Poštni urad 9020 Ceiovec ! Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt
VESTNIK
izhaja v Ceiovcu Erscheinungscrt Kiagenfurt
Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XL.
CELOVEC, PETEK, 1. MAREC 1985
ŠTEV. 9 (2215)
FR0HBAUER OBLJUBiL PREDSTAVNiKOM SLOVENiJE:
Reševanje dvojezičnega šoistva
ne bo v škodo manjšini in njenim pravicam
-.Trenutno je v teku široka in pogiobijena razprava o manjšinskem soisvtu, pri kateri bomo temeijito obravnavati vsa najrazličnejša staiišča, "ato pa sprejeti rešitev, ki manjšini in njenim pravicam gotovo ne bo v škodo."
S temi besedami je namestnik deželnega glavarja Erwin Fruhbauer K°t vodja koroške delegacije na seji kontaktnega komiteja Koroška-Slovenija, ki je bila v sredo v Celovcu, razpršil zaskrbljenost, ki so l° izrazili predstavniki Slovenije v zvezi z zadnjimi napadi na dvojezično šolstvo na Koroškem. Slovenska delegacija, ki jo je vodil član izvršnega sveta SRS in predsednik komiteja za mednarodne odnose Marko Kosin, je namreč poudarila, da v Sloveniji z zaskrbljenostjo spremljajo dogodke okoli KHD-jev-skega referenduma in drugih prizadevanj nemškonacionalnih sil na Koroškem, da bi okrnili dvojezično ^olstvo in s tem bistveno poslab-§ali položaj slovenske manjšine zlasti na šolskem področju. Fruh-
bauer je svoje zagotovilo podkrepil z izjavo, da se Koroška in Avstrija zavedata svojih obveznosti, ki izhajajo iz člena 7 državne pogodbe, ter izrecno obljubil, da bodo te obveznosti dosledno spoštovali in v celoti izpolnjevali.
Ob teh izjavah moremo le poudariti pričakovanje, da ni šlo samo za neobvezne obljube, marveč da bodo besedam sledila tudi ustrezna dejanja. Obljub in lepih besed je bilo namreč vse preveč, zato se predvsem koroški Slovenci kot neposredno prizadeti ne moremo več zadovoljiti z izjavami in zagotovili, temveč nas bo prepričala šele dejanska pripravljenost pristojnih dejavnikov, da v konstruktivnem in enakopravnem dialogu z nami poiščejo rešitve, ki bodo v smislu
mednarodnopravnih določil praktično zagotovile obstoj in vsestranski razvoj naše narodne skupnosti na celotnem ozemlju njene avtonomne naselitve.
Poleg manjšinske problematike (ki so jo po Fruhbauerjevi izjavi obravnavali le „med slučajnostmi") je bila na dnevnem redu tokratne seje kontaktnega komiteja dolga vrsta vprašanj, ki zadevajo razna področja odnosov in sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Pri tem so dali pcseben poudarek vprašanjem, ki so povezana s predvideno gradnjo karavanškega cestnega predora; realizacijo napovedujejo za leto 1990. Važno mesto pa so zavzemali tudi različni vidiki varstva okolja, kjer zlasti dejstvo, da nevarnosti onesnaževanja zraka in vode ne poznajo deželnih niti državnih mej, še v posebni meri narekujejo potrebo čim tesnejšega sodelovanja med sosedi.
PRED 100 LETI SE JE RODIL
dr. Franc Petek
Pred sto teti — 3. marca 1885 — se je v Stari vasi pri Sentiipšu v Podjuni rodii dr. Franc Petek, ..osrednja markantna osebnost, ki je vodiino usmerjata in uresničevala politično in gospodarsko živ-tjenje koroških Slovencev pol sto-
letja v najodločilnejših in najusodnejših obdobjih zgodovine slovenskega ljudstva na Koroškem".
Z imenom dr. Franca Petka je najtesneje povezano narodnopolitično in gospodarsko življenje koroških Slovencev vse od novih začetkov po plebiscitu in časa prve republike, mimo dobe nacizma in prerojenja v narodnoosvobodilni borbi, preko OF in DFDL do današnje ZSO; dolga leta je bil tudi izdajatelj in lastnik „Sloven-skega vestnika".
Dr. Petka kot narodnega delavca, „ki ni živel svojega lastnega življenja, marveč je živel in ustvarjal za skupnost", se ob stoletnici njegovega rojstva spominjamo z obsežnim orisom, ki ga objavljamo na 5. strani.
VENEC NA GROB DR PETKA
Zveza slovenskih organizacij se bo dr. Petka spomnila v ponedeljek zvečer na skupni seji Nadzornega in Upravnega odbora, v ponedeljek ob 15. uri pa bodo zastopniki ZSO položili venec na Petkov grob na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu.
Negotovosti pred voiitvami
..Socialista vprašam ali odločno nastopa proti nemškim nacistom in Proti olepšavanju hitlerjevega naci-tašizma, od ovp-jevcev hočem ve-deti, kaj so res napravili za kmete.
komunistov hočem vedeti, kako naj pridemo iz gospodarske krize, Kandidate s samostojnih list pa Oprašujem. kaj so v zadnjih šestih stih napravili za prijavo otrok k ^vojezičnemu pouku ipd. Če srebni kakega zelenega, hočem veneti njegovo mnenje o gradnji av-°cest in o bodočnosti prometne-93 razvoja." Tako je strankarsko neodvisen delavec iz Roža te dni Povzel lastno politično iskanje pred nžnjimi občinskimi volitvami.
V teh vprašanjih se zrcali tako oločena negotovost, ki se je postila vseh strank, kot tudi iskanje novih družbenih poti, s katerim so onfrontirane vse politične sile.
Nas še posebej zanimajo razvojne možnosti, ki jih ima v teh okoliščinah slovenska narodna skupnost kot celota in seveda tudi v posameznih občinah. V tem smislu se je Zveza slovenskih organizacij ves čas trudita za čim tesnejše sodelovanje vseh narodno zavednih koroških Slovencev, neodvisno od tega, s katero politično grupacijo ali stranko se posameznik čuti povezanega. V krajevnih sestankih je pomagala prekoračevati stare politične jarke s tem, da je postavljala v ospredje skupne interese narodne skupnosti. Prav tako pa se je Zveza slovenskih organizacij trudila, da bi vsak strankarsko organizirani koroški Slovenec znotraj svoje stranke čim bolj odločno delal v korist svoje narodne skupnosti in za politični demokratični razvoj.
Na podlagi teh svojih načel pod-
pira Zveza slovenskih organizacij tudi pri bližnjih volitvah vse tiste ljudi, * ki nastopajo proti ločevalni politiki nemških nacionalistov, * ki zagovarjajo mirno sožitje in razvoj slovenske narodne skupnosti, * ki kažejo razumevanje za potrebe koroških Slovencev, * in ki podpirajo enakopraven socialni razvoj zapostavljenih področij. Pri tem velja naša skrb celotnemu dvojezičnemu področju.
Odvisno od konkretnih krajevnih okoliščin se koroški Slovenci pri občinskih volitvah srečavamo z različnimi političnimi razmerami. Medtem ko smo zadnjič objavili kandidate nekaterih samostojnih krajevnih list, objavljamo danes (na 8. strani) kratke razgovore s Slovenci, ki kandidirajo pri bližnjih volitvah v Železni Kapli oz. v Žrelcu na listah SP, KP oz. EL.
v.
Nezaupnica Haiderju?
Tako imenovana zadeva Reder-Fri-schenschtager-Haider, ki je močno razgibata vso avstrijsko in tudi mednarodno javnost, ima poteg senčne strani tudi svojo dobro ptat: v središče zanimanja je postavita vprašanje obravnavanja in premagovanja nacistične pretektosti. S tem v zvezi pa je bita na pravo mesto postavtjena predvsem tudi vtoga tistih potitičnih akterjev, ki so mistiti in morda mistijo, da prav z nastonitvijo na to pre-tektost tahko detajo svojo kariero.
Pogtavar koroških svobodnjakov Haider je v tem pogtedu poseben primer. Toda ravno njegovo izsiljevanje z grožnjo, da bo izstopit iz FPd in ustanovit svojo tastno stranko, kakor ztasti njegovo hvalisanje, da mu je bita za ta primer ponujena pravcata poptava finančnih sredstev, je prispe-
vato k temu, da se z njim in njegovim „potitičnim stitom" začenjajo resneje ukvarjati tudi krogi, ki so dostej k vsemu molčali in si raje s sončenjem v tristrankarskem paktu skupaj nabirati primerno zarjavctost kože.
Medtem pa so se s Haiderjevimi mitijoni že resno baviti predvsem v sociatističnih vrstah. Voditni predstavniki koroške SPD so Haiderja pozvati, da mora dati javnosti podrobno pojasnito o obsegu in izvoru teh denarjev — sicer se bodo zavzeti za temeijito preiskavo v dežetnem zboru, kjer bi po potrebi četo predlagali izglasovanje nezaupnice Haiderju. Pri tem pa je še posebno obetavna istočasna zahteva, da je mtadino treba še mnogo botj seznanjati s pretekiostjo — da v bodoče ne bo več nasedata gtasovom, kot jih je Haider razširjat v zadevi Reder-Frischenschtager.
PREBER!TE
wa
"ran!
2	Primer Sekanina bi mora) biti sigrta)
^	17. strokovni sejem
„Gost 85"
3	Gostovanje skupin KUD „Tine Rožanc" -bogato kutturno-umetniško doživetje
^ Seminar SPZ o trenutnem stanju v naši kutturi
5 Dr. Franci Zvvitter ob stotetnici rojstva dr. Franca Petka
8 Posamezni s)ovenski kandidati k btižnjim občinskim votitvam
S!ovo od partizanke Jeike
Vs; smo jo pozna//. V vse/t de-scf/ctjiVj po drag/ sfefotm/ fojn: smo jo srečava// na neštetih pr/re-d/fva/?. Na zfrorofdnjiŽ! m posve-hZ) je rada spregovori/# m pr/po-vedova/a o svoj;/) Zz^ašnjaZ) m dož/vefj//?. Njena pripoved nikdar ni M# naačena in sa/?oparna, /?//# je živ/jenjs^o /rog#;#; čudovito preprost# in obenem pretres/jivo resničn#.
Ne/en# RacAar — p#rt;z#n^#
/c//;#.
Včer#j smo se od nje pos/#v/j#/i n# ^ape/š&em po^opa/Zšča. /zre^/i smo ji besede z#Av#/e in s/oves#. Toda ost#/# /<o med n#mi, v našem spomin#, ^#jti spominja/; se je /romo s /wa/ežnosfjo za vse, &#r nam je pomeni/# in daj#/#.
Not partizan^# /e/^a, ^i je post#/# sim/rn/ predanosti in požrtvo-vanja naši/; žena in mater tad/ v najtemnejši do/n naše narodne zgodovine.
Not prizadevna fan^c/onar^a
naše ženske organizacije, v kateri se je deset/etja tradZ/a za aktivno in enakopravno Kve/jav/janje s/o-venskik žena v narodnem živ/jenja in draž/<enem dogajanja.
Not ka/tarno prosvetna de/avka,
ki se je aspešno adejstvova/a z/a-sti v domačem draštva in še prav posekno na področja jo/k/ore že/a kogate sadove svojega de/a.
Not angažirana pripadnica naše narodne skapnosti, prepojena s socia/nim čatom in protifašistično mise/nostjo požrtvova/no dejavna vedno in povsod, kjer se je ki/o tre-ka postaviti za pravico ma/ega č/oveka, za enakopravnost narodne skapnosti.
k/e/ena Nac/mr pa je ta domači krog, v katerem smo jo vsi pozna/i in ceni/i, preras/a s svojimi pričevanji partizanke /e/ke, s katerimi je tadi širšo avstrijsko javnost opozori/a na prispevek koroškik $/o-vencev in z/astt našik žena in mater v koja proti nacizma.
Za vse to ji do/gajemo g/okoko kva/ežnost. Njenim otrokom in vnakom ter dragim sorodnikom pa izrekamo iskreno soža/je z zagoto-vi/om, da jo komo okrani/i v častnem spomina/
Jugos!avija bo spomnita Avstrijo na neizpolnjen čien 7
Člani slovenske delegacije, ki so v sredo sodeiova'i na seji kontaktnega komiteja Koroška-Slovenija, so se pred povratkom v Ljubijano sestali še s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Poročali so o poteku razgovorov s predstavniki koroške deželne vlade, kjer je bilo — kakor poročamo na drugem mestu — v okviru obravnavanja vprašanj odnosov in sodelovanja med Koroško in Slovenijo, govora tudi o slovenski manjšini.
Zastopniki ZSO in NSKS pa so predstavnike SR Siovenije seznanili s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem Toimačili so jim predvsem trenutna prizadevanja za ohranitev in izgradnjo dvojezičnega šolstva in sploh dolgoletni boj za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe s posebnim ozirom na letošnjo 30-ietnico njenega podpisa.
V tej zvezi so predstavniki Siovenije napovedali, da bo Jugoslavija ob 30-ietnici državne pogodbe Avstrijo uradno spomnita, da člen 7 še ni v ceioti uresničen.
OD 16. DO 21. MARCA V CELOVCU:
SLOVENSKO JAVNO MNENJE 1984:
17. strokovni sejem „Gost 85"
Strokovni sejem „Gost", ki bo letos že sedemnajstič prirejen v Celovcu, je brez dvoma postal pomemben dejavnik razvoja v domačem in mednarodnem gostinstvu in turizmu, saj vedno znova nudi obsežen pogled na to občutljivo, a pomembno gospodarsko panogo. Zato je direkcija celovškega sejma tudi letos pritegnila lepo število razstavljalcev, ki bodo prikazali novosti na področju gostinstva in turizma; poleg tega bodo na sporedu razna strokovna srečanja, seminarji, tekmovanja gastronomov in druge prireditve, ki bodo tudi tokrat privabile številne obiskovalce.
Na sejmu „Gost 85" bo sodelovalo 323 razstavljalcev, ki bodo zastopali 797 podjetij iz Avstrije in drugih dežel. Razstavljali bodo v halah 3, 5 in 12 oz. na 20.000 m-pokritega razstavnega prostora, poteg tega pa bo na voljo še 15.000 m^ odprtega prostora celovškega sejmišča. Tu bodo obiskovalci imeli možnost ogleda najnovejših izdelkov na področju strojev v gostinskih obratih, prav tako tudi opreme gostinskih prostorov, priprave raznih jestvin, dekoracije prostorov in miz.
Prav tako bodo na sejmu „Gost 85" spet možne poskušnje raznih kulinaričnih izdelkov, s katerimi se bodo mladi kuharji ter gostinski delavci pomerili na posebnih tekmovanjih, ko se bodo potegovali za
Pri občinskih volitvah, ki bodo v nedeljo 17. marca, bo imelo na Koroškem volilno pravico skupno 386.810 oseb, in sicer 205.831 žensk in 180.979 moških. To pomeni, da se je v primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami leta 1979 število vo-tilnih upravičencev povečalo za 23.107 oseb.	,
Nova predstojništva bodo izvo-tjena v vseh 121 občinah, skupno 2379 članov občinskih odborov, to je za 8 mandatov več kot leta 1979. V nekaterih občinah se je namreč število občinskih odbornikov spremenilo na podlagi zadnjega Ijudske-
trofejo „Z!ati kuhar" in druga priznanja. Paša za oči bo gotovo tudi razstava cvetja in okrasnih rastlin, katero bo pripravilo združenje koroških vrtnarjev.
Sejem „Gost 85" bo torej razčlenjen na razna področja oz. branže gostinstva in turizma; posebna pozornost bo posvečena udobju gosta ter olajšanju dela gostinskih delavcev in podjetnikov. Slednjim bodo demonstrirali tudi možnost vključitve elektronike v njihovih podjetjih, saj ta tehnizacija tudi v gostinstvu postaja čedalje bolj ne-
Pisava koroških slovenskih krajevnih imen je v minulih letih večkrat burila in tudi še danes buri duhove: pomislimo le na polemiko okoli pisave Zila/Zilja, Št. Peter/Šentpeter, ko so zaradi pomanjkljivega jezikovnega znanja odločala tekorekoč „svetovno-nazorska" načela (pravilno je, če pišemo Zilja, Šentpeter). Nekaj let tega se je vnela razprava tudi ob pisavi slovenskih imen na dvojezičnih krajevnih tablah (na primer Št. Fid, Voči-lo, Tulce itd). Ob vsakem teh primerov se je dvignil vihar o tem, katere oblike so utemeljene in pravilne, katere pa neupravičene.
