu Niz pobud V pričakovanju Božiča, ki ga prireja Sklad Mitja Čuk ob 5. obletnici izhajanja lista Škrat. Smo namreč že sredi drugega tedna pobude Sklada. Prav danes, četrtek, 12. t.m., bo ob 20.30 v openskem Marijanišču koncert kitarista Marka Ferija in mezzosopranistke Martine Feri. V prejšnjih dneh je bilo v prostorih Marijanišča vsekakor živahno, saj so se zvrstile razne prireditve in pobude. Tako so v soboto, 7. decembra, predstavili knjižne izdaje centra Nediža, v ponedeljek, 9. decembra, pa učbenik Gremo na pošto, ki ga je izdal deželni raziskovalni zavod za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE. Gre za predzadnje delo slovenskih predstavnikov na tem zavodu, spada pa v večletni načrt Vzgoja in izobraževanje v dvojezičnem okolju. V načrt spadata še dva druga zvezka, v katerih bo - kot v prvem - obdelana pošta na vse mogoče načine. Cilj je bogatenje besednega zaklada pri otrocih. O učbeniku sta spre- govorila Stanka Čuk in Wal-ter Grudina, ki je zvezek ilustriral. Vedno 9. decembra so v sejni dvorani Zadružne kraške banke odprli likovno razstavo kontovelskega u-metnika Aleksandra Starca. Gre za mladega, a v krajevni stvarnosti že znanega likovnika, ki je od leta 1992 do danes razstavljal že šestkrat (zadnjič na avstrijskem Koroškem v okviru 16. slikarskega tedna v Svečah). U-metnika je predstavila jasna Merku. Razstava bo na o-gled do 19. decembra vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure, ob delavnikih tudi od 1 7. do 19. ure. Nadaljujejo se tri razsta-|ve otroških in mladinskih {knjižnih izdaj iz Furlanije-Julijske krajine v slovenščini in slovenskem narečju, u-metniško-obrtnih izdelkov Vzgojnozaposlitvenega sredi-šča Sklada Mitja Čuk in razstava ob peti obletnici Škrata. Končale se bodo v nedeljo, 15. decembra. IŽ •••••••••• Prejšnji četrtek je zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu. Na dnevnem redu so bili izidi nedavnih pokrajinskih volitev in občinskih volitev v Miljah ter še druga aktualna vprašanja. Seje so se udeležili in na njej sodelovali tudi kandidati. Osnova za diskusijo je bilo, kot piše v tiskovnem poročilu, ki smo ga prejeli, poročilo pokrajinskega tajnika Petra Močnika ne samo o izidih, temveč tudi o poteku pogajanj za nastop skupne liste Trst 2000. Po sili razmer je glavna politična teža pripadla SSk, ki je storila vse, da se je lista lahko najbolje predstavila tako programsko kot organizacijsko. Po volitvah ugotavljamo, da odziv pri tradicionalnih volivcih SSk ni bil takšen, kot je bilo pričakovati, kar gre pripisati več okoliščinam. Poleg splo- šnega pojava neudeležbe je moč sklepati, da številni slovenski volivci niso bili dovolj informirani glede tega, da na teh volitvah ni bilo znaka lipove vejice in tudi ne Oljke. Kar zadeva izvoljena pred-stavnika SSk v pokrajinski svet in v miljski občinski svet, piše še v tiskovnem poročilu, se bosta le-ta odločno zavzemala za enakopravne odnose med Slovenci in Italijani in za reševanje konkretnih problemov naših krajev in ljudi. Glede položaja, ki je nastal v miljski občini z zmago desničarskih sil zaradi notranjih sporov med obema levičarskima strankama (DSL in SKP), si SSk nima kaj očitati, ker je od samega začetka spora opozarjala na nevarnost poraza na volitvah. Člani pokrajinskega sveta so se seznanili tudi z zadnjim razvojem dogodkov v zvezi z napovedano likvidacijo TKB ter posrednimi in neposrednimi posledicami za družbeno in gospodarsko tkivo slovenske manjšine v sedanjem dolgoročnem obdobju. Nove razmere zahtevajo po mnenju SSk strnitev vrst in sil, izdelavo stvarnega načrta o preživetju ter nadaljnje delovanje in javno nastopanje pred oblastmi. V ta namen je potrebno povezovanje sil, vključno političnih, na najširši narodnostni osnovi. OSKRUNILI SO BAZOVSKI SPOMENIK fE PADU vecbi umu vin D U l, Neznanci so pred dnevi ponovno oskrunili spomenik štirim junakom, ki so bili leta 1930 ustreljeni na bazovski gmajni. Kot je razvidno iz slike (Foto Kroma), so se vandali znesli nad napisi, ki krasijo spomenik. Ponovna skrunitev, ki se pridružuje številnim prejšnjim, ki jih je spomenik doživel v preteklosti, je globoko odjeknila v naši skupnosti tudi zato, ker storilcev vse do danes niso nikoli odkrili. NABREŽINA / RAZSTAVA KVALITETNI KAMNITI IZDELKI FRIK DOLHAR V petek, 6. decembra, je nabrežinsko Slovensko kulturno društvo Igo Gruden pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo v župnijski dvorani v Nabrežini odprlo 5. razstavo kamnitih izdelkov Kamen. Lepemu številu udeležencev ob odprtju razstave je najprej zapel v pozdrav domači moški pevski zbor Igo Gruden, ki ga vodi prof. Bojana Kralj, nakar je spregovorila društvena kulturna referentka Maja Lapornik. Poudarila je, da gre za jubilejno izvedbo razstave, ki je s časom zadobila vedno večji pomen in odmev. Ob prvi izvedbi leta 1992 so se namreč predstavili le domači obdelovalci kamna, nakar je število obrtnikov naraslo, predvsem mladi razstavljalci pa sedaj prihajajo tudi iz drugih krajev, kjer oblikujejo nabrežinski marmor. Lapor-nikova je ob koncu povedala, da ima društvo namen še mednarodno razširiti razstavo, tako da bi pokrivala prostor skupnosti Alpe-Jadran. Društvo je podelilo plaketo svojemu blagajniku Ivu Marušiču, ki je prava duša in telo razstave. Ko pred nabrežinsko cerkvijo na trgu krenemo desno, na levi strani kaj kmalu naletimo na tlakovano dvorišče župnijske dvorane, kjer si Kamniti kip oh vhodu lahko najprej ogledamo kamnita korita za rože Tomaža Caharije. Že ob vstopu v dvorano pa je obiskovalcu jasno, da so ti prostori postali pretesni za tako bogato razstavo, ki je bila v teku let deležna vedno večje udeležbe krajevnih umetnikov. Nekateri izmed njih so se letos predstavili z izdelki, ki smo jih v prejšnjih letih že videli, drugi pa so poskrbeli za prvovrstne novosti. Šempo-lajca Marko in Kristjan Zidarič ter Repenca Alojz Škabar in Ervin Guštin razstavljajo kamnite vaze za rože, kar je sploh leit-motiv letošnje razstave. Dario Škabar, Paolo Purič in Michele Deste predstavljajo primerek mu-šec iz repenskega kamnoloma. Podjetje Gramar se z očetom in sinom Albertom in VValterjem Grudnom predstavlja s kamnito mizo in podložkom stebra. Marco Mosetti razstavlja razne skulpture, medtem ko se mladi razstavljalec Peter Škabar iz Repna predstavlja s posodami za rože, od katerih ima ena zanimivo obliko ženskih prsi. Bruno Ricamo razstavlja kamnite pepelnike, ravno tako kot Andrej Mervič, ki nudi tudi posode za rože. Z velikim stenskim krožnikom, ki z natančno obdelavo in različnimi vrstami marmorja prikazuje sončni zaton na morju se predstavlja Pavel Ftro-vatin, značilnosti ustvarjanja katerega so kamnite stenske maske in raznovrstni predmeti, izdelani iz različnih vrst marmorja. Skupina/Con-tovel 72 se ukvarja pretežno s skulpturo, nekateri primerki so tokrat na ogled v Nabrežini; dr. Giulio Squillani, Luigi Bonocore, Vittorio in Barnaba Porro, Pietro in Al-varo Marcucci pa razstavljajo tudi vaze za rože. Obiskovalec prav ob vhodu najprej naleti na erotično kombinacijo moškega in ženskega I telesa iz rdečega stalaktita, delo Alessandra in Giorgia Simčiča. Najstarejši razstavljalec, prava legenda nabre-žinskih kamnosekov, Milan Pernarčič, je v z različnimi vrstami kamna izdelal nabrežinsko občinsko palačo v miniaturi. Nazadnje sta tu še mladi Igor Marušič iz Sliv-nega, ki razstavlja majhno kolono in izdelek iz stalaktita, ter Luca Monet, ki se je predstavil z morda najbolj originalnimi izdelki, nekakimi kamnitimi slikami, pri katerih uporablja intarzijsko tehniko. Razstava Kamen je v župnijski dvorani v Nabrežini na ogled še v soboto, 14. t.m. (od 1 7. do 20. ure), in v nedeljo, 15. t.m., od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Vstop je prost! JAVNI NATEČAJI TRŽAŠKE POKRAJINE Pokrajina Trst razpisuje javne natečaje za kritje skupno sedmih mest osebja z raznimi kvalifikacijami. Skupni pravili sta starost med 18. in 41. letom, razen poviškov po zakonu, in to, da rok za predstavitev prošenj zapade trideseti dan od datuma objave natečajev v Uradnem listu. Prošnje, naslovljene na prefekturnega komisarja Pokrajine Trst, bodo morale biti predstavljene Pokrajini Trst, urad za protokol, Trg Vittorio Veneto št. 4, Trst, ali pa poslane s priporočenim pismom z obvestilom o prejetju. Za dodatne informacije, za prevzem kopij natečajev in faksimila prošnje za udeležbo se je treba zglasiti pri upravnem uradu osebja Pokrajine Trst, ul. S. Ana-stasio št. 3, Trst, tel. 040/37981. Oddelek za gospodarski razvoj in varstvo okolja pokrajine pa razglasuje javno selekcijo za podelitev poklicne službe. Zainteresirani lahko dvignejo kopije razpisa z informacijami pri vratarnici sedeža pokrajine, ul. S. Anastasio 3, v ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 13. ure in od 15. do 1 7. ure; ob torkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure. PROSLAVI OB 8. DECEMBRU POMEMBNA VLOGA NAŠIH MARIJINIH DOMOV IVAN ŽERJAL V ulici Risorta, kjer sta tudi Slovensko pastoralno središče in sedež Slovenske zamejske skavtske organizacije, je tamkajšnja Marijina družba priredila proslavo ob odprtju obnovljenih prostorov Marijinega doma. Obnova je bila potrebna, saj je bil dom, kot je v svojem nagovoru dejal voditelj Marijine družbe Marij Gerdol, že dotrajan. Zato ga je bilo treba prenoviti v skladu z veljavnimi zakonskimi določili. Tako so uskladili električno napeljavo, vgradili so klimatsko napravo, posodobili ozvočenje, zamenjali pod in zavese, položili novo oblogo, nabavili novo platno za predvajanje filmov in diapozitivov ter prepleskali notranjost (glavno zaslugo za to ima Boris Slama, ki si je prevzel nalogo, da vodi obnovitvena dela). Sedaj, je dejal g. Gerdol, je dom odprt vsem katoliškim organizacijam, ki bi želele tu delovati, zlasti pa bo še naprej tu sedež Marijine družbe, ki deluje že od leta 1899 in ki je še danes živahna ter aktivna. Tu bodo še naprej V nedeljo, 8. decembra, sta bili lepi in dobro obiskani proslavi v Marijinih domovih v ul. Risorta in pri Sv. Ivanu. M v Posnetek nedeljske proslave v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta, kjer je bilo vzdušje še posebej slovesno (Foto Kroma) delovali tudi slovenski tržaški skavti in skavlinje ter pevski zbori. Res številno občinstvo je na nedeljski proslavi lahko prisostvovalo bogatemu kulturnemu sporedu, ki so ga oblikovali cerkveni in moški zbor od Novega sv. Antona, recitatorji Radijskega odra, ki so brali ljudsko legendoMa- rija in brodar, ter skavti, ki so predvajali diapozitive iz skavtskega življenja. Tudi v Marijinem domu pri Sv. Ivanu je vladalo prijetno vzdušje. Že 32 let je minilo, odkar so blagoslovili temeljni kamen novega doma (1964), ki so ga dokončali jeseni leta 1968. Vendar je bil tudi ta po več desetletjih u-porabe dotrajan, tako da so ga morali pred nekaj leti obnoviti v skladu z obstoječimi zakonskimi določili. Ob tisti priložnosti so upravitelji najeli bančno posojilo v višini 150 milijonov lir. Dolg je bil poravnan prav pred kratkim s pomočjo pričakovanega deželnega prispevka in s prostovoljnimi prispevki ljudi. Zato so v nedeljo priredili praznik, da bi se na tak način zahvalili vsem prijateljem, dobrotnikom in podpornikom, ki so s svojo pomočjo pripomogli, da je bil dolg poravnan. Spored, ki sta ga povezovala Lučka Kremžar in Marko Kandut, je oblikovala vokalna skupina s Tolminskega, ki je ob spremljavi harmonike in citer zapela vrsto priljubljenih slovenskih ljudskih pesmi na različno tematiko. Udeležencem obeh proslav je predstavljala posebno zadoščenje prisotnost konzula Republike Slovenije v Trstu Tomaža Pavšiča, ki je v pozdravnih nagovorih podčrtal veliko naklonjenost in simpatijo Slovenije za vse, kar se dogaja med Slovenci v Italiji. Poudaril je tudi zasluge Marijinih domov za ohranitev slovenstva v tem prostoru. V SPOMIN NA POK. MARIJO GLAVIČ VD. SLAMA V cerkvi sv. Jakoba smo se poslovili od pok. Marije Slama, ki je umrla v starosti 86 let. Zaznamovala je eno celo obdobje slovenskega občestva sv. Jakoba. Kje vse je bila nepogrešljiva njena prisotnost!? Pri 32. letih je ostala vdova s tremi nedoraslimi otroki. Njena globoka vera ji je dajala moč, da je otroke kot svetopisemska modra žena s svojim zgledom značajsko vzgajala ter jim vcepila v verskem in narodnostnem pogledu trdne temelje. Z enako požrtvovalno vnemo je delovala kot odbornica v Marijini družbi v ul. Risorta. Zlasti je bila predana misijonskemu odseku, v katerem je organizirala in bila glavni akter pri srečolovu. Z naravnim talentom je dolga desetletja sodelovala pri šentjakobskem zboru in bila odlikovana za 50-letno nepretrgano delovanje. Ko se je po vojni obnovila nedeljska sv. maša pri Novem sv. Antonu, je bil to še dodatek, ki ga je imela za dolžnost za božjo čast. Kako dobrodošla je bila zlasti njena podjetnost in iznajdljivost, ko je za igre in prireditve pomagala pri garderobi pok. Stani Oficija! Preizkušnje življenja so jo izklesale v temperamenten značaj, še vedno pa ji jeosta-lo nekaj prostora za duhovitost. In končno, kje je še med nami slovenska žena in mati, ki bi, kakor pok. Marija, ohranila starodavni običaj, da se za božični praznik s kadilnico v rokah obide celo stanovanje ter se pri obedu celo spremstvo pridruži z molitvijo in petjem? Hvala Bogu in vam, draga g. Marija, da ste sebe in nas zgledno obogatili, ko ste kljub težavam sprejemali življenje pogumno po božji volji. Naj vas združenje z Bogom in vašim možem osrečuje vso večnost! ----------FV V TRŽAŠKI KNJIGARNI RAZSTAVA DEL BOGDANA GROMA V petek, 13. decembra, bodo ob 18.30 v prostorih Tržaške knjigarne v Trstu odprli razstavo znanega umetnika Bogdana Groma. Na o-gled bodo skice, risbe in akvareli iz tržaškega obdobja 1947-1957. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili u-metnikovo monografijo, ki je sicer napisana v angleščini, saj je nastala pred časom, ko je Bogdan Grom z uspehom deloval in razstavljal v Združenih državah Amerike. Tržaška javnost bo imela torej priložnost se seznaniti z umetniškim svetom Bogdana Groma, ki ga bo ob tej priložnosti predstavil znani kulturni urednik na TV Slovenija Jože Hudeček. Odprtje razstave bo popestril nastop kitarista Marka Ferija. t Na Brezmadežno spočetje je zaspal v Gospodu DR. JAKOB KANDUT Za dragim žalujejo žena Hilda, sin Marko, hčerka Mirjam z možem Marjanom, malim Gregorjem in Robijem ter vse ostalo sorodstvo. Kdor želi počastiti njegov spomin, naj namesto cvetja daruje v dobrodelne namene. Pokop žare bo v soboto, 14. decembra, ob 14. uri v Ukv ah. 14.12.1995-14.12.1996 DRAGI SILVO! Si vedno z nami v naših srcih. TVOJI žena Sandra, hčerka Milojka z družino, sin Peter z Majo in vsi ostali. OBVESTILA PD MAČKOIJE vabi v soboto, 14. decembra 1996, na večer: Za preživetje primorskih Slovencev pod fašizmom; dokumentarec o arhivu Zbora svečenikov sv. Pavla bo predstavil mag. Egon Pelikan. Pričetek ob 20. uri v Srenjski hiši v Ma-čkoljah. Toplo vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI klub (ul. Donizetti št. 3) vabi v soboto, 14. t.m., na drugosre-čanje iz sklopa, posvečenega odkrivanju Rusije. Na sporedu bo predvajanje filma Življenje in neobičajne dogodivščine vojaka Ivana Čomkina (režijajiri Menzel). Uvodno besedo bo podala Nadja Roncelli. Začetek ob 18.30. SLOVENSKI KULTURNI klub (ul. Donizetti št. 3) vabi v soboto, 21. t.m., na božični dobrodelni večer. Na sporedu bo kratka predstava prvega dejanja igr e Male dame. Nastopajo člani gledališkega krožka SKK, režija Lučka Susič. Sledila bo tombola, katere izkupiček bo šel v dobrodelne namene. Začetek ob 18.30. V DRUŠTVU slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 16. decembra, srečanje z astronomom Janezom Zorcem. Začetek ob 20.30. ČESTITKE Cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana iskreno čestita svoji pevki Valentini Repini ob uspešno zaključenem univerzitetnem študiju. PD Mačkolje čestita predsedniku Slovenske prosvete Mariju Maverju za prejeto zlato odličje Zveze kulturnih organizacij Slovenije. SOŽALJE Cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana izreka iskreno sožalje prof. Dini Slama ob smrti drage mame. Ob izgubi dragega člana dr. Jakoba Kanduta izrekamo družini globoko in občuteno sožalje svetoivanski prijatelji. DAROVI ZA CERKEV v Nabrežini (za cerkveno streho): Radovič L. 30.000; Radovič I. 20.000; Jamšik 55.000; Rudež 20.000; Caharija 15.000; Dorbes 50.000; Dr. Gruden 100.000; Slov. S. 50.000; N.N. 10.000; T. Sveti 100.000; Jole R. 50.000; Dott. M. 50.000; Ciabatti 35.000; N.N. 100.000; Colja 60.000; Caharija 20.000; Venier 85.000; Radovič 20.000; Metlikovec 20.000; Mladosič 15.000; Gruden 5.000; Carrone 50.000; namesto cvetja na grob pok. E. Floridana daruje druž. Visentin Luciano 50.000; R. 50.000; Antonini 85.000. ZA MIADIKO: v počastitev spomina Marije Glavič-Slama družini Valenčič in Godnik 50.000. ZA ŠENTJAKOBSKO kulturno |društvo: v počastitev spojnima Marije Glavič-Slama družini Valenčič in Godnik 50.000. ZA SLOVENSKE misijonarje: Adrijana Krapež 50.000. ZA SKLAD Mi tja Čuk: M.