V celovškem klubu Prežihovega Voranca je pretekli petek predaval o vprašanjih normiranja in kodificiranja slovenskih koroških zemljepisnih imen lektor za slovenščino na dunajski univerzi dr. Pavel Zdovc, ki je prav go-
ga štetja 1981, med drugim tudi v občinah Gospa sveta, Pokrče in Škofiče, kjer bodo tokrat izvolili po štiri odbornike več kot doslej, medtem ko se bo v drugih občinah število odbornikov zmanjšalo.
Sicer pa imajo občinski odbori naslednje število odbornikov: v najmanjših občinah do 1000 prebivalcev 11 članov, v občinah od 1001 do 2000 prebivalcev 15 mandatov, v mestnih občinah za več kot 10.000 prebivalcev 31 članov, v občinskih odborih obeh velikih mest Beljak in Celovec pa je po 45 izvoljenih! mandatarjev.
obhodna. Glavna pozornost na sejmu „Gost 85" pa bo namenjena kuhinji in s tem obiskovalcem, ki bodo, kot že zapisano, imeli možnost spoznati najnovejše izsledke in prijeme na področju gastronomije. To pa bo enkratna priložnost za sladokusce kulinaričnih proizvodov.
Kakor že v prejšnjih letih bo tudi na sejmu „Gost 85" jugoslovanski dan (četrtek 21. marca); tedaj bodo obiskovalcem na voljo špe-cialitete jugoslovanske kuhinje in izbor znanih jugoslovanskih vin.
tovo naš najvidnejši strokovnjak za ta važna vprašanja jezikovne kulture.
Uvodoma se je Zdovc ob razhajanjih v obstoječih imenikih (Gra-fenauer-Sienčnik, Singer, Klemenčič, Kattnig/Zerzer), še bolj pa ob gradivu, ki ga je zbral, vprašal, ali ne govorimo in pišemo enega slovenskega jezika. „Kar se tiče naših koroških zemljepisnih imen, menda ne! Pišemo in uporabljamo jih, če smem malce pretiravati, tako, kakor so pogosto pisali ljudske jezike v 17. in deloma še v 18. stoletju: vsak pisec po svojem, celo v istem spisu, istem stavku različno," je ob pregledanem gradivu koroških časopisov ugotovil Zdovc. Ob takem stanju je želja in potreba po zanesljivem, vsestransko uporabnem priročniku z zemljepisnimi imeni seveda razumljiva.
Zdovc je prikazal tudi merila in jezikovna načela, ki jih moramo pri pisanju naših koroških krajevnih imen in v takem priročniku upoštevati. Osnovno načelo je, da za pisavo zemljepisnih imen veljajo načela slovenskega knjižnega jezika — glasoslovna, pravopisna, oblikoslovna, besedotvorna in druga. Med važnimi načeli pa je navedel tudi načelo običajne, dejanske pisne rabe ali načelo pogostnosti (frekvence). Ob gradivu iz koroške publicistike pa tudi iz ustne rabe je prikazal težave, ki se z njimi srečujemo tako rekoč na vsakem koraku.
Neenotnost v pisanju krajevnih imen in vseh izpeljank zares narekuje čimprejšnjo izdajo primernega priročnika, ki bo dal zanesljiv odgovor na vsa vprašanja, dvome in negotovosti pri rabi in pisavi naših krajevnih imen. Zato dr. Pavel Zdovc pri Slovenskem znanstvenem inštitutu pripravlja tak priročnik in želimo si, da bi čimprej izšel.
Pri občinskih volitvah
386.810 volilnih upravičencev
Vprašanje pravilne pisave
naših domačih krajevnih imen
Primer Sekanina bi moral biti signal
Tai:o optimisti	tudi pesimisti
(odvitMO pač od zornega ^ota posameznica) se čeda/je Coi; Cafijo z vprašanjem, CaCo dolgo Ro sedanja vlada še ostala na ofdasti. ^Candalozna zadeva Reder-FriscCenscClager-Ffaider še ni Cončana (FwcRemcR/%gfr je slej Co prej na ministrskem stolčka), pa je vzel slovo drag minister. Vendar ne zastopnik svobodnjakov, temveč socialistični mogočnik Karl .Sekanina, minister za gradnje, eden najvplivnejših /ankeionarjev v avstrijski sindikalni zvezi, kjer je bil kot podpredsednik eden najizglednejšib kandidatov za Renejevega naslednika,- poleg tega je bil svoječasno predsednik danajske bolniške blagajne, predsednik avstrijske nogometne zveze, predsednik .STO v socialističnem danajskem okraja Rrigittenaa in član predsedstva stranke itd.
Minister .Sekanina se je za odstop odločil baje zaradi odkritij, ki ga dolžijo, da je svoje položaje izrabil za osebno obogatitev. Konkretno, da je kot minister za gradnje od nekega gradbenega podjetja v danajskem „nobel-okraja" Afietzing kapi! za tri milijone šilingov vilo, ki je v resnici vredna baje enajst milijonov,- in da si je iz sindikalne blagajne ,izposodil" 400.00C šilingov za nakap avtomobila za svojega zeta ...
7*o, kar Sekanini očitajo, pa v avstrijskem političnem življenja danes ni
nič novega. Tako npr. tadi zlndro-scbeva „sporna" vila še vedno stoji in se sedanji direktor največje avstrijske banke v njej verjetno kar dobro po-čati. Tadi bivši finančni minister Sal-cber ima na Tirolskem lepo hišico, do katere so ma, ko je bil še pristojni odbornik za gradnjo cest v tirolskem deželnem zbora, menda „na črno" zgradili posebno cesto. Novo v sedanjem primera je le to, da je 5eka-nina takoj in očitno prostovoljno vzel slovo, čim je javnost zvedela za njegova dejanja. Vendar bo šele prihodnost pokazala, ali je bila njegova odločitev res posledica njegove poštenosti,- ali pa je nasprotno apal, da bo tedaj, če ne bo več kot minister v središča pozornosti, morda lažje prikril, kar je doslej ostalo skrito. Tri sedanji politični morali v Avstriji se je skoraj treba bati, da velja poslednje.
Zadeva Rekanina je posebno hada za socialistično stranko in sindikalno zvezo. Tri Zndroscba so se socialisti še lahko izgovarjali na njegovo mladost in njegov ^meščanski stil", na novo generacijo „managerjev", ki so pač potrebni, vendar ne veljajo za prave socialiste — pri Rekanini je ravno obratno,- on prihaja neposredno iz delavskega in sindikalnega gibanja, zato v njem vidijo poosebljen dokaz Rorapciff, ki je zajela vodilne socialistične in sindikalne kroge.
Morda je zadeva res omejena na eno osebo, morda so celo v tem primera očitki iz trte zviti, kakor trdi .Sekanina sam. Vendar je zadeva značilna za tisto, kar trdijo številni politologi,- da predolgo vladanje in izvajanje oblasti korampira,- da niso samo straktare, marveč tadi osebe že zastarele, preveč oddaljene od baze, da so zgabile odnos do realnosti in do življenja.
V tej lači je za STO, če se hoče volilca spet predstaviti kot poštena alternativa, trenatno edina možnost takojšnji odhod v opozicijo (taki glasovi so že precej glasni tadi v stranki sami). Tam se naj regenerira, se znebi vseh klopov na ministrskih stolčkih in si izdela nov program za probleme bodočnosti — kajti teh tadi Ijadska stranka ne bo rešila, čeprav bi bila, kar je precej verjetno, zastopana v prihodnji vladi.
Vladna koalicija, kakršna se predstavlja danes, in socialistična stranka v današnji obliki (da o svobodnjakih niti ne govorimo) sta samo še karikatura treznega političnega delovanja. Zato naj bi bil primer Rekanina signal za celotno vladno g^rnhMro — kajti ni boljšega dokaza za preživelost in gnilobo politike, kot je razvoj zadnjih tednov v zlvstriji.
frater.
Slovenci so kritični in občutljivi
„Javno mnenje je ogledalo družbe. V njem je mogoče videti eno od družbenih obličij, obličje politične zavesti skozi trenutni časovni presek," pravi Niko Toš, nosilec projekta Slovensko javno mnenje. SR Slovenija edina v državi že 17 let redno izprašuje blizu 2500 naključno izbranih občanov, ki v obsežnem vprašalniku odgovarjajo na vprašanja o problemih v njihovem ožjem in širšem družbenem okolju.
Kaj je temeljna značilnost Slovenčevih pogledov na globalno politiko celotne družbe? Predvsem to, da politično sfero ocenjuje „blizu tal", iz svojih neposrednih izkušenj v svoji družini, delovnem in življenjskem okolju; vzpon do širših problemov, do abstrakcij in splošnih idej, pa je počasen. Kot pravi Niko Toš, „po-prečni občan" raje ostaja pri tleh in ocenjuje tisto, kar sam doživlja.
Kljub tej temeljni značilnosti pa je čedalje vidnejša občutljivost do problemov širše družbe. Ljudje doživljajo kako razočaranje, izrekajo kritiko in izgubljajo oporo za angažiranje. Po drugi strani pa je kljub takšnemu doživljanju sedanjih družbenih razmer čutiti pripravljenost ljudi aktivno prispevati k reševanju ekonomskih problemov. Pripravljeni so celo neposredno finančno sodelovati pri nekaterih bodočih gospodarskih projektih.
Sedanjo krizo ljudje čutijo skozi ekonomsko razsežje. Vsi anketiranci najbolj čutijo inflacijo, naraščanje cen hrane in draginjo nasploh, od lanskega leta pa vedno bolj zaskrbljeno gledajo na naraščanje brezposelnosti in pomanjkanje stanovanj. Brezposelnost je sioer nekaj, kar Slovenije trenutno ne prizadene, kljub temu pa ta problem, ki pretresa širšo jugoslovansko skupnost in zahodno Evropo, prebivalec Slovenije pozorno in prizadeto spremlja.
Ali je „poprečen" prebivalec slovenski občan konzervativnih ali naprednih opredelitev in stališč?
Odgovor bi lahko bil: eno in drugo. ..Enoznačna ocena ni možna," zatrjuje Toš. ,.Politična zavest je večplastna, kompleksna in celo nasprotujoča si. Kaže neko navidezno nelogičnost, ki pa je izraz realnih stališč ljudi. Politična zavest kaže vse odtenke: od radikalno naprednih in angažiranih do konzervativnih, zastarelih." Konzervativizem je sicer zastopan v stališčih ljudi, toda to je konzervativizem. ki je vezan na tradicijo in ne vsebuje značilnosti modernega konzervativizma zahodnoevropskega tipa. Opazen je premik k pozitivizmu, kritičnemu vrednotenju in razpoznavanju socialne, ekonomske in kulturne stvarnosti.
V čem se kaže prvo, v čem drugo? Konzervativne primesi v politični zavesti Slovencev se kaže v njihovem odnosu do države. Kljub razočaranjem in neuspehom, kljub jasnim temeljnim opredelitvam o razvoju samoupravljanja, mnogi ljudje vidijo v državi možnega razreševalca kriznih žarišč. To se jasno kaže v njihovih pritrditvah stališčem, naj si država vzame več pravic, kot ji gre po ustavi. To je tiha podpora etatizmu, ki jo je čutiti v Sloveniji in ki je po vsej verjetnosti še toliko močnejša v drugih delih države, kar jasno kažejo nekatere politološke raziskave.
,.Drugo stališče, ki ravno tako odseva konzervativizem, je egalizem, .enakostna in pravičnostna' ideologija, ki zahteva enakost za vsako ceno in pomeni redistribucijo dobrin, ne izhaja pa iz predpostavke, da je te dobrine treba najprej narediti," pravi Toš. Trdi pa. da omenjeni konzervativni prvini nimata odločilne teže v slovenskem javnem mnenju.
Drugi dve težnji — izrazita angažiranost in"kriitičnost — ki sta dominantni v razpoznavanju naprednosti njihovih stališč, sta bolj občutni. Ljudje kritično presojajo razmere, hkrati pa so tudi pripravljeni prevzeti bremena in te razmere razbremeniti. Kritičnost in angažiranost sta povezani med seboj, čeprav tu ne kaže preveč poenostavljati te povezave. Kritičnost je zelo angažirana in je v naraščanju. Ni pa negativistična, razbij aška, temveč graditeljska.
„Več kat očitno je", meni Toš, „da je Slovenčeva kritična zavest dosegla najvišjo točko in da nima prostora za nadaljnjo ekspanzijo. Bolj kot so kritični, ne morejo biti, kritičnost se ne more več kopičiti. Družbene razmere kaže tako usmerjati, da ne bo več razloga za dodatno kopičenje te kritičnosti."
Slovenci so zelo kritični pri ocenjevanju deleža družbene moči delavca in možnosti njegove udeležbe v procesu odločanja. Pred petimi leti je velika večina delavcev menila, da je demokratičnost odločanja in samoupravljanja na neprimerno višji rav-
ni kot v preteklosti, danes pa tako misli le vsak sedmi anketiranec.
Nekaj podobnega se je zgodilo tu<t v ooenjevanju spoštovanja dela 4* delavca ter zakonitosti. Dokaj ugodno pa še vedno ocenjujejo možnost )%' obraževanja in pridobivanja kvalih' kači j e. Pred petimi leti sta dve tret jr ni Slovencev menili, da morata vet delati kot v preteklosti, danes pa jo tega mnenja le vsak tretji, približno toliko pa jih metni, da danes delaje slabše kot v preteklosti.
Izrazita kritičnost pri ocenjevanje svojega vpliva v procesu odločanje implicitno kaže na željo po to vrst' nem angažiranju. Tu ne gre le za željo vplivati na osebne dohodke, temveč tudi na druga področja. Čuti* jo, da lahko nekoliko več vplivajo Y svojem ožjem delovnem okolju, manj pa na ravni delovne organizacije in v širšem okolju. Menijo, da lahke vplivajo na določene zadeve (organi* zacija dela, delovna disciplina, oseb* ni dohodki), čutijo pa, da je njihov vpliv zelo majhen, ko gre za odloča* nje o naložbah, razpolaganje z dohodkom in podobno.
Lani so prvič v javnem mnenja Slovence vprašali, kaj menijo o nekaterih bodočih investicijskih projektih. Odgovori so Sila zanimivi. Kažejo na izrazito odklonilno stališče do dveh projektov ..negativno do' (Gorenje in IMV), zelo pozitivno stališče do gradnje elektroj.eklarne na Jesenicah ter rekonstrukcije TGA Kidričevo ter izjemno pozitiven odnos do gradnje hidroelektrarn na Savi in Muri.
Pri tem se moramo seveda vprašati, odkod takšna stališča. Obstaja verjetnost, da negativen odnos do Gorenja in IMV izvira prej iz devizne prodaje in nekaterih dogodkov v odnosu do potrošnikov kot iz realnega spoznanja ekonomske upravičenosti. Tudi pri drugih projektih (Jesenice, Kidričevo) so v strokovnih kro? gih zelo kritična mnenja, s katerim! je javnost seznanjena, ki pa očitno niso naletela na pretiran odmev v javnosti. Dve petini Slovencev sta prepričani, da bi za izvedbo po? membnejših projektov v republiki morali razpisati ljudsko posojilo.
In kako Slovenci ocenjujejo delovanje političnega sistema? Odgovor na vprašanje — spremeniti ali ne politični sistem je dokaj jasen: tri-četrt Slovencev meni, da ni treba nič spremeniti, naslednjih 15 odstotkov pa je prepričanih, da kaže dosledno uveljaviti tisto, kar je zapisano. Skoraj polovica je prepričana, da sta ustava in politični sistem dobra, ven? dar ju slabo izvajajo. Le vsak peti občan je mnenja, da so potrebni posegi v ustavo, da bi bil politični sistem bolj demokratičen. Ta stališča kažejo na veliko skladnost s stališči, ki jih zagovarja politično vodstvo republike.