Č. B. v spomin na mamo Amalijo Vatovec Černigoj ob ob-letnici smrti 2.12.1 943 50.000. ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu: Olga Polese 50.000; NN 30.000. SKD ICO GRUDEN - NABREŽINA prireja pod pokroviteljstvom ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO KAMEN... 5. razstavo kamnitih izdelkov V dneh 14. in 15. decembra '96. Urnik: sobota, 14. 12., od 1 7 .do 20. ure; nedelja, 15.12., od 10. do 12., od 16. do 20. Župnijska dvorana sv. Roka v Nabrežini center. TK TRŽAŠKA KNJIGARNA BOGDAN GROM odprtje razstave in predstavitev monografije V petek, 13. decembra, ob 18.30 v Tržaški knjigarni - Trst, ul. sv. Frančiška 20. Umetnika bo predstavil Jože Hudeček. Sodeluje kitarist Marko Feri. Vabljeni! GLASBENA SREČANJA MLADIH V ROJANU Slovenska župnijska skupnost v Rojanu in Slovenska glasbena šola - koncertna pobuda Rojan vabita na 4. GLASBENO SREČANJE V nedeljo, 15. decembra, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, ul. Cordaroli 29. Nastopili bodo: Beatrice Zonta, Tatjana Jercog, Tinkara Kovač, Erika Buzečan, Marko Štoka, Paolo Bembi in Adam Selj. Vstop prost. ČETRTEK 12. DECEMBRA 1996 TRŽAŠKA KRONIKA i tLVghlt If l (TMOniPj GORIŠKA KRONIKA ZCPZ / MALA CECILIJANKA PREJELI SMO PISMO RAZOČARANIM PODGORCEM 10 ČETRTEK 12. DECEMBRA 1996 Zapis, s katerim je anonimna skupina "razočaranih zavednih Podgorcev1' želela prek Primorskega dnevnika in Novega glasa seznaniti slovensko javnost o razočaranju, ki naj biga v Podgoripovzročila nedavna duhovniška zamenjava, naravnost kliče po pojasnilu. Upam, da bo moj odgovor manj emocionalno udarniški in tudi bolj objektiven kot o-menjeni sestavek. Ko je g. Vojko Makuc, župnik v Pevmi in Podgori, zaprosil, da bi ga zaradi resnih zdravstvenih razlogov razbremenili vodstva podgorske župnije, smo si na škofiji resno prizadevali, da bi dobili za Podgoro slovenskega duhovnika, ki bi z enako pozornostjo in ljubeznijo skrbel tako za Slovence kakor za Italijane oz. Furlane, ki sestavljajo podgorsko župnijsko občestvo. A žal ga ni bilo dobiti. Ne rečem, da je sedanja rešitev idealna, morda je bolj nekak izhod v sili. Župnijska uprava je bila izročena, kot se v takšnih primerih običajno dogaja, sosednjemu župniku, ki naj mu bo v pomoč župnijski vikar g. Tvrtko Tadič, bosanski duhovnik. Le-ta je zaprosil za začasen sprejem vgoriško nadškofijo. Le iz objektivnih razlogov (pomislite npr. na zahteve pravnega predstavništva župnije itd.) ni mogel g. Tadič biti imenovan za župnijskega u-pravitelja. Vsekakor sedanja rešitev ne ukinja samostojnosti podgorske župnije, ne zanika obstoja njenega slovenskega jedra in njegove žlahtne in obenem trpke preteklosti, ni nikaka “kazen" za morebitne “grehe'1 Podgorcev napram prejšnjim duhovnikom, nima nikakega namena ovirati kulturne dejavnosti, ki jo skupina slovenskega podgorskega življa izvaja v krogu župnije, čeprav bi bilo želeti nekaj večje usklajenosti z župnijskim vodstvom. Ko sem prvo nedeljo v oktobru med rožnovenskim slavjem vernikom, zbranim v podgorski cerkvi, predstavil nova dušna pastirja in jima izrekel dobrodošlico, sem jima tudi priporočil in voščil, da bi znala z dobrohotno simpatijo prisluhniti župljanom, tako Slovencem kakor Italijanom, upoštevati njihove želje in izročila ter jih modro usklajevati. To pa zahteva dobršno mero srčne omike in volje po dialogu med laiki in duhovniki. Le tako se lahko neko dejstvo, kot je npr. narodnostno mešana župnija, ki se nekaterim zdi prekletstvo, spremeni v blagoslov in duhovno-kul-turno obogatitev ter bivanjsko izkustvo krščanskega sožitja. Vsekakor za morebitne začetniške spodrsljaje še ne kaže biti plat zvona, čeprav je dobro odgovorne nanje primerno opozoriti. Vendar je osnovno vprašanje, ki ga pismo Podgorcev boleče izpostavlja, pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Odgovornost za to pa ne pripada le "škofiji", marveč krajevni Cerkvi kot božjemu ljudstvu v vseh njenih sestavinah (župnijah, družinah, organizacijah, posameznikih). Ne gre podcenjevati deleža, ki ga imajo današnja kulturna antropologija in njene bivanjske izpeljanke pri krizi duhovniških poklicev, a v osnovi gre predvsem za globoko krizo verskih in moralnih vrednot pri večjem delu naših ljudi, ki se sicer imajo za kristjane. A to veliko presega podgorsko vprašanje in nas mora vse vznemirjati, kajti veže se, bolj kot si mi mislimo, z vprašanjem našega krščanskega in narodnega preživetja na tem koščku primorske zemlje. In zato bi lahko tudi sam, vsaj deloma, pripadal skupini "razočaranih zavednih Podgorcev". - OSKAR SIMČIČ V KULTURNEM DOMU O VENU PILONU V sredo, 4. decembra, je bila v Kulturnem domu prireditev ob 100-letnici rojstva velikega slovenskega slikarja Vena Pilona. Kulturni dom se je tako hotel oddolžili ajdovskemu umetniku, ki velja za enega največjih slovenskih ekspresionistov, čeprav ni bil samo to. Znani goriški časni-kar Marko VValtritsch, ki slovi po svoji vsestranskosti in delavnosti, je uvedel večer in nanizal nekaj spominov na čase, ko sta v Gorici v gostilni Al Cavallino - last VValtritsche-vih - drugovala Luiš Špacapan in Veno Pilon. O Pilonu je s pomočjo diapozitivov govorila dr. Irene Mislej, direktor ajdovske istoimenske galerije. Dr. Mislejeva je dejala, da bo moral čas popraviti krivičen odnos do slikarja Pilona; do sedaj se je obravnavalo izključno njegovo ''zlato obdobje" zgodnjih dvajsetih let, ko je slikal v Ajdovščini markantne ekspresionistične portrete, medtem ko bi morali Pilona jemati kot celostnega umetnika, ki je tudi fotografiral in se ukvarjal s filmom. Dr. Mislej je napovedala za naslednje leto večjo razstavo Pilonovih fotografij v Parizu. Za njo je o prijateljstvu s Špacapanom govorila direktor tržaškega muzeja Revoltella dr. Maria Massau Dan. Večer je bil izjemno dobro obiskan, predvsem pa smo v Kulturnem domu videli nove obraze, ki jih sicer na običajnih prireditvah ne vidimo. ------------ZUT- Tudi letos je potekala na praznik Brezmadežne v nedeljo, 8. decembra, priljubljena revija otroških in mladinskih zborov Mala Cecili-janka, ki jo prireja goriško Združenje cerkvenih pevskih zborov. V lepo opremljeni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž se je to sončno nedeljo ob 15.30 kar trlo ljudi, predvsem pa je mrgolelo otrok. Glasbeni praznik otrok je uvedel dekan Anton Lazar s kratko in pomenljivo mislijo. "Petje je dar," je rekel. Zanj moramo biti hvaležni, pa tudi za vztrajnost in požrtvovalnost tistih, ki skrbijo, da dar-talent rodi druge talente. Hvaležnost gre seveda tudi - in predvsem - staršem, ki se sploh še odločajo za otroke in se trudijo, da bi jim nudili možnosti bogate vzgoje. Letos je na goriški mladinski zborovski reviji nastopilo enajst zborčkov: eden iz Slovenije (otroški zbor župnije Miren), dva s Tržaškega (Ladjica iz Devina in Kresniceod Sv. Ivana v Trstu) in osem iz PESMI MLADIH SRC Otroški zbor župnije Miren (Foto Bumbaca) Goriške. Z zahodnih briških gričev se je oglasil otroški zbor s Plešivega, ki ga sestavlja nekaj res majhnih članov; nastopili so še otroški zbori Rupa-Peč, F.B. Sedej iz Števerjana, Štmaver, Podgora in OŠ Abram iz Pevme ter združena otroška zbora Štan-drež in Oton Zupančič. Raz- veseljivo je bilo videti, da sta z male, in vendar dejavne kra-ške vasi Vrh sv. Mihaela prišla kar dva zbora, otroški in mladinski, obav pod vodstvom Marjanke Čevdek. Dober-dobski otroški zbor je žal izpadel zaradi bolezni zborovodje Lucije Lavrenčič. Popoldan je bil prijeten in razposajen, saj ni manjkalo dobre volje, ki so jo vlivali ma- li pevci. Ti so prisotne ponesli v svet veselih ptičk in polžkov, kužkov in muck, veveričk in mišk, uspavank in mladinskih cerkvenih pesmi. Z veliko lahkoto so se vsem prikupili s svojo čistostjo in nedolžno igrivostjo. Pomembno je, da so zborovodje - skoraj izključno dekleta - tudi bolj ali manj glasbeno izobraženi. Med številnimi avtorji petih skladbic iz bogatega otroškega repertoarja je bil letos še najbolj prisoten Bitenc, izvajani pa so bili tudi naši goriški skladatelji (npr. Andrej Bratuž, Ivo Bolčina); škoda, da so bile tokrat ljudske pesmi skoraj odsotne. “Sine mušica nulla vita," pravi star latinski pregovor (brez glasbe ni življenja). Če to res drži, potem je nedeljski popoldan dokazal, da je med nami še veliko življenja, ki prenovljeno vre iz mladih grl. Prav to potrebujemo. Skrbimo, da se bo uspešno nadaljevalo! ------------DD PRAVLJICE, PRAVLJICE... IVA KORSIC V Feiglovi knjižnici je bila napovedana za december, a je poredno ušla iz čarobne malhe in tako sojo otroci poslušali že 26. novembra. Osnovnošolci in malčki iz vrtca so ob pripovedovanju učiteljice Barbare Rustja spoznali bosopetega Vidka, sedmega otroka vdove, ki je morala ce- lo leto garati, da bi prislužila kruha za otroke. Le pozimi ji je ostajalo nekaj časa, da je lahko sešila najstarejši hčerki srajčko, ostali so se morali zadovoljiti s starimi, ponošenimi. Videk, ki je bil najmlajši, je imel že tako preprano in preperelo srajčko, da je nekega poletnega dne ostal nag. Ker pa je zelo ljubil živali, so mu povrnile dobrote. Ovčka mu je podarila nekaj volne, grmiček mu jo je izmikal, pajek jo je stkal, rak je izrezal tkanino, ptiček mu jo je sešil. Tako je revni deček dobil novo, toplo srajčko s pomočjo narave. Bogve, če so naši o-troci mogli dojeti to nežno in nekoliko otožno povestico F. Levstika (sicer so z vso vnemo zapeli: rad imej, rad imej živali in cvetice). Sami so namreč sinovi današnjega potrošniškega sveta, kjer je (vsaj za nekatere) vsega na pretek. Tudi oni se radi ponašajo s podpisanimi oblekicami in modnimi muhami. Da bi jim tudi tokrat ostalo nekaj otipljivega od prijetnega srečanja, je spet poskrbela gospa Breda Ber-talanič. Pripravila je snežno-bele papirnate ovčke, obložene z vato, ki so jo otroci dopolnili po domišljiji. V novogoriškem Kulturnem domu se je na Goriškem vrtiljaku Kralj Min boril proti neizprosnosti najmogočnejšega izmed čarovnikov: hotel je ujeti v past Čas. Zaustavil bi rad ali vsaj upočasnil tek časa, zato je prosil dvornega urar-čka, naj mu ure naravna tako, da bodo tiktakale počasneje. Zaradi tega lenega ti-ik, ta-ak-anja se zgodi v kraljestvu marsikaj nevšečnega. Kralj je prisiljen se vkleniti brezčasnemu čarovniku Času, kakor mu vsi svetujejo, in vse njegove ure zopet zapojejo v veselem ritmu. Kralj si ob koncu zaželi pravljico, kajti vsaj te so večne, nadčasne. Dramski tekst Ure kralja Mina (nekakšno že zrelo filozofiranje o brezčasnosti časa in naši mali, kratkotrajni ukleščenosti v njem) je bil nagrajen na anonimnem natečaju 1994 z zlato paličico kot najboljše odrsko besedilo za otroke in mladino. Pravljica o času, ki neobzirno pobeli kralju Minu kocine na bradi, je učinkovala zelo skrivnostno in sugestivno. Na črni scenski podlagi so zažarele fluorescentne ure "časoklopke" iz gumijaste pene, živahnih barv, ki so jih premikali nevidni igralci, in prav take fluorescentne rokavice, ki so lebdele v temi ali zarisovale fantastične kroge. KOBALOVA AFRIKA TUDI V GORICI Z radovednostjo smo tudi goriški abonenti pričakovali drugo predstavo letošnje gledališke sezone, in sicer satirično komedijo/tfrifci ali Na svoji zemlji igralca, režiserja, ka-baretista Borisa Kobala. SSG se je pri nas izjemoma mudilo kar tri dni. Čeprav je bilo o tej slovenski noviteti že veliko povedanega, naj ob rob napišemo še nekaj kratkih misli. Iz Kobalove stvaritve, kot iz drugih njegovih kabaretnih nastopov, vejejo predvsem tipično mišljenje, vedenje, ravnanje slovenskega levičarskega človeka s Tržaškega, a posredno se v njem zrcali tudi zamejska stvarnost tako imenovanega levičarskega kroga, v katerem se avtor prepoznava in po katerem udriha z ironičnim razočaranjem. Goriška publika se je mestoma prav na glas smejala njegovim pikrim besedicam (a morda še bolj popopranim izrazom, ki so zabelili narečne nianse), vendar ta smeh ni bil ravno sproščujoč. Za seboj je namreč puščal grenak priokus. Vsebinska situacija je preveč realna, aktualna in boleča, da bi jo lahko res iz distance in sproščeno sprejemali. Nastopajoči igralci so sicer ustvarili marsikateri posrečen lik. Adrijan Rustja je zaigral verjetno najbolj dognano vlogo celotnega svojega igralskega popotovanja. Čudovit v svoji "pristni tržaški koži" je bil Stojan Colja. Franko Korošec je potrdil, da nosi v sebi precejšnjo igralsko karakterno moč, ker je z lahkoto sledil Kobalovim značajskim zarisom. Kljub trudu, ki ga je vložil, da bi čim bolje prikazal podjetnega, sicer že zaveše-nega predstavnika srednje IVA KORSIC generacije, se je Vladimiru Jurcu poznalo, da ni tržaški domačin. Gotovo je bil veliko presenečenje za vse temnopolti Inacio Bintchende, amater, ki ga je Kobal prvič "prisilil" na odrske deske, a se je na njih prav dobro udomačil. Boris Kobal, avtor in režiser svojega dela, je krepko podrezal gledalce in bo s svojim odmevnim prikazom in razglabljanjem izzval še marsikatero konstruktivno razmišljanje. SREČANJE GORIŠKIH ZBOROV Fudi letos je bilo (29.11.) v cerkvi sv. Ignacija srečanje goriških zborov na čast sv. Cecilije. Prijavilo se je 5 zborov, med njimi 2 slovenska; vsak je moral zapeti tri pesmi duhovne vsebine. Prvi je nastopil zborS. Ignazio. Prvič je bila zapeta pesem O magnum mysterium" (za 4 in 8 glasni mešani zbor ter 2 solista) avtorja Stanka Jericija. Skladatelj išče liturgičnemu besedilu nov izraz, ki je sicer še vezan na glasbeno tradicijo, išče pa drugačno govorico. Nato sta nastopila 2 slovenska zbora stalna gosta tega srečanja: Standrež in Filej. Štan-dreški pevci so zapeli med drugim - verjetno v prvi izvedbi - tudi Bratuževo Mogočno naj pesem, kar je zelo pohvalno, saj kaže L. Bratuž v najpreprostejši pesmi izredno glasbeno nadarjenost in iskanje novega glasbenega izrazja. Tudi moški zbor se je dostojno predstavil in zapel svoj program. Coral di Luzzi-nis iz Ločnika je vodil novi dirigent E. D'Osvaldo. Večer je sklenil zbor M. Sabotino. S temi stihi zaključuje pesem November pesnica Ljubka Šorli, ki je znala ljubeče prisluhniti otroški duši in njenim skritim željam, saj je veliko let skrbno delila znanje zamejskim osnovnošolcem. Res je tudi letos končno vzel slovo deževni in otožni november. Spet je potrkal na duri, za otroke najlepši mesec, december. Na zlatih saneh se je z njim pripeljal sv. Miklavž v družbi dobrih kri-latcev. Vsem pridnim otrokom je ponoči oddal darila po domovih, toda ni pozabil se oglasiti tudi v prenovljeni veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Medtem ko smo pričakovali, da se bo pojavil na odru, nam je zaigral kvartet godal rosno mladih gojencev SCVG E. Komel. Ko so končale brneti strune, se Aliče Černič (Alenčica), Luka Lavrenčič (Martinek), Tanja Zorzut (mama) oblikovali igro Mari-ze Perat Martinek in Alenčica pišeta sv. Miklavžu. Pri teh prvih dramskih korakih (Aliče je sicer že nastopala) jim je kazala pot Anka Čarnic, ki je ni treba posebej predstavljati, saj jo dobro poznamo kot kulturno delavko, ki ji je dramska zvrst že dolgo pri srcu. Ko sta Alenčica in Mar- »OJ, NOVEMBER NEVESELI, HITRO SE POSLOVI: GLEJ, ZA VRATI MALČKE ČAKA ŽE MIKLAVŽ Z DAROVI!