Ali so Slovenci optimisti ali pesimisti? Optimizem je relativna stvar, in ni nujno, da vedno pomeni kaj zdravega in pozitivnega. Neutemeljen optimizem je slabši od pesimizma-Zanimivo je, da je leta 1978 skoraj devet desetin prebivalcev Slovenije evforično ugotavljalo, da živi bistveno bolje kot pred petimi leti. Vse bilance v letu 1978 in 1979 pa so opozarjale na negativne gospodarske trende.
To sta bili leti največjih primanjkljajev plačilne bilance in leti, ko smo si nabrali polovico sedanjih dolgov v tujini. Pred 14 leti je bila skoraj polovica Slovencev prepričana, da se jim bo čez pet let godilo bolje kot takrat, danes pa v to ne verjame niti vsak deseti, skoraj polovica po meni, da bodo čez pet let živeli slabše kot danes.
In kdaj naj bi bil po mnenju Slovencev konec sedanjih težavnih razmer. Le slaba desetina verjame da se bo to zgodilo že ob koncu tega desetletja, 15 odstotkov anketiranih meni, da bo čez deset let bolje, dve petini pa sta prepričani, da bodo sedanje težave trajale do konca tega tisočletja ali pa se bodo potegnilo celo v naslednje tisočletje. Ne vedo tudi, kaj je tista odrešilna bilka, ki naj bi nas potegnila iz težav. Dobra desetina meni, da je rešitev v boljšem delu in gospodarjenju, skoraj dve tretjini pa sta povsem neodločni, ko bi morali odgovoriti, v čem jo rešitev težav.
Pred desetimi leti sta dve tretjini anketiranih menili, da takšne nevarnosti v naslednjih letih ni. Po besedah Nika Toša gre za nekakšen „re-alni pesimizem". Ljudje ne pričakujejo bistvenih izboljšav v kratkem času, pričakujejo pa urejanje sedanjih razmer in preprečitev drsenju navzdol v gospodarskih tokovih. Nobenega dvoma ni. da inflacijo ocenjujejo kot največje zlo.
(Rodna gruda)
Skupine KUD
so nas navdušile
"Koroški Slovenci imamo mnogo ujturnih prireditev, včasih K nam da jih je že kar preveč — ven-<lar si večkrat zaželimo doživeti vr-unsko umetnost, kakršno nam bodo anes posredovali člani društva „Ti-Rožanc." Uvodno napoved predsednika SPZ Tomaža Ogrisa so potem skupine železničarskega kulturno
„Tine Rožanc"
s svojim obiskom
umetniškega društva ,,Tine Rožanc" povsem izpolnile ter s svojim izbranim, pestrim in dovršeno izvajanim sporedom navdušile številne obiskovalce, ki so se v petek prejšnji teden zbrali v večnamenski dvorani Mladinskega doma SŠD v Celovcu.
Železničarsko kulturno umetniško društvo, ki nosi zdaj ime narodnega
„Naša kultura potrebuje shujševalno kuro!"
,,Predsednik žitrajske ,Trte' Mirko Ogris mi je nekoč dejai: ,Naša kultura potrebuje shujševaino kuro. Dobra bi bita za narodno teto in za zdravje kulture" je na radiškem seminarju Siovenske prosvetne zveze zadnjo soboto dejai njen predsednik Tomaž Ogris, ko je govorii o trenutnem poiožaju siovenske kuiture na Koroškem.
Foikiorna skupina „Tine Rožanc"
Umrl akademik J. Goričar
Č/cng 5/cpens^e g^gde^rije ZHgnosf; in Krnefnosf; dr. /ožeta Coričgrjg trt ffč. iwr; gg je do/efe/g v A'o*oem $gd%, ^jer se /c fMgdd r;g sestar^g sfetg rl^g-dewl;e znd^ostl ir: KTMftMOSt;
^ swrtjo dr. /ožefg Goričgr-/a je s/orreMs^a jgfHOSt izgaMa osebnost, ^i je plodno fpiifaia tra razvoj slovenske in jggo-dovans^e znanosti, z/asti v po-fojuiA let:/:.
Dr. /ože Goričar je stadirai pravo f Ljalr/jani in Zagreba d: leta 79JJ doktorira/. Po ^on-čanentg stadija se je agarja/ z advo^ataro, n:ed trojno je mora/ ^ Nemčijo na prisilno delo, vendar je od tam podegni! in
pri^ljačil NOR. Peta 295/ /c postal pro/esor Ijalrljans^e anit^erze, leta 1976 je postal redni član .Slovenske akademije znanosti in ametnosti in Ril ta-^i generalni sekretar te astano-Dr. Goričar je Pil tadi član ttetril^ip mednarodnih organizacij sociologov in soastanovi-tclj časopisa Nasi razgledi.
Dr. Goričar je amrl v 7P. leta starosti, dvojcem, zlasti hčerki Parhari, hi je dopisnica Deta v Celovca, oh težhi izgahi iz-rehamo nase ishreno sožalje.
heroja Tineta Rožanca, že več kot šest desetletij razvija svojo dejavnost na različnih področjih kulturno-umetniškega udejstvovanja. Pri nas je bilo doslej znano predvsem po svoji folklorni skupini — tokrat so se nam predstavili tudi še z mladim pevskim zborom, z godbo na pihala in s skupino za družabni ples. In o vseh štirih nosilcih celovečernega sporeda lahko brez pretiravanja ugotovimo, da so nas bogato obdarili s presenetljivo visokim nivojem, kakršnega pri
Razstava M. L. Vilharja
Ob praznovanju desetih Bloških tekov je organizacijski odbor teh tekov organiziral v salonu Brest v Cerknici razstavo svojega umetniškega vodje in grafičnega oblikovalca Maria L. Vilharja. V tej zibelki evropskega smučanja se Vilhar že deset let udejstvuje kot oblikovalec vizualne podobe tega teka ter je za svoje prizadevanje že prejel stare bloške smuči.
Sicer slikar in kipar Mario L. Vilhar letos praznuje 30 let svojega samostojnega razstavljanja in 40 let grafičnega oblikovanja. Pred kratkim je imel še dve svoji razstavi v Jonkopingu in Hus-kvarni na Švedskem. Tokrat je za svojo 68. samostojno razstavo pripravil 15 olj, 25 akvarelov in eno skulpturo. Na svečani otvoritvi je jubilantu predsednik organizacijskega odbora Franc Kranjc podeli) prvo spominsko medaljo Bloških tekov, katere avtor tudi je. Letos bodo te medalje podelili udeležencem vseh desetih bloških tekov. V kulturnem programu je na otvoritvi nastopil priljubljeni operni pevec in letošnji Bettetov nagrajenec Ladko Korošec ob spremljavi Milana Stanteta.
amaterskih skupinah le redko doživimo.
Od uvodnega nastopa godbe s koračnico ..Slovenci" pa do veličastnega zaključka vseh skupin s Prešernovo ..Zdravljico" je segal lok čudovitega sporeda. V njem je folklorna skupina, ki jo vodi Polona Ovsenk, s svojimi plesi in nošami predstavila bogastvo narodnih plesov in pesmi iz Bele krajine, Slavonije, Notranjske in Makedonije. Njihova izpoved je kakor življenje krajev in ljudi: vesela in žalostna, mogočna in prisrčna, delovna in borbena, včasih že kar artistično poskočna. Mešani pevski zbor v tej sestavi deluje šele leto dni, pa je pod vodstvom našega rojaka Radovana Gobca dosegel zavidljivo raven. O njej je zgovorno pričal spored, ki je segal od skladbe Sebastiana Bacha preko slovenske narodne in umetne pesmi do pretresljive kreolske ža-lostinke. Športno-plesni pari, ki jih vodi Fredi Novak, so izvajali standardne in latinsko-ameriške plese ter navdušili tako s svojo plesno tehniko in interpretacijo, kakor tudi s svojimi oblekami — zlasti, ker je pri nas ta zvrst še skoraj povsem neznana. Nastope treh skupin pa je povezala v čudovit venček melodij, pesmi in plesov godba na pihala Zidani most, ki je pod vodstvom Iva Guliča prispevala še izbor slovenskih in dalmatinskih narodnih napevov.
Tako smo tudi na Koroškem spoznali mnogostranske dejavnosti železničarskega kulturno umetniškega društva ,,Tine Rožanc". Spoznali smo njihovo pestrost in občudovali njihovo kvaliteto. Zahvalo, ki jim jo izrekamo za bogato darilo, povezujemo z željo, da bi nas spet kaj obiskali.
! O. Rudan umrl
Dolgoletni vodja kulturnega oddelka pri Koroški deželni vladi, dvorni svetnik dr. Othmar Rudan, je konec minulega tedna nepričakovano umrl. Pred dobrima dvema tednoma je praznoval svoj 85. življenjski jubilej in ob tej priložnosti bil deležen številnih čestitk ter priznanj za njegov doprinos h kulturnemu razvoju na Koroškem.
Othmar Rudan se je rodil v Trstu, študiral v Gradcu pravo in se leta 1924 zaposlil pri Koroški deželni vladi; leta 1953 je postal vodja njenega kulturnega oddelka, kateremu je načeloval do upokojitve. Rudan je bil znan kot raziskovalec zgodovine celovškega gledališča in je svoje izsledke objavil v treh knjigah. V času Rudanovega vodstva kulturnega oddelka je prišlo tudi do intenzivne kulturne izmenjave med Koroško in SR Slovenijo.
Othmar Rudan je za svoje delo prejel več odlikovanj med njimi tudi kulturno nagrado Koroške.
V svojem referatu je omenil preobilico kulturnih prireditev, ki bremenijo ljudi, obstoj dveh kulturnih administracij (SPZ in KKZ) je ponovno označil kot vprašljivo stanje; kot smotrno je ocenil obojestransko približevanje ter bolj produktivno delitev dela. Med drugim je poudaril pomen nepretrganega kulturnega dela za narodno življenje in menil, da tam ni videti uspeha, kjer se je samo govorilo, oz. delalo ,,politiko". Opozoril pa je tudi na nevarnost, da se umika z udobnimi kulturnimi sobami in domovi slovenska kultura še bolj ekskluzivnost; da v gostilnah pač ni več slišati slovenske besede, kot je bila to navada, če so prireditve bile prej v gostilnah. Glede zastarelih in novih oblik in vsebin kulturnega dela pa je obžaloval, da dosedaj še ni bilo jasnega odgovora, kaj naj bi biie nove vsebine in oblike.
,,S kulturnim aktivizmom in s skrbmi za število obiskovalcev prireditev hočemo dostikrat zakriti naše poškodovano kulturno obličje" je v svojem uvodu dejal tajnik SPZ, dr. Janko Malle. Svoje misli je osredotočil na kvaliteto in vsebinsko izpoved našega kulturnega dela. Pri tem je izhajal iz močno spreme-
njene socialne strukture slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tej spremembi socialne strukture pa bi odgovarjala tudi preorienta-cija v kulturnem in prosvetnem delu, ,,to se še ni zgodilo", pravi Malle. Za počasno premikanje na tem področju pa je odgovoren tudi strah, ki se pojavlja ravno tedaj, ko je treba kritično pretehtati naše delovanje. ..Potreben je ustvarjalni odmor in odpiranje v ostali avstrijski prostor, da ne bomo zašli v izolacijo" je med drugim dejal tajnik SPZ.
V živahni razpravi so udeleženci predlagali naj se ne skrivajo težave in problemi znotraj društev, odprta razprava pomaga oblikovati identiteto posameznika. Razplamtela je tudi dolga razprava o pomenu pesmi iz obdobja narodnoosvobodilnega boja. Marsikdo je poudarit, da so te pesmi del narodne identitete, ki ga ni mogoče zanikati. Pozitivno pa je bil sprejet tudi predlog, naj SPZ v letu 40. obletnice zmage nad fašizmom napravi diskusije, kjer bo mogoče temeljito obravnavati pomen partizanske pesmi, tam naj povejo ljudje tudi svoje pomisleke.
Na Radišah se je razvila živahna razprava o stanju slovenske kulture In prosvete.
fN^^uljev^nje iz zet/nje štefilReJ Globoko zaskrbljenost bi moralo povzro-*-'t' Apovnikovo pesimistično gledanje na usodno neizbežnost iz začaranega kroga: ,,Slovensko kulturo pa moramo opredeliti še z dodatnim kriterijem: z ogroženostjo narodne skupnosti kot subjekta te kulture. Ogroženost PORojuje narodnoobrambni značaj naše kultu-r?; je seveda prisoten, pa nam je to prav ne. Ogroženost določa prioritete in tlači Utvo kulturnega ustvarjanja." Trda je ta ugotovitev zlasti zato, ker v njej ni najti nikake-Ra tzhoda iz slepe ulice, nič bodrila in nič spodbude. In vendar naša narodna in naro-r°va kultura še ni tako na kraju. Ludvik t-huml v svojem članku ,,Za odprto kulturno delo" v "Novi družinski pratiki za navadno leto 1985" ob enaki ugotovitvi vendarle Uajde neko iskro upanja: "Naša kulturna delavnost je bila podrejena koroškemu vsakdanu, zato je bilo vse kulturno delo v glav-"em reakcija na pritisk, hkrati pa stremljenje po ohranitvi ogrožene samobitnosti.
' - - Samozavest, ki izvira iz duhovne svobo-V fazmišljujoče, samostojne osebnosti, šele odpira možnosti za drugačno kulturno delo." 1 Jnko kot ljudje v mnogih nerazvitih deže-niso nesrečni zaradi tega, ker ne znajo rati, računati in pisati, temveč so nesrečni jjnto, ker so lačni; tako bi bili Slovenci na otoškem tudi brez vrhunske umetnosti in ulture bolj srečni, ko bi mogli živeti v svo-J'h družinah, vaseh in dolinah mirno, samozavestno, sproščeno, brez kakršnekoli prisile, .a bi postali drugačni, da bi sprejeli drug ..Kulturni analfabetizem" bi sam od ^ebe izginil, čim bi bili dani zdravi pogoji za 'vljenje razmah naše narodne skupnosti, ako gledano pa nosi predvsem večina v de-^ ' veliko soodgovornost za ohranitev in pre-
živetje slovenske narodne in narodove kulture, katera je v koroški deželi rasla in je v njej zakoreninjena.
ODGOVORNI SMO ZA TO,
KAR DELAMO, PA TUDI ZA TISTO, ČESAR NE DELAMO
V pravilih, ki jih ima vsako društvo, vsaka organizacija tako seveda tudi Slovenska prosvetna zveza, je sicer nakazana pristojnost njenih funkcionarjev, ki za določeno dobo prevzamejo odgovornost za njeno delovanje. Na drobno izdelan delokrog pa si morajo odgovorni dodeliti sami. Organizacija more dobro delovati le, če so njeni predstavniki sposobni in pripravljeni za skupinsko delo. V skupini ne more biti govora o bolj in manj pomembnih funkcijah, o prvi in drugi garnituri; vsi člani skupine so v enaki meri soodgovorni za uspeh ali neuspeh. S prevze-
mom funkcije je član prevzel delo in odgovornost; hkrati pa je postal predstavnik organizacije.
Slovenska prosvetna zveza ima, kakor vsaka druga kulturna organizacija, sila nehvaležno nalogo, da mora upravljati kulturno dejavnost včlanjenih društev, včasih tudi skupin in posameznikov, jim nuditi vsestransko pomoč, na kratko, biti jim mora servisna služba. Le v izjemnih primerih nastopi zveza
kot nositeljica neke akcije ali pobude. Na noben način pa neka kulturna uprava ne sme nastopiti kot sodnik, ki presoja in ocenjuje vrednost in nevrednost kulture in umetnosti s kakim enostranskim pospeševanjem ali izločevanjem. Kar se kulturne ustvarjalnosti tiče, more biti zveza samo tako dobra, kakor so dobra včlanjena društva in ustvarjalni umetniki.
Ob taki izzivalni trditvi se bo vsakdo vprašal, čemu ima Slovenska prosvetna zveza potem namestnike in celo vrsto odbornikov? Navsezadnje bi vse to mogel opraviti eden, dva ali trije kulturni upravitelji, ki jim ne bibilivnapotonobeniodbori.