« IVA KORSIC tinek napisala pisemce in odšla v velikem pričakovanju spat, je priplesala ljubka zvezdica Zlatica (samozavestna Mirjam Špacapan), ki je razkrila, da se na njej ne more pripeljati sv. Miklavž, ker je premajhna in drobna, tako da jo prijateljčki kar nosijo po nebu. Za njo je pritekla zvezdica Plavica (Irena Breganti). Njun odgovor je bil povzel iz igrice Na prvi zvezdici se pripelje sv. Miklavž prerano preminule Franke Ferletič. Skupaj z njima so volčiči in volkuljice zapeli pesmico ob spremljavi kitare (zmeraj pristne, delavne Akele) Marka Gusa. Ko pa je prišla na oder Marlenka Žerjal (Kaa) s prazno košaro, - vsa pisemca so namreč izginila -nas je zaskrbelo, da ne bi nas zaradi tega dobri svetnik prezrl. Toda pri priči se je predstavil krivec: nihče drug ni bil kot rogati, uhljati, škodeželjni hudiček (le s težavo smo v njem prepoznali Anko Černič, ki se je s pomočjo kostu-mistke Snežiče Černič prele- vila v pravcatega nagajivega črnega peklenščka). Ta je ukradel otroška sporočila, jih prebiral, izzival otroke, še posebno male glasbenike, in jih vabil, naj pokažejo, kaj so se naučili. Ševeda je ostal z dolgim nosom oz. uhlji, saj so se vsi prav dobro odrezali. Tudi malčkov, ki obiskujejo predšolski glasbeni pouk Do-mi-sol, ni prestrašil. Pogumno so pozdravili Miklavža z dvema pesmicama in pri tem pokazali, kako znajo rajati in igrati na orf-instrumente v spremstvu izkušene, prijazne vaditeljice Marje Feinig. Tudi zborček starejših gojencev SCGV je odločno zapel pod vodstvom Franke Žgavec. Seveda se je ob koncu sv. Miklavž (prva izkušnja za Mateja Klanjščka, ki je bil nekoliko preveč resnoben in dostojanstveno odmaknjen) se je zahvalil in priporočil otrokom, naj molijo, naj ubogajo starše, učiteljice, naj se učijo. Za tem jih je obdaril. Dobri bradati svetnik (Dimitrij Brajnik se je dobro zna- šel v tej vlogi) se je ustavil tudi v vrtcu ul. Brolo in se z malčki pomudil dobro uro. Vsakega otroka (vrtec jih obiskuje nad štirideset) je povabil k sebi, ga ogovoril, dobrohotno pograjal ali pohvalil. Vsi so se mu z veseljem približevali, nekateri sicer rahlo boječe, mu kaj zapeli, sedli na kolena in ga malce povlekli za belo, košato brado. Vsak je zadovoljen prejel pisano vrečico s sladkimi dobrotami. Sploh je bil ta teden za cicibančke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca v ul. Brolo, poseben, pomemben. Dvakrat so se podali v bližnji prvi razred v okviru učnega načrta, ki predvideva povezovanje in kontinuiteto med vrtcem in šolo. Tako so se 5. t.m. srečali s prvošolci in učiteljica Barbara Rustja jim je pripovedovala pravljico o nerodnem, debelu-šastem Božičku, ki vse preglasno razdeljuje darila, tako da ga prijateljčki (mucek, jelen, snežak, miška) morajo opozarjati, naj bo vendarle tiho. Učiteljica Nadja Bevčar (obetavna umetnica) je začrtala na velikih papirnatih polah junake iz pravljice in otroci so jih pobarvali, izdelali, dokončali v različnih tehnikah. Resnično so se zabavali, a se o-benem potrudili, da so bile risbe čim lepše in privlačne. ©UDI KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ pričakuje tvoje božično darilo. Nakažeš ga lahko v obliki posojila ali prispevka na tekoči račun št. 31276 na Kmečki banki ali pa oddaš kar na upravi Novega glasa. PREJELI SMO SOVODNJE: REGULACIJSKI NAČRT Sovodenjska občinska u-prava počasi vendarle spoznava in tudi priznava, da ni ravnala korektno v postopku priprave in odobritve novega regulacijskega načrta, ko ni smatrala za primerno in umestno, da občane pravočasno seznani s “strateškimi izbirami" urejanja prostora. Posredno je to že priznal na javnem srečanju, ki je bilo 20. novembra v Sovodnjah, občinski odbornik g. Kuštrin. Gospod župan je na istem srečanju zagotovil, da bodo materialne napake (6 ali 7) in pritožbe skušali v največji možni meri upoštevati. Podobna zagotovila o odpravljanju napak je bilo slišati tudi na kasnejših srečanjih z občani. To so izjave, ki jih jemljemo na znanje, vendar pa bolj kakor izjave cenimo dejstva. Že to, da je občinska uprava imela za potrebno in nujno, da v tako kratkem roku, v samih dveh tednih skliče kar štiri javna srečanja o Soškem in Kraškem parku in o drugih bolj ali manj pomembnih vprašanjih - vprašanje parkov je sicer aktualno in pomembno, vendar je treba tudi povedati, da po odobritvi dež. zakona št. 42 le zelo I obrobno zadeva teritorij občine Sovodnje - pri občanih dodatno spodbuja vprašanje: "Zakaj pa nas niso nič vprašali o osnutku novega regulacijskega načrta, ki mnoge občane (in tudi neobčane) zadeva zelo od blizu, saj vnaša obsežne vinkulacije, spreminja namembnost zemljišč, predvideva nove za sovodenjsko skupnost nedvomno zelo obsežne gradbene posege ?" Da so se v regulacijski načrt, ki je bil prvič odobren, in to soglasno, 26. junija, vrnile materialne napake, je povsem razumljivo. Po drugi strani je pričakovati, da bodo te napake, ker gre pač za materialne napake, odpravljene brez nadaljnjega. Ob tolikih",materialnih" napakah se seveda odpira tudi vprašanje, če ne stoji za vsem tudi dobršen del površnosti, ker vsega res ni mogel zgrešiti načrtovalec. Drugačno težo pa imajo t. i. veliki posegi v prostor, konkretno, dve loti-zacijski coni v Sovodnjah, vinkulacije zelenih površin, gradnja stanovanjskih objektov v bližini upepeljevalnika itd. Nihče ne oporeka občinski upravi, da ima glede urejanja prostora in posebej glede razvoja v srednjeročnem ob- dobju svoje poglede in da predlaga ali opravi svoje “strateške izbire". Če so te izbire v korist celotne skupnosti, ne vidimo razloga, da jih ne bi občinska uprava predstavila javnosti (seveda pravočasno) in jih, če je v pravilnost prepričana, argumentirano zagovarjala. Kakor ima uprava vso pravico in pristojnost, da predlaga in odloča o izbirah glede posega v prostor, pa imajo občani popolnoma enako pravico, da so z načrti in nameni seznanjeni, da lahko pravočasno izrazijo svoje nestrinjanje ali soglasje, občinska uprava pa njihova mnenja upošteva ali ne. Gradbena posega, ki predvidevata v prihodnjih desetih letih možnost naselitve 243 novih občanov v Sovodnjah (15% na število celotnega prebivalstva v občini in približno četrtina v odnosu na število prebivalcev Sovodenj) je po mnenju Civilne iniciative in številnih Sovodenjcev, posebno tistih, ki bi bili ob uveljavitvi regulacijskega načrta tako, kakor je bil odobren na seji 26. junija letos, prizadeti in oškodovani, vprašanje, o katerem bi bilo treba v postopku priprave načrta razpravljati. Število prebivalstva se v prihodnjih desetih letih ne bo bistveno povečalo, nasprotno, bo še nižje od današnjega, kljub predvidenemu priseljevanju. Odkod torej potreba po tako obsežnih gradbenih posegih? Zal navzven izpade, da se je skupnosti občanov, javnosti, skušalo nekaj prikriti. Postavilo se je to skupnost pred izvršeno dejstvo in nekaj deset občanov prisililo, da so šele z upravnim postopkom skušali zaščititi svoje interese. Čudimo se tudi zadržanju (do zdaj v glavnem predvidenemu molku) predstavnikov opozicijske Slovenske skupnosti, ki je v vsej svoji zgodovini bila zelo pozorna na vprašanja poseganja v manjšinski prostor. Njen predstavnik je bil v ožjem odboru (sestavljala sta ga župan in odbornika), ki je pripravljal regulacijski načrt, ki je bil nato soglasno odobren v občinskem svetu. Dejstvo je, da je SSk soodgovorna, da je bil pripravljen in odobren tak urbanistični instrument. Prav zato menimo, da ima SSk danes veliko odgovornost, da se celotna zadeva temeljito in vsestransko preuči. Naš predlog je, da zadevo vzame v roke občinski svet, ki ima na tem področju primarno pristojnost, da se odpravijo napake, popravijo krivice in prepreči škoda, ki bi jo sicer utrpeli številni občani in cela skupnost. Zagotovila gospoda župana na javnem srečanju jemljemo na znanje, sodili pa bomo po dejstvih. - CIVILNA INICIATIVA OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKOdru- štvo-Gorica prireja v četrtek, 12. t.m., ob 20. uri drugi planinski večer. Predvajali bodo barvne diapozitive z izletov in drugih dejavnosti v 1996. Prireditev bo v prostorih knjižnice Damir Feigel v Križni ulici. Vabljeni. Na sedežu društva v ulici Malta 2 pa sprejemajo prijave za smučarski avtobusni izlet na Zoncolan (19.1.1997) in prijave za tradicionalni tečaj smučanja, ki bo štiri nedelje v februarju v Podkloštru (Arnoldstein) na Koroškem. KULTURNI DOM. V petek, 13. t.m., bo ob 20.30 na o-srednji prireditvi ob 15-letnici otvoritve Kulturnega doma nastopil orkester Mariborske Filharmonije pod vodstvom dirigenta Borisa Švare. V okviru proslav je v galeriji do 20. t.m. odprta skupinska razstava goriških likovnih umetnikov od 9. do 13. ure, od 16. do 18. ure in v večernih urah med prireditvami. 24. REDNI občni zbor Sindikata slovenske šole-tajništvo Gorica bo v petek, 13. t.m., v prostorih osnovne šole v ul. Brolo od 12. ure dalje. Sindikalna večerja pa bo v četrtek, 19. t.m., v gostilni pri Francetu v Sovodnjah ob 19.45. SHOD MARIJINE družbe bo v nedeljo, 15. decembra, ob 16. uri v stolnici. Govoril bo misijonar z Mirenskega Grada. Vabljene družbenice in vsa dekleta in žene. GIBANJE ZA življenje iz Gorice sodeluje na umetni-ško-obrtnem sejmu, ki bo 15. t.m. na Korzu v Goricu. Na prodajo bodo volnene majice in izdelki za otroke. Celotni izkupiček bo namenjen vzdrževanju žena in mater v težavah. Vabljeni! MAŠA ZA pokojne pevce moškega zbora M. Filej bo v Števerjanu v ponedeljek, 16. t.m., ob 19. uri. PEVSKI ZBOR Lojze Bratuž obnavlja svoje vrste. Vabimo vse, ki radi pojejo in jim je pri srcu ohranitev slovenske pev- jske kulture v Gorici, da se nam pridružijo. Prvo srečanje z novim dirigentom bo v ponedeljek, 16. decembra, ob 19.30 v prostorih SCGV Komel, Drevored 20. septembra 85. Za inform. tel. 532163. V TOREK, 17. decembra, bo celodnevno češčenje ob sinodi na Peči od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure. Vabljeni! SLOVENSKA DUIIOVNIJA v Gorici vabi vse upokojence, ostarele in bolehne na predbožično srečanje v Zavodu sv. Družine v sredo, 18. t.m.. Zbiranje ob 14.30, maša ob 15. uri, nato družabnost. GLASBENA MATIC A - Gorica vabi na Praznično glasbeno voščilnico, ki bo v četrtek, 19. 