Niti predsednik, niti kak drug predstavnik zveze v svoji funkciji ne sme videti vloge nekega "kulturnega papeža", temveč predvsem vlogo enega od posrednikov med člani in predstavniki vseh nad trideset včlanjenih društev in zanje. Na eni strani so predstav-
niki dolžni spremljati delo v prosvetnih in izobraževalnih društvih, imeti morajo posluh za želje in potrebe ljudi, pomagati jim morajo, če je pomoč potrebna, zaželena in možna. Prav tako pa se morajo tisti, ki nosijo odgovornost za kulturno delo razgledovati po kulturnih dejavnostih in novostih v prostoru, v katerem živijo, in tudi preko njegovih meja. Tako bodo nastajale in se prenašale nove kulturne pobude. Te pobude in zamisli nastajajo
praviloma v glavah posameznikov. Če jih ti vnesejo v organizacijo, je njena naloga, da jih uskladi z drugimi, podobnimi zamislimi in jih posreduje tistim, ki jih slednjič tudi morejo uresničiti.
Pri posredovanju informacij in pretoku idej javnost nikakor ne bi smela biti izključena. Nasprotno, vedno bolj naj bi stopile v ospredje demokratične oblike komunikacije, širše razprave — morda tudi v tisku — seminarji, javne diskusije. Skromen začetek je bil postavljen v Slovenskem vestniku z rubriko ,,Mi in kultura".
KAKŠNA JE VLOGA ADMINISTRACIJE?
Kakšna pa je potem navsezadnje vloga administracije ali osrednje pisarne? Vsak idejni prispevek nastavljenca osrednje pisarne kot pripadnika narodne skupnosti je upoštevanja vreden doprinos k biti in razvoju slovenske kulture na Koroškem. Potrebna pa je tudi jasna ugotovitev, da je poglavitna naloga uslužbenca in s tem delojemalca kulturne centrale, da vestno skrbi za čim boljšo izvedbo zvezinih teles in drugih naročil. Društva, v katerih delujejo ljudje iz golega idealizma v svojem prostem času, seveda tudi upravičeno pričakujejo vsakovrstno organizacijsko pomoč, ki terja od nastavljenca zveze vsestransko pripravljenost pomagati. S takim delom pa je nedvomno povezane precej birokracije. Ta naj delo v kulturni centrali olajša in ureja, ne pa obremenjuje in hromi. Tudi za tako delo je potreben zdrav odnos in sposobnost. Zato morajo imeti predvsem poklicni sodelavci Slovenske prosvetne zveze voljo in dovolj možnosti za nadaljnje izobraževanje in poklicno usposabljanje.
fNcdcljevunje pr:/?od?r/i<r)
Naše kulturno delo
TOMAŽ OGRIS
0000000<)00<>0<XXXX>000<XX>000000000<>00000000000000000<XX«>0< o<^oo
Koncert Koroškega partizanskega pevskega zbora
v Ljubljani
V okviru programa Koroškega partizanskega pevskega zbora za teto 1985, ko bomo s koncerti po vsej naši zemlji in izven naših meja praznovali kapitulacijo nacifašistič-ne Nemčije in njenih hlapcev, se je KPPZ zadnji petek z veseljem odzval vabilu španskih borcev, borcev za severno mejo in Zveze kulturnih organizacij Ljubljana-Moste, da poda šopek pesmi upora in hrepenenja po svobodi.
KPPZ, katerega že peto leto uspešno vodi prof. Branko Čepin, je prvič gostoval v Domu španskih borcev. S posebno zavestjo in hvaležnostjo smo stopili v ta lepi dom, ki spominja na početke porajajočega se fašizma in na rodoljube slovenskega in drugih narodov, ki so šli prostovoljno branit svet pred zločinsko nacifašistično nevarnostjo. Vedeli smo, da nas bo v tem domu čakala hvaležna publika, da bo naša partizanska uporna in na-
rodna pesem naletela na srca ki so z nami, ki nas razumejo in podpirajo. Lahko rečemo, da se nismo zmotili. Ploskanje po vsaki zapeti pesmi je dokazovalo, da čutimo vsi eno, da še nismo pozabili vsega gorja zadnje vojne in da nikoli ne smemo pozabiti na čas našega oboroženega upora proti nacifašizmu in njihovim hlapcem.
Prav v letošnjem letu bo KPPZ še posebno s partizansko pesmijo bodril, opominjal in svaril, da nacistična preteklost še ni premagana, kar nam zadnji dogodki v Avstriji (Reder, Frischenchlager) to vsekakor potrjujejo. Zaskrbljajoči razvoj dogodkov v zadnjem času nikakor ni čas za brezskrbno spanje, temveč čas, ki zahteva od nas vseh nenehno delo, da ohranimo enakopravnost in mir med narodi in da se časi nacifašizma nikoli ne vrnejo. V tem smislu in dviganju glav belogardizma po rehabilitaciji
izdajstva, je v povezovalnih besedah izrekel našo zaskrbljenost tudi tajnik našega zbora tov. Jože Rov-šek.
Od številnih tovarišev in prijateljev, zastopnikov ROZZB NOV Slovenije, odbora koroških partizanov v Ljubljani, zastopnika krajevne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij Moste-Polje je bilo slovo nadvse prisrčno z zagotovilom, da se kmalu spet srečamo.
Posebna hvala za vsa prizadevanja in organizacijo pa velja Poloni Ovsenk, da je koncert uspel in za mobilizacijo številne publike, da je prisluhnila naši uporni partizanski pesmi — pesmi KPPZ.	ikej
Dipl. inž. Franci Einspieler - 60-letnik
DZp/. Znž. Franc; F/n^Ze/fr okk%;% jatr; 60. žZu/jenjskZ ;%k;7f; z^rat?
č;7 ter po/n načrtov za okyfo; nate narobne t^apnott/ na Xoro%ent. Fač tveta /e zag/ef/a/ v znan/ Črn/jev/ c/raž/nZ v ZgornjZ vese;. F/aJs^o so/o j c o/ntFova/ v 3ent;'/ja Zn ker je kZ/ ze/o nac/arjen so ma starš; ontogo-ČZ/Z šta^Z; na ce/ovšF; g;mnaz/jZ. F o vojn/ je šfa(/;ra/ agronom/jo na /jaF-/jant^Z anZverz; Zn nostrZjZcZra/ na Da-naja.
Vso svojo po^/Zcno Joko posveča ^e/a za naror/n; oFstoj. j/e prav posebno pa se prZza^eva za 7okrok;7 naše m/at/Zne Zn za gospodarstvo. Fred /et;' je M dZre^tor t/ovens^e FtnetZj-sFe šo/e v Fodrav/ja/j, zadnja /eta pa se je kot predtedn;^ $/ovent^ega šo/-t^ega draštva posvet// gradnjZ Af/a-</Z?;$kfg;! doma v Ce/ovca ter otrolk/k vrtcev v 3fMtpr;'7MOŽK Zn ^ko/Z&k. S/ovent^o šo/sFo draštvo je pod nje-govZm vodstvom astvar;7o Zzredne pogoje za nada/jnjZ razvoj naše m/adZne.
7adZ v gospodarstva, Fot predted-nZF Gospodarskega odkora, ma gre Fva/a, da je astanovZ/ pogoje za nastanek mešanZk dražk na .Koroškem, kZ danes zapos/ajejo na stotZne /jadZ.
FrancZja F/ntp/e/erja o k njegovem praznZka Zskreno čestZtamo z že/jo, da k;' k;7 zdrav Zn č;7 Zn še naprej tako pr/zadeven. ^tev;7n;m čestZtkam se prZ-dražaje tadZ aredmštvo našega /Zsta.
Bčemo nafaknrje/nalekarite, ki obvladajo slovenščino in nemščino. Celoletna služba z inkasom. Plača in delovni čas po dogovoru. Javite se pri dvojezični kulturni taberni sredi Celovca .Novi BtERJOKL - PR) JOKLNU"; osebno vsak dan med 11.00 in 12.00, oz. med 17.00 in 18.00, ali pismeno na naslov: Bier-jokl - Pri Joklnu, 10.-Oktober-Stra-f;e 21,9020 Celovec.
Občni zbor planincev Avto-Celja
Planinska sekcija Avto-Ceija je imela pretekli petek svoj redni občni zbor na katerem je dosedanji odbor dajal obračun in pregled dela v preteklem letu. Poročilo predsednika Marjana Mavca je zrcalilo veliko prizadevanje odbora, kot tudi društvenih članov. Šestih večjih izletov se je udeležilo nad 300 ljudi in kar je najbolj razveseljico; ob teh ni prišlo do nikakih nedostatkov niti kake nesreče. Tudi finančni obračun je bil brez ugovora potrjen tako, da je bila staremu odboru dana razrešnica. Nato je bil izvoljen novi odbor, čigar predsednik je postal Danilo Lesjak. Predstavil je načrtovane naloge in prosil vse za čim tesnejše sodelovanje. Tudi glavni direktor Avto-Celja tov. Ivan Požlep je zaželel novemu odboru obi-
lo uspeha in še širšo vključitev sodelavcev v planinsko dejavnost. Kot gostje so se občnega zbora udeležili tudi slovenski planinci s Koroškega. Sekcija ima namreč že dolgoletne stike z SPD Celovec in odnosi so zelo prisrčni in iskreni. Tako so skupna srečanja, razni pohodi in izleti vedno spet pravo doživetje, kakršnih je le malo. Vse to je izrazil zastopnik SPD Celovec tudi v svojih zahvalnih besedah ter izrazil upanje, da ostane tudi v naprej tako. Ob prijetni domačnosti, ob plesu in izmenjavanju mnenj so hitro potekale prijente nočne ure. 2e kmalu bomo lahko pozdravili prijatelje na Bleščeči; to ob spominskem pohodu na Arihovo peč.
F. Č.
Občni zbor Društva koroških slovenskih pravnikov
Zadnjo soboto, dne 23. februarja 1985 je imelo Društvo koroških slovenskih pravnikov v Mladinskem domu v Celovcu po ustanovitvi koncem leta 1982 svoj prvi občni zbor.
Po poročilu upravnega odbora, iz katerega je bila razvidna dokaj razgibana dejavnost, so navzoči pravniki samokritično ugotavljali premalo zavzetost za izredno pomembno pravno problematiko naše narodne skupnosti in sklenili za bodoče tozadevno bolj resno in učinkovito angažiranje v obliki posebnega odbora, ki se bo posvečal tej tematiki. Hkrati pa so bile tudi kritične pripombe na narodne organizacije, ki na izrecno ponudbo Društva pravnikov, da jim je radevoljno pripravljeno nuditi potrebne pravne usluge, večinoma niso odgovorile.
Društvo koroških slovenskih pravnikov je dosleden zaključek dejstva, da število pravnikov v naši narodni skupnosti razveseljivo narašča - saj jih je trenutno že nad 30 — in je najmlajše v krogu društev slovenskih pravnikov, katerih najstarejše društvo ..Pravnik" v Trstu bo kmalu obhajalo 100-letnico svojega obstoja.
Pri volitvah je bil v bistvu potrjen stari odbor, ki mu bo tudi v bodoče načeloval dr. Franci Zwitter.	-
10. Rožanski izobraževalni teden
od 2. do 10. marca 198$
Sodelujejo Slovenska prosvetna društva iz Bilcovsa, Borovelj, Kotmare
vasi, Loč, Rožeka, Slovenjega Plajberka, Sveč, Šentjakoba, Šentjanža.
Predavanja, diskusije, gledališka predstava, informacije, literatura, film.
H Sobota 2. marca ob 20. uri v Rožeku v osnovni šoli odprtje razstave ^ARHITEKTURA NA ZILJI" (do nedelje, 18. ure)
HI Ponedeljek 4. marca ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu .KAJ NAJ NAREDIM?" Dokumentacijski film o južni Koroški z diskusijo.
H Torek 5. marca ob 19.30 uri v stari šoli v Svečah predavanje dv. sv. dr. Valentina Inzka: .POLOŽAJ JUŽNE KOROŠKE PO ZLOMU NACIZMA"
H Sreda 6 marca ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu predavanje z diapozitivi .GOZDOVI UMIRAJO — ALI UMIRA TUDI ČLOVEK?". Predavatelj: dipl. inž. Volker Helldorff.
H Četrtek 7. marca ob 19. uri pri Bundru v Borovljah, Dollichgasse 4
DRUŠTVENI VEČER — SPD .BOROVLJE" V DIAPOZITIVIH, nato družabnost.
H Petek 8. marca ob 19.30 uri v ljudski šoli na Bistrici DVOJEZIČNI Ll-TERARNt VEČER — Fabjan Hafner, Gustav Januš, Maks Sorgo, Joži Turk. Glasbeni okvir: Marja Feinig, kitara.
H Sobota 9. marca ob 14. uri SODOBNO OBREZOVANJE SADJA pri Kocjanu v Rožeku.
H Sobota 9. marca od 12. ure naprej DAN DOMAČIH JEDIL pri Adamu v Svečah.
H Nedelja 10. marca ob 14.30 uri v ljudski šoli v Kotmari vasi S PESMIJO V POMLAD.
H Nedelja 10. marca ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Šentjakobu LITERARNI VEČER PREŠERNOVA NAGRAJENCA Gustav Januš in Poide Bibič, Glasbena šola in MePZ .Rož".
Glasbeni užitek z Ribniškim oktetom
V	nedeljo popoldne je naše Slovensko prosvetno društvo „Zvezda" vabilo k Čimžarju v Dvorec na koncert znanega Ribniškega okteta.
V	Čimžarjevi dvorani je bolj pičlo zbrano publiko in goste pevce pozdravil predsednik društva Toni Miksche. Med poslušalci koncerta sta biia tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle in zastopstvo hodiške občine.
Bili smo priče glasbenega užitka, ki ga je možno le redkokdaj doživeti. Ribniški oktet se je predstavil z narodnimi in umetnimi pesmimi ter pesmimi drugih narodov. O kvaliteti tega okteta, ki je že pel na vseh kontinentih bi lahko napisali cele strani. Ribniški oktet sestavljajo namreč štirje člani nekdanjega Slovenskega okteta — Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Jože Kores in Dragiša Ognjanovič.
Med čudovito zapetimi pesmimi je še posebno navdušila ribniška „Sem Rib'nčan Vrban ...", po kateri, domnevamo, da je dobil novo ustanovljeni oktet svoje ime. Kot
Zveza slovenskih žena v Celovcu vabi na
OBČNI ZBOR
v petek 8. marca 1985 ob 13. uri v Mladinskem domu SŠD. Celovec, Mikschaiiee 4. Tudi ietos bo občni zbor ob Mednarodnem dnevu žena — borbenem dnevu naprednih žensk vsega sveta.
Zenske, ki čutite z nami, pridite k našemu praznovanju!
Odbor
že omenjeno, na koncertu v Hodi* šah ni bilo mnogo ljudi, zato pa so bili le-ti nad izvajanjem okteta tako navdušeni, da so z dolgotrajni"] ploskanjem kar naprej zahtevali ponovitev.
Naj še zapišemo, da je Ribniški oktet koncertiral dan poprej tudi v Tinjah.
Štipendija SPZ
za študij srbohrvaščine
Slovenska prosvetna zveza razpisuje štipendijo dijaku ali dijakinji, ki namerava študirati srbohrvaški jezik. Študij je predviden na univerzi v Novem Sadu.
Morebitni interesent (aii in-teresentka) naj se čim prej javi na Siovenski prosvetni zvezi v Ceiovcu, Gasometer-gasse 10, kjer dobi nadaijnja pojasnita.
Siovenska prosvetna zveza
Zveza koroških partizanov sporoča
Zaradi nepredvidenih težkoč bo potovanje na ČEŠKOSLOVAŠKO preloženo za nedoločen čas.
P!HRED!TVE
DUNAJSKI KROŽEK 22. 3. 1985 ob 19. uri v gostilni Wei-dinger, Dunaj IV, Danhauserg. 3 DIE WIENER TSCHECHEN — VON GESTERN UND HECTE Predava: Karl Mata!, Vizeprasident des Minderheitsrates der tschechi-schen und s!owakischen Volksgruppe in Wien.