12.1996, ob 18.30, v Kultur-| nem domu v Sovodnjah. Nastopajo gojenci šole Glasbene matice. DAROVI ZA CERKEVsv. Ivana: v spomin na pok. Justo Komjanc Mirka in Dolores Humar 100.000, A.K. 300.000, Marija Komjanc 150.000 lir. ZA ŠZ 0LYMP1A: nečaka v s spomin na teto Jušto 100.000. ZA PREDŠOLSKE invalidne otroke v bolnici na Stari gori: [Mirjam in Irena Brumatvspo-min na Justino Komjanc 300.000 lir. ZA SOVODENJSKO cerkev: Albin in Marija Valentinčič v spomin na Gizelo Gulin 50.000 lir; namesto cvetja na grob Gizele Gulin Mara in Remo 500.000; Tomšič 50.000 lir. V SPOMIN na mamo Zal ko ;hčeri za cerkev na Vrhu 300.000, za lačne 100.000, za otroški in mladinski zbor Vrh sv. Mihaela 100.000, v dober namen 105.000 lir. ZA CERKEV v Števerjanu: v ; spomin na pok. Justo Komjanc daruje Marija Komjanc 150.000 lir. OSTALI DAROVI PRIHODNJIČ ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA V ŠTANDREŽU vabi na ADVENTNI KONCERT adventne in Marijine pesmi bo pel Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, dirigent prof. Jože Trošt. Župnijska cerkev v Štandrežu, sobota, 21. decembra 1996, ob 20.30. SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabi vse otroke in starše na predstavitev dveh zbirk pravljic: KO JE ZEMLJA ŠE RASLA in HUDIČ 12 KRAVJEGA JAJCA tržaškega pesnika Marka Kravosa. Pravljice bo brala Barbara Rustja v ponedeljek, 16. decembra 1996, ob 17. uri v čitalnici. SCGV EMIL KOMEI - GORICA VDIH - IZDIH /. B. Loeillet de Gant Suite, C. Reinecke F. Poulenc, I. Florjane Andreja Konjedic, oboa, Tomaž Lenardič, kitara, Fabio Devetak, flavta, Guido Michelon, klavir, Robert Stanič, klarinet, Bojan Glavina, klavir. Pogovor vodita Luisa Antoni in Silvan Kerševan. Komorna dvorana SCGV, sobota, 14. decembra 1996, ob 19.30. 11 ČETRTEK 12. DECEMBRA 1996 12 ČETRTEK 12. DECEMBRA 199b l(E UMRI MARIO CONT MEDNARODNI POSVET V ČEDADU ZMANJKAL JE NARODNI BUDITELJ ERIKA JAZBAR Iz Beneške Slovenije se ponovno oglašamo z novico, ki pomeni za tamkajšnjo skupnost hudo izgubo; na svojem domu v Spe-tru je v 76. letu starosti u-mrl eden od pomembnejših akterjev beneškega povojnega družbenega preporoda, Mario Cont. Pokojnika smo v zamejstvu poznali zaradi njegovega prizadevanja za pravice beneških Slovencev predvsem v časih, ko je tako vztrajanje pomenilo sodne postopke (teh je doživel 7), pripore (kar 1 7), obsodbe na zapor (10 mesecev); dvakrat so na Conta tudi streljali. Če se ozremo na Contovo medvojno in povojno delovanje, bomo razumeli, da so italijanski "trikoloristi" (Gladio, neo-fašisti ipd.) imeli tudi "upravičene" razloge za tako ravnanje. V povojnem času je poslal Coni leta 1945 član odbora SIAU-UAIS za Julijsko krajino in Trst, odgovoren za Benečijo, naslednje leto je zastopal stranko Partito d' a-zione v špetrski občini in bil tajnik sekcije KPI za Na-diške doline. Pomembno je bilo njegovo delovanje predvsem v Demokratični fronti Slovencev, pri kateri je Cont zastopal Benečijo. l eta 1949 je pripravil zelo odmeven prvi kongres DFS Iv Čedadu (odmev manifestacije je segel do italijanskega senata, ko so raz-; pravljali, kdo je dovolil slovenski shod v videmski po-krajini). Leta 1959 je bil predsednik društva Ivan Trinko, prvega slovenskega društva v Benečiji. Leta 1963 je organiziral prvi Dan emigranta, takrat še v prostorih društva. V splošnem pregledu ! Contovega družbenega angažiranja ne smemo pozabiti na njegovo časnikarsko dejavnost; v povojnih letih je pokojnik najprej sodeloval s časopisi Soča, Primor-| ski dnevnik, oglašal se je tudi na Radiu Koper s poročili o Beneški Sloveniji, predvsem pomembna pa je bila njegova vloga pri ustanovitvi beneškega glasila Matajur (1950), kasneje mu je bil tudi urednik in založnik. Cont je bil dolga leta zelo aktiven na gospodarskem področju, sodeloval je v SDGZ-ju; to mesto je v Izadnjih letih prepustil sinu Igorju. Mario Cont je odigral v povojni zamejski in predvsem beneški zgodovini bistveno vlogo družbenega buditelja slovenskih ljudi. Njegovo družbenopolitično udejstvovanje je jasno začrtano, vendar bi bilo ne- hvaležno, če bi osebnosti, kakršna je bil Cont, ne priznali zaslug pri utrditvi in ohranjanju slovenske beneške narodne zavesti, to so zasluge, ki so vidne predvsem danes, ko govorimo o beneški pomladi in mladih beneških Čedermacih. NOVI IZZIVI ZA BENEŠKE SLOVENCE Ko opazujemo, kako se končno Furlani prebujajo, si ne moremo kaj, da se ne bi spraševali, kakšna bo usoda beneških Slovencev v novem družbenem kontekstu, ki se bo v Furlaniji gotovo pojavil. Ne moremo namreč mimo dejstev, da se videmska univerza izredno dobro razvija - po hitrem razvoju je celo prva v Italiji! - povezava videmske Cerkve in političnih prvakov iz Furlanije ter videmske univerze pa daje slutiti, da se Furlani končno le pripravljajo na neko novo družbeno ureditev, pa naj bo to federalna ali pa drugačna, s katero bodo zase dobili gotovo nekaj več ugodnosti in tudi pravic, ki jih sedaj furlanski narod nima. V tej luči lahko gledamo tudi na podpise (zbrali so jih nad 50 tisoč!), s katerimi zahtevajo sedež televizijske hiše RAI v Vidmu. Beneški Slovenci in mi z njimi bi se morali vprašati, kakšen bo status Slovencev v novem družbenem okvirju, ki je na obzorju! SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA OBČNI ZBOR: NOV PREDSEDNIK Profesor Raimondo Stras-soldo je novi predsednik Inštituta za Srednjeevropska kulturna srečanja s sedežem v Gorici. Pred njim je nosil lo vlogo sen. Miche-le Martina, ki je bil soustanovitelj inštituta in njegov predsednik celih 30 let. Volitve so bile na rednem občnem zboru, na katerem so člani pregledali tridesetletno delovanje in predvsem učinke zadnjega študijskega posveta (22,-23. novembra: Srednjeevropski model). Namen u-stanove je, da raziskuje in poglablja problematike, ki se tičejo prihodnosti in evropske enotnosti, obenem da išče in utrjuje stike s sorodnimi raziskovalci. Ta goriška institucija želi s svojimi raziskavami nuditi nove politične in kulturne sce- >N< NTHi CULTUH/- M«mi£UttOPE xxx il MODELIO convegno MITTELEUROPEO M. OESTIMO DEUEUROPA GORtfM 72 n NOVEMBRE tm narije, to je prispevek, ki bi črpal iz srednjeevropske kulturne tradicije in bi gradil prihodnost narodov in ljudstev, ki naj živijo v medsebojnem razumevanju in sodelovanju, sožitju in konkretni solidarnosti. Na občnem zboru so se člani primerno spomnili s hvaležnostjo na delo, ki ga je opravil prof. Michele Martina v treh desetletjih : svojega zavzetega delovanja; zato so ga tudi imeno-! vali za častnega predsednika. Prof. Raimondo Stras-soldo pa je oseba, ki bo po mnenju članov ustanove še najbolje nadaljevala delo sen. Martine zaradi svoje razpoložljivosti, znanja, občutljivosti in intuicije. Trenutno poučuje sociologijo na videmski univerzi, bil pa je docent na številnih dru-gih italijanskih univerzah. V Gorici je bil sodelavec in raziskovalec ter direktor ISIG-a. Poznavanje okolja in pripravljenost nadaljevati to pot zahtevata danes novih spodbud in smernic. Silvestri. SPOMIN NA RUDARJE IZ SLOVENSKE BENEČIJE V L \ > Tako bi lahko naslovili mednarodni posvet, s katerim so hoteli organizatorji z živo besedo obuditi spomin na slovenske rudarje iz Slovenske Benečije, zlasti Nadiških dolin, ki so kopali premog v Belgiji. S trebuham za kruhan -Od duoma do čarnega pa-kla je bil naslov posveta, ki ga je organiziralo društvo Slovenci po svetu in je v soboto, 7. decembra, privabilo v cerkev svetega Frančiška v Čedad ogromno ljudi; med temi smo opazili tudi sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja. Na posvetu so spregovorili o ljudeh in času, ko je Italija podpisala strašen ekonomski dogovor z belgijsko vlado. Na osnovi tega dogovo- ra je belgijska vlada dajala