OB1RSKO
KONCERT
ob 60-letnici domačega vižarja Sim$ja Durnika
v soboto 2. 3. 1985 ob 19. uri v gostilni Kovač na Obirskem.
Nastopajo: Obirski vižarji, Trio Pavlič, Altseewirttrio Prireditelj: Alpski klub ,,Obir".
ŠENTJAKOB V ROŽU
SLEDOVI ČASA
Večer slovenske besede in pesmi v nedeljo 10. 3. 1985 ob 19.30 uri v Kulturnem domu,
Sodelujejo: Gustav Januš, Poldne Bibič (gledališki igraiec), učenci Glasbene šoie Šentjakob in MePZ „Rož". Prireditelj: SPD .,Rož"
ZVAREK
KONCERT. OKTET SUHA
v soboto 9. 3. 1985 ob 20. uri v farni dvorani.
CELOVEC
PRIPRAVA NA OTROŠKI DAN
v torek 5. 3. 1985 ob 19. uri v Slomškovem domu (Tischlerjeva dvorana) v Celovcu, 10,-Oktober-StraBe 25. Vabljeni voditelji otroških skupin in odgovorni za otroško deio v fari. Prireditelj: Katoliška otroška mladina.
GLOBASNICA
Razstava sv. pisma v počastitev 400-letnice Dalmatinovega prevoda bibiije in novega prevoda nove zaveze v slovenščino
od nedelje 10. do petka 15. marca 1985 v župnišču v Globasnici. Otvoritev po nedeljski maši.
Prireditelj: Katoliška prosveta.
KPM — PODJUNA
bo priredi! TEČAJ ITALIJANŠČINE
za začetnike od marca do julija. Vodila ga bo Veronika Pletzka.
Prijave pošljite na uredništvo Kluba Podjunske mladine, Podjuna 35, 9142 Giobasnica.
DOM V TINJAH
V soboto 9. 3. 1985 od 9. ure naprej
PRAKTIČNI TEČAJ ZA SADJARJE IN KMETE
„0 vzgoji in rezanju sadnih dreves" Predavatelj: Roman Quendler, mojster, St. Andraž.
Slovensko prosvetno društvo „Do- Slovensko prosvetno društvo „Edi- V petek 1. marca 1985 ob 20. uri ^ brač" na Brnci vabi na	nost" v Pliberku vabi na	Slomškovem domu
OBČNI ZBOR
v soboto 2. 3. 1985 ob 19. uri pri Prangarju v Zmotičah.
Po občnem zboru bomo predvajali fiim „Povest o dobrih ljudeh".
KOROŠKA POJE
ob 1100-letnici smrti sv. Metoda
v nedeljo 3. marca 1985 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu.
Slavnostni govor: nadškof dr. Alojzij Šuštar.
Sodelujejo koroški cerkveni pevski zbori in MoPZ „Slava Klavora" iz Maribora.
Slovenska prosvetna zveza prireja
SREČANJE MOŠKIH PEVSKIH ZBOROV IZ ROZA v soboto 9. marca 1985 v Kulturnem domu na Radišah. Od 17. do 18. ure seminarska vaja o upevanju in šolanju glasu. Vodi Joško Kovačič.
Zvečer ob 19.30 uri koncert. Sodelujejo zbori SPD: Radiše. ..Bilka" iz Bilčovsa, „Kočna" Iz Sveč, Borovlje In „Jepa-Baško jezero" iz Loč.
KONCERT
ob 18. pevskem srečanju „Od Pliberka do Traberka" v soboto 2. 3. 1985 ob 19.30 uri v dvorani Schwarzl v Pliberku.
Nastopajo: Oktet TRO Iz Prevalj, dekliški zbor SPD ..Edinost" iz Pliberka, oktet Suha, MePZ iz Cme, MoPZ „Foitej Hartman" SPD „Edinosf" iz Pliberka in MePZ SPD „Srce" iz Dobrle vasi.
RAZSTAVA SVETEGA PISMA
ob 400-letnici Dalmatinove biblije
H od 3. do 8. marca 1985 v farni dvorani v Šmihelu. Otvoritev po nedeljski maši. Prireditelj: Katoliška mladina.
H Danes 1. marca je razstava še v župnišču v Železni Kapli.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 28. februarja 1985
Za 100 dinarjev dobite	8.00	šil.
Za 100 dinarjev ptačate	10.00	šil.
Za 100 itr dobite	1.085	ši).
Za 100 tir ptačate	1.165	šii.
Za 100 mark dobite	693.00	šil.
Za 100 mark plačate	709.30	šil.
predstavitev planinske knjige dr. Rafka Dolharja
. VABILO V JULIJCE
Predstavitev knjige je povezana tudi z dia-pozitivi. Prireditelja: Slove"' sko planinsko društvo Celovec in M"' horjeva založba.
Športno društvo Pliberk vabi na VELESLALOM NA LIBlCU v nedeljo 3. 3. 1985 ob 13. uri.
Rok prijave do sobote 2. 3. 1985 do 12. ure v Posojilnici Pliberk in Top* športu. Razdelitev skupin po norma" Avstrijske smučarske zveze.
A vstri j sko-j ugoslovansko društvo vabi na
KOROŠKI VEČER
v soboto 2. marca 1985 ob 20. uri v kulturnem domu v Ma-tulji pri Opatiji. Sodeiujejo: A-cappella ansambel iz Celovca (Hans Streiner), Trio „Ko-rotan" s pevci (Hanzi Kežar) in folklorna skupina iz Poreč (Friedl Krovait).
) Me J. marca prej sto četi se je roJič v revni kajtarski kiši pri po Jomače NorJeža v Stari vasi pr: Sentčipša v PoJjani Jr. Franc Petek. Letos P. avgasta ko miničo Jvajset čet, oJkar smo ga pokopači v Sentraperta pr: Večikovca.
Vsi, ki smo ga poznači in Ječači z njim, kar ne moremo verovati, Ja ki res ščo za naveJeni četnici. Najti Jr. Franc Petek je še veJno tako živ, tako prisoten meJ nami, kakor Ja spčok n: oJšeč. Dragače taJi kiti ne more.
Saj je kič Jr. Franc Petek osreJ-nja markantna osebnost, ki je vo-Jično asmerjača in aresničevača poprečno in gospoJarsko živčjenje ko-roškičr Sčovencev po/ stočetja v naj-oJčočičnejšik in najasoJnejšik ok-Jokjik zgoJovine sčovenskega čjaJ-stva na Noroškem. Dr. Franc Petek spaja P tisti generac:;:, P: je zavestno pretrpeča Jve vojn:, Jva-krat Joživeča razkosanje slovenskega naroJa, pa ok rek karasro-fak aktivno soJoživčjača njegovo živčjenjsko in oJporno zavesr rer janaško Joko njegove naroJno-osvokoJ:7ne korke in nsrvar:7ve rer avečjavitve samostojne saverene slovenske Jržave.
Danes, ko je organiziran nastop naroJnostne skapnosti samo po se-ki amevna stvarnost, /e preraJi spregčeJamo, kaj je pomeničo takoj prvo četo po pčekiscita oknoviti kačtaro, gospoJarsko in počitično živčjenje naroJnostne skapnosti, k: je kiča popočnoma Meprtprav/jena čez noč oJrezana oJ naroJne cečo-te in izpostavčjena pomnoženemu pritiska večinskega naroJa, k: sam n: verovač v svojo Jržavo, marveč viJeč in gčeJač možnost častnega preživetja in naJačjnjega ok-stoja eJinoie v prikčjačitvi Nemčiji in je tako v pretežni večini pojmovač taJi pčekiscit sam. /n v tek okočnostik je kič Jr. Franc Petek eJini čaik z visokošočsko iz-okrazko, ki je trJovratno in neustrašeno vztrajač v svoji Jomo-vini in ostač meJ svojim čjaJ-stvom, Ja ki mn pomagač in stač ok strani v korki za ččovekove in naroJne pravice.
V PNVČN VRSFAFČ NrlPODNFCzl ŽČVF/FN/A
Naj čaJno zato, Ja mn je Avstrija — „Jržava, ki je nikče ni marač" — oJvzeča po pčekiscitn Jržavčjanstvo v žečji, Ja ki kakor vsa ostača čaična intečigenca emi-grirač. FoJa Jr. Petek ni kčonič, priJokič si je Jržavčjanstvo nazaj :n se ok svojem pokčicnem Ječn kot priznan zJravnik v Večikovcn takoj vkčjačič v naroJno prizaJe-vanje svojega čjnJstva. čn tako ga najJemo v prvik 'vrstak na vsek poJročjik naroJnega živčjenja.
OJ četa 792J pa vse Jo konca njegovega okstoja je kič z izjemo ene same Joke preJseJnik „Poči-tičnega in gospoJarskega JrnŠtva za Sčovence na Noroškem" — te-Janje počitične organizacije ko-roškik Sčovencev in oJ tega četa naprej vse Jo nničitve Jemokratič-nega nstroja v Avstriji počeg ene-
ga Jnkovnika posčanec v koroškem Ježečnem zkorn, izvočjen na čisti „Noroške sčovenske stranke",' kot sonstanovitečj je kič vso Joko prve repnkčike voJičen oJkornik „Zveze sčovenskik zaJrag" in končno ves čas tnJi preJseJnik „.$čoveMskega šočskega Jraštva". Not posčanec je soJečovač kot prej-stavnik koroškik Sčovencev na vsek manjšinskik kongresik v okvirn Drnštva naroJov.
V to sično razknrkano Joko so paJča pogajanja za knčtnrno avtonomijo, katerik potek in konec
sta kiča za Jr. Petka največja po-čitična šoča in kkrati najgrenkejŠe živčjenjsko razočaranje, ko je mo-rač ugotoviti, kako se stvari ok ak-sočatni nepripravčjenosti nemškik strank za kakršenkoči kompromis v smisča konstr^ktivnik sčovenskik preJčogov postavčjajo na gčavo in se Fčovencem očita krivJa za pre-nekanje razgovorov. Taktika, ki se veJno spet ponavčja vse Jo Ja-našnjik Jni.
Dr. Franc Petek kot prepričan Jemokrat ni žečeč soJečovati s kče-rojašističnim režimom in se je po četa Č93-Č skoraj popočnoma Kmak-nič iz počitičnega živčjenja.
No so nacisti prevzeči okčast v Avstriji in je priščo Jo prikčj%-čitve, pa se je kot zaJnji Jemokra-tično izvočjeni preJstavnik sčoven-skega ČjnJstva, ki se počeg tega ni nikoči kompromitirač s soJečova-njem s kčerojašističnim režimom, zaveJač svoje Jočžnosti, Ja po svo-jik možnostik prepreči najkttjše ači, kakor pravi sam v svojik 5pomi-nik, „Ja je posknšač rešiti, kar se je rešiti Jačo".
No, rešiti se ni Jačo nič.* čas kočokavsta, ki je poznač samo to-tačno uničevanje, ni kič pripravčjen niti Jostopen za kakršnokoči posre-Jovanje, kaj šeče popuščanje. NJor je to poskasič, je načeteč če na nerazumevanje in sovraštvo pri na-sičnik okčastnikik, pa t^J: v častnik vrstak, v kočikor pozneje za ta tvegani poizkas spčok ni žeč če nekvačežnosti, samo očitke in ok-soJko.
Pa kakor koči že, nikče ne zmore v vsej razsežnosti oceniti, kaj vse je Jr. Franc Petek na počožajik, ki jik je imeč, v prvi repakčiki in potem v strašnik četik nacizma vestno in nesekično storič za sčoven-skega ččoveka na Noroškem. Vse to je ok svoji skromnosti neraJ z večiko zaJržčjivostjo samo na izrecno žečjo mčajšik in ožjik soJe-čavcev sam poveJač v svojik 3po-minik,- z njimi nam je zapastič kkrati eJino in eJinstveno pričevanje o tej tako pomemkni Jok: naše naroJne skapnosti na začetka
njene samostojne poti Jo zčočin-skega poskasa njene jizične iztre-kitve. Zato v tem okvira ni po-trekno še več zapisati o Ječa Jr. Franca Petka v tem časa.
A o časa po Jragi svetovni vojni in o svojem mesta v njem pa Jr. Petek ni žečeč govoriti. Bič je skromen in čas ma je kič prekčiza in preveč neposreJen, kakor je Jejač.
OSNFDN/A VOD/PNA OSEBNOST
V resnici pa je Jr. Franc Petek kot starosta pičče sčovenske inteči-gence kič taJi po zčoma nacizma vse Jo svoje smrti osreJnja voJič-na izravnačna in neoporečna osek-nost kot steker novega počitičnega živčjenja in Jogajanja meJ 5čoven-ci na Noroškem. Dragič se je zna-šeč v počožaja, Ja areJi in zJraži razkegane, iz vsek vetrov vračajoče se čjaJi skoraj aničenega tako-rekoč oJ smrti vstačega sčovenske-ga čjaJstva. Na neopazen način, kakor je znač če on, je v ozaJja asmerjač Ječo mčaJe generacije, ki je po eni strani zmagosčavna pri-šča iz partizanov in revočacionar-no oJkčanjača sčekerno oknovo nekJanje konservativne počitike, katera pa je po Jragi strani imeča ta Ji svoje zagovornike. Brez priznane avtoritete Jr. Petka ki kičo vmesno povojno okJokje meJse-kojnik očitkov krez Jvoma še kaj-še, čeprav sam nikJar ni prikrivač,
na kateri strani stoji in Ja je njegovo mesto na strani OsvokoJične jronte, kakor je taJi v prvi repa-kčiki veJno jasno zastopač svoje čikeračno napreJno gčeJanje, s katerim je kič popočnoma sam v te-Janjem konservativnem voJstva koroške sčovenske počitike.
Že meJ vojno je kot konjinira-nec v .$entviJa ok Gčini, kamor ga je pregnača nacistična okčast, Mašeč stike s partizani, preJvsem z Natijo VreJnikom-Fomažem, poznejšim naroJnim kerojem. Fe-ta je že četa Č942 ači v začetka
okiskač Jr. Petka v kraja njegove konjinacije in oJtčej so trajači tisti stiki, ki so postači veJno kočj tesni, vse Jo konca vojne.
Fako je kič Jr. Franc Petek naj-kočj pokčican, Ja prevzame voJ-stvo počitične okčasti, ko je partizanska vojska zaseJča jažni Ječ Noroške. /n res je kič Jne 7tl. maja 7977 na konjerenci protijašistov v Cečovca izvočjen za preJseJnika Pokrajinskega naroJnoosvokoJič-nega oJkora, na kateri so sčoven-sko in nemško govoreči antifašisti spreječi Jekčaracijo, Ja oJkčanjajo in ne priznavajo Ježečne včaJe poj voJstvom Piescka, ki je preječa okčast neposreJno iz rok nacističnega gaačeiterja Rainerja. Fako je kič Jr. Franc Petek nekaj Jni Je-jansko včaJn: preJseJnik vsaj za jažni Ječ Noroške.
Nmača zatem je Jr. Petek postač preJseJnik „OsvokoJične fronte za 5čovensko Noroško", ki sicer nikJar ni Jokiča Krajnega priznanja kritanske zaseJkene okčasti, ki pa je kiča kčjak tema Jejanska po-Čitična preJstavnica koroškik 5čo-vencev, Ja taJi kritanska zaseJke-na okčast ni mogča mimo nje. V tem počožaja se je Jr. Petek večkrat pogajač z zaseJkeno okčastjo in ji veJno spet Jemonstrirač ččo-vekov in naroJni .ponos sčoven-skega ččoveka ter ji izsičič spoštovanje Jo sčovenske naroJnosti, s katero je čestokrat ravnača kakor s kočoniačno rajo. Dokro se spominjam primera, ko je šef kritanske zaseJkene siče na Noroškem

Ob stoletnici rojstva
dr. Franca Petka

Dr. Petek, kakor ga je upodobi) Božidar )akac
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
po ponovnik intervencijak spreječ na pogovor Ječegacijo OF. Očitno, Ja ki pokazač svojo vzvišenost, je meJ razgovorom naJato počožič svoje noge na mizo, nakar je Jr. Petek razjarjen zamrmrač: „Pogčejte karakoč" in taJi sam Je-monstrativno reagirač na isti način. NaJati oficir je to takoj opa-zič, zarJeč in viJno prizaJet na-Jačjevač pogovor tako, kakor je v navaJi me J očikanimi čjaJmi. Fe-Jaj sem kot mčaJ neizkašen ččo-vek, ki je kič komaj soočen s poči-tiko, okčaJovač Jr. Petka in kič nanj izreJno ponosen. Z gčokokim spoštovanjem in resnično kvačež-nostjo sem potem v Jočgik četik iskrenega soJečovanja gčeJač in imeč v Jr. Petka čik in vzor na-roJnega voJitečja, ki se je vkčjačič v naroJnoosvokoJično gikanje ce-čotnega sčovenskega naroJa, ki pa je na Jomačik tček veJno spet rakčo in neopazno pomagač svojim mčajšim soJečavcem z nasveti iz svoje kogate izkašnje in asmerjač njikove začetne korake v počitično areno.
No je kiča astanovčjena „Demo-kratična fronta Ječovnega ČjaJstva", je Jr. Petek spet prevzeč krmičo kot preJseJnik v svoje roke in jo spretno voJič po grekenik poti manjšinske frontne organizacije s težnjo po čim tesnejši povezavi z Jemokratičnimi sičami večinskega naroJa. Na ta način naj ki se naroJna skapnost izmotača iz asoJne izočacije, v katero je kiča pogakonosno potisnjena z mejno oJčočitvijo na pariški konferenci. „FaJi če k Jo noče kiti tvoj prija-tečj, ga imej za prijatečja in ga koš končno prisičič, Ja ko v resnici postač prijatečj," je kiča počitična moJrost Jr. Petka v prizaJevanja za reačizacijo nove počitične koncepcije napreJnega gikanja sčovenske naroJne skapnost:'. 3oča ma je kiča težka neaspešna korka sčovenske naroJne skapnost;' v prvi re-pakčiki, ko se je če-ta znašča veJno spet osamčjena proti zJraženi frpn-ti nemškik strank v Jezeči.
0$FAF /F ŽČV /N FVONFN NFD NANČ
Državna pogoJka je Jokoncno spremeniča počožaj sčovenske naroJne skapnosti in terjača novo počitično straktaro. Dr. Franc Petek je z vso vnemo poJpirač organizacijsko in programsko-iJejno ok-čikovanje nove naJstrankarske počitične formacije, ki naj ki kot nestrankarska zkirna naroJna organizacija zJraževača vse koroške 5čovence ne gčeJe na njikov svetovni nazor in njikovo počitično nastrojenje. 5am ni koteč več prevzeti voJstva in si prizaJevač, Ja naj priJe Jo generacijske spre-memke v počitični straktari naroJne skapnosti.
Fo se je ta Ji zgoJičo z astano-vitvijo „Zveze sčovenskik organizacij na Noroškem".
5 tem, Ja je Jr. Petek prevzeč mesto preJseJnika NaJzornega oJkora v novi organizaciji, je kiča ZFO izpričana kot iJeočoška na-sčeJnica OF in DFDB z načogo, Ja naj iz Jemokratičnik napreJ-nik perspektiv naJačjaje prizaJe-vanje sčovenske naroJne skapnosti za Josego v ččena 7 Jržavne pogoJke zajamčenik nacionačnik pravic in za aresničitev ččovečan-skik načeč enakopravnega in mi-ročjaknega sožitja meJ naroJoma v Ježeči.
čzraz tega kotenja je Spomenica koroškik Sčovencev, ki je še Ja-nes pčatforma naroJnostnik zaktev in osnova z njo astvarjene enotnosti okek osreJnjik organizacij kot preJstavništva koroškik Sčovencev.
V četa stočetnice njegovega rojstva in Jvajsetčetnice njegove smrti ta korka še ni končana — prav zato je in ko Jr. Franc Petek še veJno živ in tvoren meJ nami.
dr. Franci Zwitter st.
V prvem obdobju, na prvi stopnici skupnega življenja, se večina parov prepira zaradi privajanja na skupno življenje. Tašča prihaja prepogosto na obisk, mož hoče ostati zvest fantovskim navadam, žena se ne znajde pod bremenom novih dolžnosti. Nesoglasja pa se nekako vendarle zgladijo in čez deset let se zakonca le še smehljata, če sa spomnita. zaradi kakšnih malenkosti sta si nekoč uničevala živce. Seveda se še vedno kaj spreta, a zdaj so vzroki drugi.
Ameriška psihologinja Barbara Defrank je pri proučevanju skupnega življenja mnogih ameriških parov ugotovila, da se nekateri pojavi vztrajno ponavljajo. Torej gre za zakonitosti, ki pa jih doslej nismo znali opaziti. Čim bolj poprečna je zakonska skupnost, kar zadeva starostno razliko in način življe-
Babičini nasveti na rešetu
vf</no	gcMpor//M/T: M%-
rcr/: to d/; ono fd^o,	je s/TU/g or/ wo;e
/'rr/uef. /z njene	knjige zn /zrzz^re res
se ?7Mr$//:<T; ve/j% fer// zAznt/zznes, z nznogznzz' nje-nznzz nzZiferz zn zz^zzsnjzzznz /zzz v sorfo^nz ^zz^zž-njz nzznzzzno ^zzj ^oeeZz. /1 po;Jzzno ^zzr or/ prz-nzerzz r/o /zrzznerzz.
^ Nzzrzznčnzz gosjzo^znjzz naj ^/ nzo^o prese-jzz/zz, prez/en zzznzesz' ZesZo. 7*o r/c/o je zzfzzj or/-več. Nzzsvet je te/jzz/ iz ezzszTz, ^o so nzo^o pro-z^zzjzz/z tzz^o, zfz: so jo zzzjeznzz/z /z vreč zn je Mzz čzstočz! oporečnz!.
^ Vsz z/ozčzfA'z /z fesZzz nzzj /?; zzne/z so/zno teznpezzzfzzro. 7o zče/ozna r/rž/. Ao v zneszznzeo szzrovegzz nzzzs/zz zn s/zzzč^orjz! vnzešzzzno nzrz/zz jz!jczz, znzzs/o posZzzne ^osznzčzzsfo, prz' nzeszznjzz pz: se nzzto spet stopz.
^ Pecz/nz przzse^ nzzj 7z z/oz/zz/z nzzzzzzčnje. /Vzz-pzzčnoz Peez/nz przzse^ vezčno vnzešzznzo z znoz^o vrez/, z/z! se z/oz/o7rzz prenzeszz; fo ne ve/jzz /e prž pzz/jenern ZesZzz.
^ Zuznonzn so^ zzzčznz pogzzčo. Nzzpzzčno. Zz: to zzporzz/zzmo nz:rz7zz:no (zznonzno /zzpzno.
^ Peezvo nz:j /zz /;//o rz:/z/ejse, če znzz nz: &on-ezz z/oz/zznzo stepen /ze/jz:^. Nzzpzzčno. Peezvo /zo enzz^o rz:/z/o, če tesfzz z/oz/zzzno ce/o nestepeno jz:jce.
^ Več je jzzje, /zo/jse je peezvo. zVz res; Rz:z-nzerje znez/ t/or/r:r^/ znorz: /?/:/ vez/no z/o/očeno. Če je jzzje jzreveč, /<o testo pretrz/o. Prz tenz zno-rztnzo pztzztz tzzz/z nzt to, z/zt vzztznenzo srez/nje ve/z^zz jztjezt; če so z/e/ze/z), ;z7z je čzztro preveč.
*	Do/zro zzzzzs/o nzVo/z ne po^vzzrz peczvzz. Drž: /e z/e/onzz:. Pes je, z/z: z/o/zro nzz:s/o nt^o/t ne po^vz:rz peezvz:, res pz: je tz:z/z, z/z: znzz vez/no ne ^orzstz. Prz rz:/z/z7z peezvz/; /zz/z^o z/rz:go nzz:s/o nz:z/onzestz nzzjcenejsz: nzz:rgz:r;nz:, ^er se prz r/g/j-senz pečenjzz vonj wz:s/z: porz:zgtt/z;*. O/zz/ržz se eJžno prz znez/enenz testz: zn ^rezrzzz/z.
^ Prz przprz:v/jz:njz: ^o/ača nz:j /z/ rozzne vnzesz:/z v nzo^o, prez/en zzztnesznto testo. Po ^ržz /e tztZvztt, ^z:z/z:r so rozzne nzo^re, /zoz/zsz ^z: so oprztne z:/z nztnzočene v rzzm. ^zcer pz: se rozzne zz:rz:z/; zrzzzsfnegz: testz: sztzne porz:zž/e/zjo po ^o/z:čzz.
^ Dz: peezvo /z:že stresenzo zz nzoz/e/z:, gz: nzo-rzznzo prej nztnzzzstztz zn poszztz z z/ro/zt/nz:nz;. De-/onzz: z/ržz. Zz:z/ostz:je, z/z: gz: nzzznzzstzrno.
^ Pesto nz:j /z; nzešz:/: vez/no v zst: snzerz, st-cer /zo zz njegz: zzš/o preveč zrzz^z:. ČVztpzzčno. Przzv vseeno je, v ^zttero smer gz: zneMzno, ^z:jtz pog/<:vztno je, z/z: z/o/zro vnzesztzno vse z/oz/z:t^e. ^e nz:j/zo/je pz: je, če zzporzz/zzzno znešzz/ec, sz:j nzešz: v vse snzerz.
^ Dz:/j čzzsz: nzeszzzno testo, /zo/jse /zo peezvo. Nz:pz:čno. Prez/o/go tneszzno testo zztegne postzztz preveč rz:/;/o zn /zo v pečzc/ pz:z//o. Prz:vz7no.-T/ešztmo, z/o^/er se s/z:z/^or v zneszznzcz nzzts/z: zn jz:jc ne stop/, potem pz: nz: /ntro zn močneje ^ot prej vmesz:mo se mo^o /n pecz/nz prz:se;V
^ Pesto zz: peezvo nz:j /zz vez/no mesz:// z ž/Z-eo, ^z zmz: nz: trez/znz /zz^n/o. Drž/. Pz:^o je me-šz:nje /zo/j zzč/n^ov/to, ^er se testo mešz: o^rog ž/zce /n skoznjo.
^ Peezvo, v ^ztteregz: smo vmesz:// pecz/n/ prztse^, nz:j /z/ č/mprej z/z:/z v peč/co. A'z:pz:čno. žčzzrzzz/; v/ztžnostz' Zz^ne pecz/nz przzše^ tzt^oj z/e-/ovztt/, z: ^/jzz/z temzz /z:/z^o testo vso noč stoj/ v /;/ztz/t7nt7n<, prez/en gz: z/z:mo v peč/co.
*	A/oz/e/ov nz:j /z/ n/^o/z ne pom/vz:// z voz/o, temveč /e s pzzp/rjem. Nz:pz:čno. č/porzz/z/jzzmo vročo voz/o zn pom/vz:/nz prztsezb. ^oz/o/zn/ mo-z/e/z nzzmreč ne rjztv/jo.
^ Posoz/e, v ^zzterz /z:/z/;o pečemo /zrez mzzst/, nz:j /z/ ne mzzst///. /Vz:pz:čno. Če n/ nztmzzsčenz:, se peezvo rz:z/o pr/me.
^ 5veže pečenemzz peczvzz s/zot/z prep//;. Nz:-pzzčno. Do/zro s/tzzjzznz; peezvo /z:/;^o stoj/ zbjer-^o/z, tzzz/z nz: prep//;zz.
^ iveže pečeno peezvo nz:j stoj/ pet m/nzzt prez/en gz: izrežemo. Nz:pz:čno. .^/žztjzzno zn pečeno peezvo se n/č več ne sprem/njz: zn je vseeno, ^z/z:j gz: rztzrežemo.
Sedem kritičnih postaj v zakonu
Vsako življenje v dvoje se odvija po nekih zakonitostih. Kritično ni le sedmo leto zakona, ket srro misliti nekoč, in tudi ne samo prvo, kakor trdimo dandanes. V vsaki zakonski ali izverzakonski skupnosti se ponovi sedem kritičnih obdobij, kdor želi živeti v miru in slogi, mora brez spotikanja prestopiti sedem nevarnih stopnic.
nja, tem bolj je podobna osnovnemu vzorcu sedmih kritičnih postaj, ki jih psihologinja našteva zakoncem v opozorilo. Zatrjuje, da bi morali vsi poznati značilnosti posameznih kritičnih razdobij — tako bi se lahko že vnaprej pripravili na težave in se jim nemara tudi izognili.
PRVA POSTAJA:
SLOVO OD DOMAČE HiŠE
V	prvih treh letih skupnega življenja imata zakonca najvep težav zaradi staršev. Oba poskušata ugotoviti, kam pravzaprav spadata. Morata se dokončno odtrgati od domače hiše. Če po sili razmer živita pri enih ali drugih starših, se obdobje osamosvajanja podaljša, prepirov pa je običajno še več. Nekateri zakonci se poskušajo osamosvojiti naenkrat, z ostrim rezom, drugi iščejo lagod-nejšo in manj bolečo pot. Partnerja v prvih treh letih raziskujeta možnosti skupnega, predvsem intimnega življenja, oddvajata se od samskega stanu.
DRUGA POSTAJA:
OTROC! tN POKLiC
V	razdobju od četrtega do sedmega leta skupnega življenja si zakonca prizadevata napraviti kaj več iz sebe. Eden ali drugi je posebno prizadeven na delovnem mestu. Oba razmišljata, kdaj naj imata otroke in koliko. V tem obdobju pa se običajno prvič pojavijo tudi dvomi: sta si izbrala pravega življenjskega tovariša? Večkrat kot prej si eden ali drugi zaželi samote, nič več ne tičita skupaj toliko kot v prvih letih. Naučila sta se živeti skupaj brez nenehnih trenj, naučita pa sta se tudi prepirati.
TRETJA POSTAJA:
ZAKON POSTANE PRETESEN
Zakonca sta poročena kakih deset let, oba sta stara okrog trideset. Čas prvih skupnih dosežkov je za njima, dosegla sta neko življenjsko raven. Stanovanje imata, opremo tudi, na delovnem mestu se je že pokazalo, kaj bosta lahko še dosegla. Toda pari postajajo sedaj manj strpni drug do drugega. Včasih se enemu ali drugemu zazdi, da ga partner ovira pri uresničevanju načrtov, pri potrjevanju samega sebe. Tudi v postelji se začno prve krize dolgočasja. V tem kritičnem razdobju skupnega življenja je mnogo skokov čez plot, veliko je ločitev.
ČETRTA POSTAJA:
ČAS MtRU
Zakonca se bližata štiridesetemu letu, poročena sta približno petnajst let. Na delovnem mestu sta že dosegla višek. Otroci so zrasli in z njimi ni več toliko dela. Več imata spet časa drug za drugega, našla sta si krog prijateljev, tudi denarno sta že tako močna, da si lahko privoščita to ali ono. Včasih se v tem obdobju že pojavi kanček nezadovoljstva: je to, kar sem dosegel (dosegla) zares vse, kar bom imel (imela) od življenja? Če je žena nezaposlena, pride do krize iz drugega razloga: mož je na delovnem mestu uspešen in sam nase ponosen, žena pa ima veliko časa za razmišljanje in nezadovoljstvo.
PETA POSTAJA:
SANJE SE RAZBLiNiJO
Zakonca se približujeta petdesetemu letu, poročena sta kakih dvajset let. V tem obdobju postanejo ženske običajno samoza-
vestnejše, možje pa bolj razumevajoči, bolj čustveni, popustljivi. V to razdobje se uvršča tudi znamenita „kriza srednjih let ". Človek zavrti svoje življenje nazaj kakor film in tuhta o možnostih, ki jih je zapravil. (Kaj bi bilo, če bi bil takrat ravnal drugače ...) Na tehtnico položi sanjarije in vsakdanjo puščobo, neredko se eden ali drugi odloči, da bo začel čisto od začetka, na novo. S tem pa se prikrajša za srečno obdobje šeste postaje.