za vsakega italijanskega rudarja na mesec določeno količino premoga, ki ga je j Italija takrat nujno rabila. Prav letos namreč poteka 50-letnica tega italijansko belgijskega dogovora, ki je bil vse prej kot pa človeški. V nemogočih razmerah, v katerih so delali tuji rudarji v Belgiji, so služili svoj črni kruh, ki so ga pošiljali tudi domov svojim ženam in o-trokom, tudi beneški Slo-! venci. Koliko rudarjev je u-mrlo v Belgiji v rudnikih in jza rudarsko boleznijo si-likozo, pave samo ljubi Bog. O vsem tem je v cerkvi sv. Frančiška v Čedadu nemo spregovorila tudi lepo pripravljena fotografska j razstava, katero si bo v teh dneh ogledalo tudi veliko "S trebuham za kruhan -Od duoma do čarnega pakla" število dijakov z videmskega in čedajskega področja. Prav je tako. Vsakdo, ki namreč danes gleda na Na-diške doline in vidi, da je tam ostalo samo okrog deset tisoč ljudi, bi moral vedeti, zakaj je tako. Prav iz Nadiških dolin in Slovenske Benečije je namreč v rudnike v Belgijo odšlo nad pet tisoč rudarjev slovenskega rodu. Za njimi so odhajale žene in otroci, ekonomski pobeg z revnega področja se je začel že prej, smrtni udarec pa so Benečiji gotovo zadali rudniki. Adriano Martinig je na posvetu lepo dejal, da se moramo vsi skupaj zavedati dejstva, da Benečija danes ne bi bila to, kar je, če ne bi veliko ljudi šlo v emigracijo, če ne bi bilo med njimi veliko ljudi, ki so služili svoj kruh z izkopavanjem premoga v Belgiji. Pomenljivo je povedal, kak-| šen davek je morala Benečija plačati in da je italijansko državo lahko sram, ko zaničuje slovensko govorico beneških Slovencev in se boji manjšine. Na srečanju so nastopili še Carlo Biffi, predsednik državnega patronata INAS-CISL ter Italo Rodomonti, ki je glavni tajnik belgijskega krščanskega sindikata. Dr. Peter Vencelj je prinesel pozdrave matične države, u-deležence pa je pozdravilo še veliko drugih uglednih gostov. Pred začetkom posveta pa so podelili tudi priznanja društva Slovenci po svetu. ----------J UP- SNEŽNE RAZMERE 10.12.96 cm snega odprte proge delujoče vlečnice zadnje sneženje dostopne ceste tekaške proge KRAJ MIN - MAX St. km na SREDI TEDNA - V DNE - KM TEPTANIH / ; SKUPNIH KONCU TEDNA KOLIČINA NETEPTANIH NEVEJSKO SEDLO tel. 0433/54026 30-110 0/9 0-2 28.11.-5 cm odprte 0/2,5 TRBIŽ - SV. VIŠARJE tel. 0428/2967 15-50 0/14 0-0 28.11. -3cm odprte ? / 60 RAVASCLETTO ZONCOLAN 10-40 0/20 0-0 28.11. - 5 cm odprte 1/5 tel. 0433/66033 F0RNI Dl S0PRA VARM0ST 10-40 0/12 0 0 28.11.-5cm odprte 0/15 ) tel. 0433/88208 PIANCAVALL0 tel. 0434/655258 20-45 2,5/20 2-10 27.11. -15 cm odprte 7,5/15 BENEŠKA SLOVENIJA RUBRI KANALSKA DOLINA ZDOMSTVO PO NEDELJSKEM LJUDSKEM GLASOVANJU NA REFERENDUMU ZAVRNJENI VSI TRIJE PREDLOGI ZA DRUGAČEN VOLILNI SISTEM NOVA PREMIERA V PDG MARJAN DROBEZ Razlag o vzrokih je več; mnogi niso bili dovolj seznanjeni z vsebino treh predlogov oz. pobud, ki so bili natisnjeni na isti glasovnici; veliko jih je referendumu nasprotovalo, češ da bi moral o morebitnih spremembah volilne zakonodaje odločati državni zbor. Ponekod, npr. na Štajerskem, pa se volivci v večjem številu niso udeležili referenduma iz protesta proti gospodarski krizi in brezposelnosti. Volivci so odločali o treh predlogih: državni svet je predlagal uvedbo kombiniranega volilnega sistema po vzoru iz Nemčije; Socialdemokratska stranka je predlagala dvokrožni večinski volilni sistem in zanj zbrala tudi skoraj 44 tisoč podpisov; na tretjem mestu na glasovnici pa je bil predlog tridesetih poslancev prejšnjega parlamenta, po večini iz Liberalne demokracije Slovenije, ki so se zavzemali za uvedbo čistega proporcionalnega sistema, v katerem bi bila celotna država ena sama volilna enota. Volivci so z različnimi deleži glasov zavrnili vse tri predloge, pri čemer je Socialdemokratska stranka dobila okoli 44% glasov za svoj Referenduma o treh predlogih za spremembe v sistemu volitev v državni zbor, ki je bil 8. t.m., se je ude-ležilo komaj okoli 36% volilnih upravičencev, kar je najnižja udeležba v vsej zgodovini volitev v Sloveniji. predlog o večinskem sistemu. Predsednik strankejanez Janša je zato menil, da bo tolikšen uspeh omenjenega predloga državni zbor moral upoštevati, ko bo razpravljal o dopolnitvah obstoječega zakona o volitvah v najvišje predstavniško telo. Pobuda državnega sveta je na referendumu prejela kakih 14% glasov, predlog tridesetih poslancev pa je podprlo okoli 26% volivcev. Naše navedbe izhajajo iz neuradnih rezultatov referenduma, ki so bili objavljeni v sredstvih javnega obveščanja, vendar tudi uradni izidi, ki jih bo morda danes (v četrtek) objavila Republiška volilna komisija, ne bodo drugačni. V Sloveniji torej ostaja veljaven obstoječi volilni zakon, ki pa ga bo državni zbor lahko spremenil oz. dopolnil, za kar so se v izjavah po glasovanju na referendumu izrekli tudi predsednik Janez Podobnik, predsednik vlade Janez Drnovšek, Janez Janša in predstavnik stranke Liberalne demokracije Slovenije Slavko Gaber. NOVI PREDSEDNIK PARLAMENTA SE ZAVZEMA ZA SPORAZUMEVANJE MED STRANKAMI Po referendumu se težišče politične dejavnosti vrača v parlament. Tu se bo z imenovanjem mandatarja za sestavo nove vlade, kar naj bi se zgodilo v kratkem, pričela intenzivna strankarska dejavnost. Hitrih rešitev v postopku za utrditev državnega zbora in imenovanje vlade zagotovo ni pričakovati, ker si usmeritve in stališča obeh blokov političnih strank med seboj popolnoma nasprotujeta. Drnovšek je zavrnil ponudbo t.i. pomladnih strank, ki je njegovi stranki za sodelovanje v vladi po formuli 3 plus ena ponudila šest ministrskih mest, ki bi jih sam izbral, in položaj predsednika parlamenta. Zdi se zato, da položaj ostaja brezizhoden. Predsednik SLS Marjan Podobnik in vodja njene poslanske skupine dr. Franc Za- gožen sta odločno zavrnila ugibanja o tem, ali je stranka prelomila obljubo, dano pomladanskim strankam o sestavi nove vlade izključno iz teh strank. Opozoril je, da "ni ponudbe, ki bi nas premamila, da bi prelomili to našo zagotovilo in obljubo, dano v predvolilnem obdobju." Toda v politiki ni nikoli nič nemogočega in zaradi tega se nadaljuje "mehčanje" strank oz. posameznih poslancev, da bi se pridružili eni od obeh nastalih koalicij, ki bi tako dobila možnosti za sestavo vlade. Novi predsednik parlamenta Janez Podobnik se medtem vztrajno zavzema za sporazumevanje med strankami, za soglasje med njimi o temeljnih problemih v državi, zato, da bi ustvarili vzdušje, ki bi omogočilo čim prejšnje oblikovanje vlade. Potrebni so "mostovi" za stike in sodelovanje med strankami, izjavlja predsednik parlamenta, ki sicer v Sloveniji pridobiva čedalje več ugleda in spoštovanja. Po njegovem mnenju bi lahko še v tem mesecu dobili mandatarja za sestavo nove vlade. Dr. Janez Podobnik seveda ne govori o možnih koalicijah, ker bi bilo to nezdružljivo z njegovim novim položajem. Bo pa še naprej deloval v svoji stranki, ohranil pa bo tudi funkcijo župana v Cerknem. PRIČETEK GRADNJE 11,5 KM DOLGEGA ODSEKA VIPAVA-SELO S sistemom modernih prometnic bo zagotovoljena povezava med vsemi območji v državi, avtoceste pa bodo Slovenijo tudi povezale s tujino, zlasti z Italijo in Madžarsko. Z Avstrijo namreč že imamo primerne cestne povezave. Družba za avtoceste v Sloveniji, imenovana tudi Dars, je prejšnji petek oddala v gradnjo prva dela na 11,5 kilometrov dolgem odseku od Vipave do Sela, kjer se bo združil z že zgrajenim odsekom, ki pelje v Šempeter in na mednarodni mejni prehod Vrtojba. To je že petnajsti odsek od začetka uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji, vsi ti odseki pa so dolgi 161,2 km. Po tem programu bodo do konca leta 1999 zgradili 386 kilometrov novih avtocest in cest ustreznega standarda (te slednje na Primorskem imenujejo hitre ceste) v smeri vzhod-zahod Slovenije. Po 1.1999, do konca leta 2004 pa še preostalih 113 km avtocest v smeri sever-jug države. Doslej je bilo v smeri vzhod-zahod zgrajenih skupaj 94,7 kilometra novih avtocestnih V Sloveniji uspešno in v predvidenih rokih uresničujejo nacionalni program graditve avtocest. | Gojače StomaPU ^/'.Lokavec Y (C ' ,> Vrt6vin / Kamnje We|Cest^ V Selo LEGENDA HITRA CESTA PRIKLJUČKI O • krtici AJDOVŠČINA Dobravlje * FV# > Brje Plače Žabi je \ : V.Zabije C Hitra cesta Vipava-Selo Ajdovščina (x^Zapu2e dna Planina povezav, grade pa nadaljnjih 166,5 km