ŠESTA POSTAJA:
POMLAJENA LJUBEZEN
Zakonca sta stara nekaj več ali nekaj manj kot petdeset let. Njun zakon traja že več kot dvajset let, otroci so že odrasli in so se osamosvojili. Zakonca imata veliko časa drug za drugega, če ga znata pravilno izkoristiti in obrniti, sta lahko zelo srečna. Biti pa morata zadovoljna drug z drugim in sprijazniti se morata s staranjem. Običajno se poskušata tudi v vlogi dedka in babice.
SEDMA POSTAJA: RAZMIŠLJANJA O SMRTI
Zakonsko življenje traja že štirideset let. Težave in nesporazumi so sedaj povezani z: upokojitvijo in s praznino, ki nastopi potem. Zakonca se morata navaditi drugačnega razporejanja časa. Če sta se na šesti postaji lepo ujela, bosta tudi na sedmi dobro vozilu skupaj. Pogosto se dogaja, da se zakonca za spoznanje odtujita drug drugemu — podzavestno preskušata, kako jima bo, če druge umre.
To naj bi bilo torej sedem postaj v zakonu. Niso pa v vseh zakonih enake. Nekatere zakonci živijo kot po urniku, drugi pa se še na šesti postaji dajejo zaradi tašče in drugih težav s prve postaje. Marsikaj je odvisno od tega, kdaj sta zakonca začela skupne življenje, koliko otrok imata, kakšna je starostna razlika, kakšne so gmotne težave, ke so ju dajale. Težave pa so in tudi morajo biti v vsakem zakonu. Kajti zakon brez težav ni zrel zakon, zakonca, ki še nista prebrodila nobenih težav, ne moreta z gotovostjo trditi, da se dobro razumeta. Razumevanje in naklonjenost se izkažeta šele ob preskusnem kamnu skupnih skrbi.
Poskusite kdaj tole!
STROČJI FIŽOL PO BALKANSKO
Potrebujete: 150 dag stročjega fižola, 5 dag prekajene slanine ali 5 dag olja, 25 dag čebule, 50 dag paradižnika, šop zelenega peteršilja, 2 stroka česna, sol, žličko sladke paprike, pot titra kostne juhe ati vode za zativanje.
Očiščen fižot dušite na maščobi in čebuti. Med dušenjem ga zativate. Ko se stroki zmehčajo, pridenite na krhtje razrezan paradižnik, papriko, nazadnje pa še peteršitj in strt česen. Posotite, premešajte in dušite še totiko časa, da se paradižnik razpusti.
Jed ponudite kot priiogo k mesu.
MLADI FIŽOL PO DUNAJSKO
Potrebujete: 150 dag stročjega fižota, vejico timijana, Ščepec šoti, 5 dag masta, 5 do 6 dag moke, šop sesektjanega peteršilja, 2 stroka česna, 2 žlici kiste smetane.
Očiščen fižot zrežite na 2 cm dotge patičice in ga z vejico timijana skuhajte v mato stane vode. Na mastu zarumenite moko, prežganje napo) ohtadite in ga stresite h kuhanemu fižotu. Jed prevrite, začinite s sesekljanim peteršiijem, česnom in kisto smetano.
Ponudite jo h kuhani govedini ati kotobarju pečene satame, tahko tudi h kuhanemu prekajenemu mesu ati razsotjenemu jeziku.
ZELJNA JUHA PO ŠVICARSKO
Potrebujete: 70 dag zetnate gtave, čebuto, 3 dag masta, 1,5 titra vroče juhe (tahko iz jušne kocke), 5 dag riža, sot in poper, noževo konico nastrganega muškatnega oreščka in na osebo po 1 jeditno žtico naribanega ementatskega sira.
Očiščeno zetnato gtavo razrežite na štiri dete, vsakega pa potem še na tanke rezance. Čebuto sesektjajte. V kozici segrejete masto in na njem zarumenite čebuto. Dodajte zetje in oboje skupaj dušite 15 minut.
Medtem preberite, umijte in odcedite riž, ga stresite k zetju in kuhajte 25 minut. Osotite, poprajte, dodajte muškatni orešček. Juho na-tijte v jušnik in stresite vanjo še sir.
BOSANSKI LONEC
Za osem oseb potrebujete: 30 dag svinine, 30 dag ovčetine, 30 dag govedine, 2 ati 3 korenčke, 2 peteršitjevi korenini, 5 krompirjev, gtavico ohrovta, 4 zetene paprike, 4 paradižnike, 3 čebute, gtavico česna, majhno zetnato gtavo, 50 dag stročjega fižota, sot, poper, žtič-ko rdeče paprike.
Meso zrežite na kose, zetenjavo na debelejše rezance, česen samo otupite. Meso in zetenjavo ztagajte v ptasti. Sotite, dodajte četa zrnca po-
pra in zmteto papriko. Zaiijte z mrzto vodo. Dobro pokrijte in kuhajte v vročini, dokter ne zavre, nato pa dve do tri ure čisto počasi, odvisno od trdote mesa. V toncu na pritisk bo jed kuhana v 40 minutah.
Še tote: pri kuhanju je v navadi, da dajo pod ptasti mozgovo kost, da se jed ne prime ati četo ne prismodi.
NADEVANA ČEBULA
Potrebujete: 8 srednje debetih čebut, 20 dag mešanega zmtetega mesa, 10 dag otja, 10 dag paradižnikove mezge, 5 dag prekajene stanine, 10 dag riža, 1 dt vina, 1 žlico moke, vodo ati juho za omako, sot, poper in šopek zetenega peteršilja.
Čebute razrežite na potovice in jih kuhajte 10 minut. Potovičke nato izdotbite — ostati morata po dva ovoja. Meso prepražite na prekajeni stanini in otju. Riž napo! skuhajte, stresite ga k mesu, sotite, popoprajte in dodajte še peteršitj. Zmes dobro premešajte in jo nadevajte v čebute.
Na otju prav mato prepražite moko, pride-
nite paradižnikovo mezgo in vino, zaiijte z vodo ati juho, prevrite in nato omako pretijte p<? čebuti. Čez nekaj minut je jed pripravtjena-Postrezite jo s krompirjevim pirejem.
Jed je doma iz madžarskih obmejnih krajeV-
MUSAKA IZ STROČJEGA FIŽOLA
Za 5 do 7 oseb potrebujete: 1 kg stročjega fižota, 1 debeto čebuto, 3 paradižnike, 2 zeten' papriki, šop zetenega peteršitja, 2 jajci, 1 kiste ati siadke smetane, sot, poper, žtiČko rdeče paprike, 10 dag otja in 3 stroke česna.
Očiščen in opran fižot prerežite po dotgefOr stresite na segreto otje in dušite do mehkega-Med dušenjem ga po potrebi zativajte z vodo-Ko je fižot kuhan, mu dodajte zrezano zeten<? papriko, paradižnik, peteršitj, sesekijan česet^ in papriko v prahu. Osotite. Meso na sesektjant čebuti napo] spražite. Nato nadevajte v jensk<? sktedo ptast fižota in ptast mesa, na vrh drug<^ ptast fižota. Pritijte 2 dt juhe ati vode in neka/ časa pecite. Tik preden je musaka pečena, j^ pretijte s smetano, v kateri ste razžvrktjati jap ci, in še tepo zapecite. Servirajte jo z jogurtom-
Ne mešajte zdravil
Kolikokrat se zgodi: ljudje zaužijejo lahko pomirjevalno sredstvo, drugi dan pa spet ob'' ščejo zdravnika in tožijo, da je zdravilo premočno, da jih je vso noč tresla mrzlica in da' jala vročina in da so se komaj dvignili... Navadno pa so krivi sami. ker kljub zdravnikove' mu opozorilu, naj ne pijejo alkohola, če jemljejo zdravila, poplaknejo večerjo ali celo sa' mo tabletko s požirkom. „Saj sem samo pivo," prepričujejo. „pivo pa meda ni alkohol. P'' vo je kot voda!"
In potem je treba prepričevati, da morejo imeti tudi majhne količine alkohola slabe po' sledice, če jih mešamo s pomirjevalnimi sredstvi. Zakaj? V povezavi z alkoholom lahko za' lo slabo delujejo na dihalni sistem. Primerov zastrupitve s kombinacijo alkohola in P°' mirjeval - to je seveda skrajnost — je znanih več kot dovolj...
Veliko pa je tudi zdravil, ki ne delujejo najbolje, če jih mešamo. Zelo slaba kombinaciji so na primer diuretiki in pomirjevalna sredstva, ker vplivajo na krvni pritisk. Torej ne odveč opozoriti, kako škodljivo je jemati to ali ono zdravilo na lastno pest, ne da bi P^ vedali zdravniku, kaj vse že jemljemo. Tudi kadar predpiše en specialist eno, drugi pa drP' go zdravilo, je treba povprašati, kako vptiva"a obe zdravili drugo na drugega. To je P^ sebej pomembno, če trpite za kakšno kronično boleznijo in ste zdravit tako navajeni. ^ pravzaprav pozabite, da so zdravila.
Tudi antibiotikov ne mešajte po lastni presnji, kajti različne skupine morejo v kombin^ cijah zmanjšati, učinkovitost ali celo povzročiti nevšečne motnje. V primeru akutnega oP°' lenja je dobro prenehati z jemanjem poprej predpisanih zdravil in uživati le nova.
Nosečnice naj ne segajo po zdravilih brez zdravnikovega privoljenja. Previdnost je P^' zdravilih sploh na mestu: marsikdaj sami zakrivimo, za kar potem dolžimo zdravnike, sih celo njihovo nevednost!
J%MeaA%E;
VESTNIK
R A D ! O
TELEV!Z!JA
		A V S T R i J A 1
K		PETEK, 1. S.: 9.00 Poročita — 9.05 Za Dredšotske otroke
— 9.30 Ruščina — 10.00 šot-ska iv — 10.30 Potujoči kino Pym — 12.05 Takrat — u po Poročita — 16.30 Za pred-*soiske otroke — 16.55 Mini čas v stiki — 17 05 Pinocchic)_ 17.3Q Risanka (serija) _ 17 55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Stike ^ Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija da-^ss — 19 30 čas v stiki — 20.15 Ladja — ^2.C0 Modna revija — 22.05 Joiiy Jocker — -72.50 šport — 23.50 Poročita.
SOBOTA, 2.	9.C0 Poročita — 9.05 Angte-
sčina — 9 33 Francoščina — 10.05 Ruščina — 1C35 Zgubtjeni sin — 12.55 Nočni studio — ISCOPoročita — 14.30 Ziati sponi — 15.55 akob in Etizabeta — 16.00 Hato Spencer! — IdSOViki — 16.55 Min; čas y stiki _ 17.05 ^^avissimo — 17.55 Otrokom za tahko noč 18.C0 Dva krat sedem — 18.25 Dober ve-v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 vstrija danes z novostmi iz Južne Tiroi-ske — iy 3Q v gjiki jn šport — 20.15 7^ pri ktavirju — 21.50 Takrat — 21.55 ans Peter Heinz): Tehten vzrok — 22.55 SPct - 0.35 Poročita.
"EDEMA, 5. 5.: 11.00 Ura tiska — 12.00 jSport — 13 oo Orientacija — 15.00 Otok pta-ctetfinov — 16.30 Toby in Tobias — 17.00 'sanka (serija) — 16.15 Atice v čudežni ^ežeti — 17.40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev IT 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.25 ovori dr. Stefanie Nadherny — 19.30 Čas ^ ^*'^i in šport — 20.15 Johann Sebastian 22.10 Budov nauk — 22.15 Jour fixe ^ Wottgangom Krausom — 23.15 Poročita.
PONEDEUEK, 4.	9.00 Poročila — 9.05
° Predšolske otroke — 9.50 TV kuhinja — 0.00 šolska TV — 10.50 Zlata spona — 12.00
Pe-Jadran magazin — 15.00 Poročila —
50 Za predšoiske otroke — 14.55 Mini °s v sliki — 17.05 Viki — 17.50 George — , 55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Slike ^ Avstrije — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija da-— iy 30 čas v sliki — 20.15 Ponedeljski Port — 21.08 Kuharji mojstri — 21.15 Mag-^ Takrat — 22.05 Skozi Nizozem-s*oBetgijo in riazaj_22.43 Poročita. .TOREK, s. 5.:7.oo Poročila —9.05 Za predorske Otroke — 9.50 Angleščina — 10.00 °rska TV — 10.50 Avstrija II — 12.00 Takrat 15.00 Poročila — 16.50 Za predšolske otro-^ " 16.55 Mini čas v stiki — 17.05 Nits ^o*9ersson — 17.30 Tudi pošatiti seje tre-° " 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 _'ke iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija - 0"es — 19 30 (as y stiki __ 20.15 Poročita ? ozadja — 21.15 Bogastvo in revščina — 00 Gtasbena scena 85 — 22.45 Gaterija — ^ISPorači,..
.SREDA. 4.:., 7 00 Poročila —9.05 Tudi po-TOnn' ^ treba — 9.30 Francoščina — „ °0 šolska TV — 10.50 Otok plavih delti-O''*— 12.00 Takrat — 12.05 Poročita in
ozadja — 13.00 Poročita — 16.30Zaktad — 16.55 Mini čas v stiki — 17.05 Pinocchio —
17.30	Vesete epizode o generacijskih pro-btemih — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.C0 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske
—	19.30 Čas v stiki — 20.15 Primer za dva — 21.15športinporočita.
ČETRTEK, 7. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 šotska TV — 10.30 V prijetni družbi
—	12.20 Ktub seniorjev — 13.05 Poročita —
16.30	Za predšotske otroke — 16.55 Mini čas v stiki — 17.05 Nits Hotgersson — 17.30 Perrine — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Trnjevi ptiči — 22.40 S pisatne mize — 22.55 Poročita.
A V S T R ! J A 2
PETEK, 1. 5.: 14.50 Mojzes — 17.15 Računatniška družina — 17.55 Mesečna ikona marec — 18.00 Panoptikum — 18.30 Kotoradska saga
—	19.15 Takrat — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Atpe-Jadran magazin — 21.15 čas v stiki — Potitika v petek — 22.05 Propad sončnega kratjestva — 23.50 Poročita.
SOBOTA, 2. S.: 14.00 Satome — 15.45 Takrat — 15.50 Dva krat sedem — 16.15 Morski psi — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregted — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiier — 19.30 čas v stiki — 19.55 Novo v znanosti — 20.15 Ladja — 21.55 Poročita — 22.00 Župnik Josef Toriser odgovarja — 22.05 Kriminatka — 23.30 Sotid Gotd in poročita.
NEDELJA, $. 5.: 9.00 Ludwig van Beethoven
—	9.30 limon ofAthens — 16.15 Vse ati nič
—	17.00 Avstrijska tjudska gtasba — 17.45 Mtadi mesija — 18.25 Takrat — 18.30 Okay
—	19.30 čas v stiki — 19.45 Primer za tjud-skega odvetnika — 20.15 Ladja — 21.55 Poročita— 22.00 Dinastija -Denverskiktan — 22.45 Sedem dni športa — 0.05 Poročita.
PONEDELJEK, 4.	17.05 Vetike puščave
—	18.00 Živatski svet — 18.30 Kanjon Coto-rada — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki —
20.15	Dotga pot v Atice Springs — 21.00 Novo v kinu — 21.08 Kuharski mojstri —
21.15	čas v stiki — 21.45 Šiting — 22.05 Dan-ton — 0.15Poročita.
TOREK, 5. 5.: 17.00 šotska TV — 17.30 Orientacija — 18.00 Očartjiva Jeannie — 18.30 Dresura divjih živaii — 19.15 Takrat
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Vse ati nič — 21.15časvstiki — 21.45Cafe Centra) in poročita.
SREDA, 6.	16.15 tz partamenta — 17.30
Dežeta in tjudje — 18.00 Poticijska inšpekcija 1 — 18.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Peti tetni čas— 21.15 čas v stiki — 21.45 Kutturni žurnat — 22.30 Čajkovski - genij in btaznost — 0.30 Poročita.