avtocest oz. cest ustreznega standarda. Odsek od Vipave do Sela bosta gradili ajdovsko gradbeno podjetje Primorje in Gospodarsko interesno združenje Gradis iz Ljubljane, ki sta zmagali na dražbi. Odsek bodo gradili po fazah. Najprej se je pričela gradnja obvezno-servisne ceste južno od Ajdovščine, dolžine 22 km, ki bo potekala na odseku od trgovskega centra Hubelj do letališča; reko Hubelj bo cesta prečkala z novim mostom, železniško progo pa v podvozu; izvede-ni bodo tudi vsi priključki na prometnice, ki jih bo deviacija prečkala, v križiščih pa so predvideni pasovi za leve zavijalce. Zgradili bodo nadalje 437 metrov dolg viadukt Ribnik brez priključnih nasipov; prečkal bo dolino pod Vipavskim križem ter železniško progo. V prvi fazi del pa bodo zgradili tudi viadukt v naselju Selo z dolžino 321 metrov, ki bo prečkal dolino s potokom Vrtovinščkom in krajevno potjo. Pogodbena vrednost o-menjenih in drugih del v okviru prve faze gradnje znaša okoli dve milijardi 500 milijonov tolarjev. Oba viadukta bodo zgradili v 18 mesecih, obvezno-servisno cesto pa v sedmih mesecih. Gradnja trase se bo po izvedeni prvi fazi del takoj nadaljevala, tako da bo celoten odsek te hitre ceste zgrajen do leta 1999. Pri gradnji odseka Vipava-Selo bodo zavarovali obstoječe naravne in kulturne spomenike, med katerimi je zlasti vas Vipavski križ. Cesta bo tam potekala vkopu, s čimer bodo preprečili hrup in tudi tresenje tal. Sicer pa bo gradnja tega odseka zahtevala kar 13 predstavitev obstoječe magistralne ceste, krajevnih in gozdnih cest ter poljskih poti v skupni dolžini okoli 13 kilometrov. Na slovesnosti ob pričetku del na novem odseku hitre ceste, ki je bila v zgradbi občine Ajdovščina, je predsednik Družbe slovenskih avtocest ing. Jože Brodnik poudaril, da bodo tudi cestni odsek od Vipave do Razdrtega pričeli graditi v predvidenem roku, to je jeseni leta 1997. Tam bodo projektanti morali upoštevati klance na Rebernicah, zaradi česar bo gradnja odseka zapletena in tehnično zelo zahtevna. Gradnja okoli 15 km dolgega odseka hitre ceste Vipava-Razdrto bo stala okoli 20 milijard tolarjev. Pri financiranju naj bi z brezobrestnim kreditom v znesku okoli 100 milijard lir sodelovala tudi Italija. ---------M. PREDNOVOLETNE ČAROBNICE Ansambel Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice je v prazničnem mesecu postavil na oder komedijo Carobnice, delo slovenskega dramatika in publicista Mirka Zupančiča, v režiji Katje Peganove, ki je sicer umetniški vodja omenjenega gledališča. Carobnice so komedija- tako je zapisano v podnaslovu gledališkega lista, vendar zagotovo komedija s priokusom grenkega. Avtorje na sodoben način obdelal prastaro temo - odnose med moškimi in ženskami in s tem ponovno spomnil na Aristofanovo Lizistrato, v kateri se ženske uprejo moškim zato, da dosežejo prekinitev vojne in mir v deželi. Čarobnice so Zupančičevo osmo dramsko delo, čeprav je njegova življenjska in delovna pot z gledališčem povezana že več kot štiri desetletja. Komedijo je na oder novogoriškega gledališča postavila režiserka Katja Pegan, ki je, to velja povedati, med ansamblom dobesedno "na kožo" izbrala zapisane vloge, saj so se igralci genialno znašli v njih. Čarobnice so pred občinstvo privedle skoraj celotni gledališki ansambel; v glavnih moških in ženskih vlogah so nastopili: Bine Matoh, Branko I ičen, Radoš Bolčina, Milan Vodopivec, Rastko Kraši, Boris Mihalj, Peter Musevski, MARJANA REMIAŠ Ivo Barišič, Teja Glažar, Metka Franko, Nevenka Sedlar, Nevenka Vrančič, Barbara Babič, Metka Trdin, Dragica Kokot in Teja Hrovat. Zgodba sama je preprosta: ženske se, nezadovoljne s svojim socialnim in osebnostnim položajem, odločijo za upor. Doseči ga želijo z ločitvijo od postelje in mize; s popolno abstinenco, zaradi katere ne naženejo svojih mož čez prag domače hiše, pač pa odidejo same. Osrednji zaplet - odločitev moških, da namesto žena v hiše pripeljejo tuja dekleta iz sosednje dežele, ki bodo manj uporne, je hkrati tudi razplet zgodbe, v kateri se gledalec sicer nasmeje, vendar... Dramaturško delo predstave je opravila Tea Rogelj, scenograf je Pepi Sekulič, kostumograf Leo Kulaš, glasba kot odličen dodatek je delo Žarka Prinčiča, luči je oblikoval Samo Oblokar. Na oder sovČarobnicah stopili skoraj vsi igralci ansambla PDG, premiero pa je krstna uprizoritev Zupančičevega teksta doživela v četrtek, 5. decembra. Vsi, ki bi radi decembrski večer v tednu preživeli ob razmisleku o vlogah moških in žensk v sodobni družbi in njihovih medsebojnih sporih, so vabljeni v novogoriško gledališče! 13 ČETRTEK 12. DECEMBRA 1 996 BENCINSKEGA SERVISA V ROŽNI DOLINI NE BO! Že smo poročali o protestih prebivalcev Rožne doline pri Novi Gorici proti gradnji novega bencinskega servisa. Zgradilo bi ga podjetje Istrabenz iz Kopra. Domačini so se načrtu odločno uprli, ker že obstoječa bencinska servisa podjetja Petrol močno onesnažujeta okolje. Rožnodolinci opozarjajo, da pri njih zaradi ugodnega podnebja sicer lahko pridelujejo razno sadje, med njimi so tudi limone, toda pridelki zaudarjajo po bencinu in jih morajo pred uporabo oprati. Ogorčeni prebivalci so svojega predstavnika poslali na zasedanje Mestnega sveta v Novi Gorici, kjer je župana Črtomira Špacapana obdolžil, da podpira gradnjo novega servisa. Občina je Istrabenzu dala v najem potrebno zemljišče, in sicer kar za 99 let. Naslednjega dne so krajani, ki niso bili zadovoljni z izgovori in pojasnili župana, za krajši čas protestno prekinili promet med Rožno dolino in Šempetrom. Medse so poklicali tudi župana, ki pa jih ponovno ni zadovoljil. Sledil je še en pojasnjevalni sestanek na sedežu Mestne občine, potem pa je župan pristal na zahtevo za ustavitev gradnje omenjenega bencinskega servisa. O zadevi bo odločilo sodišče, v Rožni dolini pa bodo v teh dneh predstavili študijo o nevarnostih, ki ga za zdravje ljudi pomenijo strupene snovi iz bencina in iz naftnih derivatov. Če se primer ne bo ugodno rešil, razmišljajo prebivalci Rožne doline o možnosti, da bi ta kraj priključili novi občini Šempeter-Vrtojba, o čemer že nekaj časa razpravljajo. - M. EDVARD STANIČ SPET DEJAVEN V SKD Edvard Stanič, nekdanji glavni tajnik SKD, ki nekaj let ni bil aktivno vključen v dejavnost svoje stranke, se je vrnil na politično prizorišče. Pred dnevi je bil izvoljen za predsednika Regionalnega odbora SKG za Goriško. Ima dobre možnosti, da bo izvoljen tudi za člana Sveta svoje stranke. Stanič ima na Goriškem veliko privržencev, ki ga cenijo tudi zato, ker je v Novi Gorici še v obdobju prejšnje države in režima ustanovil občinski odbor SKD. Z vrnitvijo na politično prizorišče bi rad sodeloval pri odpravljanju težav v stranki, ki so nastale predvsem zaradi nazadovanja SKD na nedavnih parlamentarnih volitvah. - m. EVROPSKI PRISPEVKI ZA NARAVI PRIJAZNO KMETOVANJE MARKO TAVČAR Konec januarja prihodnjega leta bo zapadel rok za predstavitev prošenj na pokrajinska nadzorništva za kmetijstvo za finančne prispevke, ki jih dodeljuje Evropska zveza za razne panoge in kmetijske tehnike, ki jih izvajamo na naravi prijazen način. Gre za možnosti, ki jih urejuje pravilnik 2078/92 in predvideva dodelitev prispevkov za razne kulture. Vendar naj poudarimo, da je Evropska zveza letos bistve- 1 no poenostavila ta dopolnilni ZL zakon k osnovnemu zakonu .......... o kmetijski politiki v Evropski četrtek zvezi, ki je znan s kratico 12. DECEMBRA _. _ 'x , . . , , i9 mmmmmmmmammmmtmammmmmm. mm mu. m*wmm GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA siii^ Koledar je dragocena priča naše prisotnosti in ustvarjalnosti, saj podrobno poroča o ljudeh in o delovanju organizacij ter društev. Saša Rudolf XOLOTL Med resnico in domišljijo Milan Lipovec CESTA, REKA IN UUDJE ML Izbor iz pisateljevih del V tej zanimivi knjigi so zbrani odlomki iz romanov Ljudje ob cesti, Leseno jadro, skoraj v celoti pa je objavljena znamenita Cubejska prigoda. Znani in uveljavljeni časnikar, sedanji glavni urednik slovenskih radijskih in televizijskih poročil na deželnem sedežu RAI, je kot poročevalec s številnih olimpijskih iger in vojni dopisnik iz Bosne in Hercegovine natančen opazovalec družbe in preučevalec zgodovine krajev, ki jih obiskuje. Te vtise prepleta s spomini na očeta. CESTA REKA /V LJUDJE DAVID DOKTORIČ Primorski duhovnik med starim novim svetom (Pta]CSl®B0(ED GXHX]®