ČETRTEK, 7. S.: 16.00 tz partamenta — 17.15
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RAD)A vsak dan od 18.10 do 19.00
^ 1- 3.: Pota h kutturi (dr. Franc ^erkač)
^aše knjižnice (Miha Vrbinc)
2- 3.; Duhovni nagovor (prof. Jo-Ropitz iz Celovca),
^°§čila (Danica Urschitz)
^3- 3.: Glasbeni forum .p 'Emil Krištof)
° 4; 3.: „Sem pevec in peti mi je ^ajljubše na sveti..." (neposredna oddaja iz šentprimoža o tam-^sjšnji pevski dejavnosti)
To 5. 3.: ..Naučimo se novo pesmico" — družinski seminar KKZ na Rebrci
Sr 6. 3.: Življenje na vasi (M. Vrbinc) Večerna oddaja: „Koroška poje" ob 1100-letnici smrti sv. Metoda
Če 7. 3.: Rož-Podjuna-Zila: Radijski sodelavci poročajo
Pe 8. 3.: Čas, ki živi: Glasba in beseda (nove knjige)
AJD za še trdnejše medsebojno sodelovanje
tla jstrijsko-jugostovansko društvo tinjjProškiem ima že vrsto let, tako ^tos na programu letovanje v Taia otoku Hvaru, zdravljenje v UjeS^napijivOpatijiinkrižarje--iadr ^ jadrnicami med številnimi inskimi otoki. Nadalje ima AJD Vo -J, o Soboto v Sloveniji izmenja-^hci ^	— pozimi pridejo mla-
Sdiu* Murske Sobote teden dni na ^tos ^ na Koroško (42 jih je bilo v ^ na Osojščici/Gerlitzen), poleti korv,. nicah pa se koroški mladinci 'n preživijo del počitnic v ^ na otoku Krku.
Hei^Januarja je bilo v Mestni hiši v Svetni dia-preda vanje dvornega . a dr. Arthurja Kropfitscha o diori, Jcrtju z jadrnico po Jadranskem ^liav predavanje je bito tudi v
teden rini
Taii.
vanji
teden dni pozneje. Obe presta bili v nabito polni dvo-
. ^red
. kratkim je bila v Beljaku v * t nt]a on mestnem zidu razstava
mesLrmm ziau razsn Ta^st-i	koroških umetnikov".
^*iubijY^	bila zelo uspešna tudi
V	soboto 2. in nedeljo 3. marca bodo v Opatiji, v okviru koroškega večera, sodelovale sledeče skupine: A-capella ansambel iz Celovca, pod vodstvom Hansa Streinerja, Trio Korotan s pevci, ki ga vodi Hanzi Ke-žar in folklorna skupina iz Poreč, pod vodstvom Friedla Krovaita.
V	poned. 11. marca pa bo v Celovcu folklorni večer pod geslom „Črna gora se zahvaljuje", v okviru katerega bo tudi poskušnja vin in izžrebanje letovanj v Črni gori.
To na kratko o dejavnosti Avstrij-sko-jugoslovanskega društva na Koroškem, ki ima veliko zaslug za dobrososedske odnose med obema državama, ki se trudita, da bi bili ti odnosi v bodoče še trdnejši in učinkovitejši.
AJD dobro sodeluje s celovško Potovalno agencijo Oartrans ki ugodno posreduje letovanja in izlete v Jugoslavijo. Zato predlagamo, da se za dopust v Jelši na otoku Hvaru pozanimate pri Oartransu, Paulitschg. 7, kjer dobite vse potrebne informacije. Tel. štev. se glasi: 0 42 22 - 51 26 80.
Svet žeteznice — žeteznice sveta — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 19.15 Takrat — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Prednost — 21.15 čas v stiki — 21.45 Ktub 2 in poročita.
LJUBLJANA
PETEK, 1.	8.45 TV v šoli
HnNMBH — 12 30 Poročita — 17.35 Poročita — 17.40 čiv, čiv, še dotgo bom živ, 1. de) — 17.55 Grizii Adams, ameriška nanizanka — 18.25 Obzornik !jub-tjanskega območja — 18.40 AJDNA, ponovitev izobraževatne oddaje — 19.00 Spekter: Raziskave iedenikov — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Pričevanja o Edvardu Kardetju: Krištofovo zorenje — 20.40 Ne prezrite — 20.55 Mike Hammer, ameriška nanizanka — 21.45 Dnevnik — 21.55 čiovek ston, ang!eški fitm.
SOBOTA, 2. 5.: 8.00 Poročita — 8.05 čarobna vrtavka — 8.20 Pepe s trobento — 8.35 Udarna brigada, ponovitev 6. deta tutkov-ne nadatjevanke — 8.50 Vajevec-Dedako-vič-S. Pavček: Pepetka na obisku — 9.20 Prva tjubezen, dokumentarni fitm — 9.30 Miti in tegende - Mezopotamski miti: Zgodba o mezopotamskih bogovih — 10.05 Otroška te-tevizija: Ptava oddaja — 10.35 MPZ: Zagorje 84, 1. oddaja — 11.05 čudeži narave: Skrivnostni svet opic — 11.30 Pričevanja o Edvardu Kardetju: Na pragu spomina — 12.10Poročiia — 15.35 Poročita — 15.40 P!a-več in vratko, češkostovaški mtadinski fitm
—	17.GO Košarka -Partizan: Bosna, prenos
—	18.30 Boj za obstanek: Peščena pregrada, angteška dokumentarna serija— 18.55 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19 26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme
—	20.00 Prosiava ob 50-tetnici Ptanice, prenos iz Cankarjevega doma — 20.55 Zrcato tedna — 21.15 Pygma!ion, angteški fitm — 23.05 Poročita.
NEDELJA, 5. 5.: 8.30 Poročita — 8.35 Živ, žav: Risanke, Smrkci — 9.25 Grizti Adams, ponovitev ameriški nanizanke — 9.55 Živ-tjenje Verdija, ponovitev — 11.10 Festiva) domače zabavne gtasbe - Ptuj 84 — 11.40 625 -oddaja za stik z gtedatci — 12.00 Ljudje in zemtja — 12.30 Poročita — 14.20 Mostovi — 14.50 Giedaiišče v hiši, nadatje-vanje in konec — 15.40 Poročita — 15.45
V nedeijo $. marca si iahko na i. programu ijubijanske teieviiije ob 21.10 ogiedate oddajo SLOVENC! V ZAMEJSTVU, v kateri bo tudi reportaža o siovenskih institucijah v ceiovški Pauiitschgasse.
Mayer!ing, angteški fitm — 17.55 TV kviz — 18.50Knjiga — 19.15Cikcak — 19.22TVin radio nocoj — 19.24 Podarim-dobim, 3. žrebanje — 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme —
20.00	Geniji ati genijaici: Družina in otrok —
21.00	Športni pregted — 21.30 Stovenci v zamejstvu — 22.00 Poročita.
PONEDELJEK, 4. 5.: 8.45 TV v šoti — 12.30 Poročita — 17.35 Poročita — 17.40 Otroška tetevizija: Pisana oddaja — 18.10 čarobna vrtavka — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Vam, zabavnogtasbena oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.00 Vdove, nadatjevanje in konec — 20.55 Aktuatno: Manj razviti v prihodnje — 21.35 Gtasbena oddaja — 22.05 Dnevnik.
TOREK, S. 8.55 TV v šoti — 12.30 Poročita — 16.15 šotska TV — 17.35 Poročita — 17.40 MPZ Zagorje 84 — 18.10 Miti in iegen-de: Mezopotamski miti: Zgodbe o mezopotamskih bogovih — 18.25 Obatno kraški obzornik — 18.40 Periskop — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Rajni takrat, TV drama — 21.05 Omizje — 23.05 Poročita.
SREDA, 6.!.: 9.15 TV v šoti — 12.30 Poročita— 17.30 Poročita— 17.35 Ktobuček in Kiobučica, predstava Lutkovnega gtedati-šča Maribor — 17.50 P. Goiia: Jurček, 1. dei predstave SNG Maribor — 18.25 Notranjski obzornik — 18.40 Računatništvo, angteška izobraževatna serija — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Dokumentarec: Mimogrede povedano ... — 20.50 Dečki iz Brazitije, ameriški fitm — 22.50 Dnevnik.
ČETRTEK, 7.	9.00 TV v šoti — 12.30 Po-
ročita — 16.15 šotska TV — 17.35 Poročita — 17.40 Ztata ptica — 17.55 Stovenska tjudska gtasbita !n godci: BetttnŠka banda — 18.25 Koroški obzornik — 18.40 Detegatska tribuna— 19.20 Cik cak— 19.24 TV tnradto nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.05 Tednik — 21.10 Žetez-na doba, nadatjevanje tn konec — 22.15 Dnevnik.
VESTNIK
Izdala!*)) in naiotniK: Zvota tlovomkU)
organizacij na Koroškem,
9020 Celovec, Gasometergatte 10. Uredništvo: 9020 Celovec, St.-Rvprechter StraOe 19/IV, tei. (0 42 22) 54 0 42, teleks 42 20 96 sndk a Uprava: 9020 Celovec, Gosometera. 10. tel. (0 42 22) 52 5 50
Tiek: Zaloinlška In Utkorska druiba z o. j. Drava, Celovec - Borov!)e.
S Slovensko športno zvezo na olimpijskih smučinah
V petek 8. februarja je nta zagrebškem letališču naletaval sneg, ko smo se vkrcali v letalo za Sarajevo s ciljem, da dosežemo Babin do — naše novo bivališče za teden dni pod zasneženo Bjelašnico. Iz Celovca do Zagreba smo se pripeljali s Sitenčni-kovim avtobusom, s sarajevskega letališča do Babin dola, tako bi se temu kraju reklo slovensko, pa spet z
Z „ vučkom" po progi za bob
avtobusom. Nastanili so nas v lepih montažnih hišah, jest pa smo hodili do nekaj metrov oddaljenega bivšega olimpijskega pres-centra, ki sedaj predstavlja sodobno urejeno gostišče s klasično in samopostrežno restavracijo, samopostrežno trgovino, diskom itd .. .
Prvi dan v soboto je bilo obupno vreme. Pihal je močan veter, ki je onemogočil delovanje žičnic. Le nekaj spodnjih vlečnic je prevažalo najbolj navdušene smučarje po pistah, iz katerih sta že kukala zemlja in kamenje. Skratka, izgledi za smučanje so bili vse prej kot ugodni. Dveh naših starejših planincev pa to ni motilo in sta se peš s smučkami na rami v megli in viharju podala na 2067 metrov visoko Bjelašnico, kjer so ju tamkajšnji gorski reševalci, ki so čakali zboljšanje vremena, prisrčno sprejeli.
Naslednjega dne v nedeljo je ves dan deževalo. Nekateri so izrabili to priložnost in se odpeljali z avtobusom v 25 kilometrov oddaljeno Sarajevo in si ogledali zanimivosti tega polmilijonskega mesta.
Tretji dan v ponedeljek pa je snežilo in slaba volja se je na mah spremenila v veselje. Ker v snežnem me-težu ni imelo smisla, da bi se smučali, smo se vsi podali v Sarajevo. Z nami je bila tudi vodička, ki nas je seznanjala s posebnostmi tega lepega mesta, ki predstavlja prestolnico republike Bosne in Hercegovine. Atrakcija tega dnte pa je bila vsekakor vožnja po olimpijski bob-progi. Seveda se nismo peljali z originalnimi bob-sanmi, marveč s podobnim vozilom iz peneče gume (Schaumgummi), v katerem je prostora za štiri do pet ljudi (vračunan tudi vozač). Brzina, ki smo jo dosegli z „vučkom", tako pravijo temu vozilu, ki ima obliko banje „za haranje", znaša okoli 70 kilometrov na uro. Ta olimpijska naprava se nahaja na območju Trebe-viča, gorskega masiva, ki spada pod Jahorino (1892 m) ki je znan smučarski center že izpred druge svetovne vojne. Nadalje smo 3i ogledali tudi znamenito Baš čaršijo v starem delu mesta, kjer je vse polno muslimanskih cerkva z vitkimi stolpi. Fascinirale so nas tudi mogočne olimpijske zgradbe in naprave Zetra, olimpijske vasi itd., ki danes koristno služijo športnikom in športni javnosti.
V torek zjutraj nas je presenetil čudovit sončen dan. Tokrat nam je bilo prvič usojeno videti lepote Bje-lašnice. Vse to smo prej videli samo na slikah. Naše bivališče smo imeli na 1300 metrov višine, kakšnih trideset metrov nad vodoravno površino dna Babinega, dola, nad katerim se na nasprotni strani dviguje severno pobočje Bjelašnice z odličnimi smučarskimi tereni, ki so med seboj povezani s sedežnicami in vlečnicami. Do 1800 metrov višine se razprostirajo zasneženi gozdovi, višje naprej pa je Bjelašnioa gola. Na vrhu sta mogočni zgradbi, televizijski stolp in hotel. Slednji je obenem tudi gorska postaja sedežnice. Posebnost te planinske zgradbe pa je tudi v tem, da se start za smuk v dolino nahaja v naj višji etaži te zgradbe. Po pravilih svetovne smučarske zveze mora biti višinska razlika za smuk od starta do cilja najmanj 800 metrov. Ker pa je ta višina znašala nekaj metrov manj (do vrha Bjelašnice), so graditelji bili prisiljeni mesto starta dvigniti oziroma vgraditi v zgornjo etažo hotela, kar je sedaj atrakcija posebne vrste.
Slovenska športna zveza, ki je organizirala to smučarsko prireditev na Bjelašnici, katere se je udeležilo 50 koroških smučarjev, je v okviru te smučarske atrakcije pripravila smučarski tečaj, ki sicer ni bil obvezen, vendar so se ga udeležili vsi naši smučarji. Smučarski učitelji so bili Danilo Prušnik, prof. Milan Kupper, prof. Tonč Malle in Dora Kupper.
Pod njihovim vodstvom smo dejansko mnogo pridobili na smučarskem znanju, za kar jim gre iskrena zahvala.
Tri dni smo imeli fantastično vreme in prav takšne snežne razmere, zadnji dan v petek pa je začelo spet močno snežiti, zato pa smo že kar ob dveh popoldan odrinili proti Sarajevu, kjer smo imeli še precej časa za ogled zasneženega mesta, ki nam je v beli snežni odeji še bolj imponi-ralo, nato pa smo z dveurno zamudo poleteli z letalom na Brnik, kjer nas je že čakal Sienčnikov avtobus.
Bjelašnica je brez dvoma paradni jugoslovanski smučarski center, vendar pa je še vedno premalo znan. Prerokujejo mu za prihodnost najboljše razvojne možnosti. Dejstvo je, da bi bilo še mnogo več gostov v tem lepem smučarskem raju, če bi tamkajšnji turistični dejavniki znali na-
Pogled z Babin dola na Bjelašnico
rediti učinkovitejšo reklamo. Edini prospekt, ki sem ga imel priložnost videti, je bil panoramska slika s smučarskima centroma Jahorino in Bjelašnico, na katerih pa je začrtanih polovico manj žičnic, kot jih je v resnici. To. j e seveda velika pomanjkljivost, ki se maščuje.
Z vrha Bjelašnice smo uživali izredno lep razgled v okoliške gore. Se prav posebno pa so nas fascinirali — na vzhodu bližnja Jahorina (25 kilometrov zračne linije), na jugu Tres-kavica in Visočica, proti severu Ozren in Romanija, ter na zahodu Dolomitom podobno gorovje Prenj. Kot že omenjeno nam je bila najbliže Jahorina, ki nas je vabila, da jo morda prihodnje leto obiščemo.
Ne nazadnje naj še povem, da smo imeli, kot je to že navada po končanem delu, prijeten zaključni večer z družabno igro „šport-toto", recitacijo — avtor in recitator je bil vedno dobro razpoloženi Jenki in skeč „obisk Podjunčanke na smučinah Bjelašnice". Podjunčanko je odlično podal Franci, ki ni samo odličen smučar, temveč tudi posrečen „foksnar". Tudi drugače smo se „prima" imeli, saj je bilo za vse dobro poskrbljeno — hrana, smučanje in družabnost. Poleg tega pa je bilo vse izredno poceni. Res bila ie prijetna smučarska akcija, ki nam bo vsem ostala v trajnem in prijetnem spominu. Iskrena zahvala Slovenski športni zvezi za ta lepi zimski smučarski užitek.
Udeleženec tečaja

17. strokovni sejem gastronomije in turizma

od sobote 16. marca do četrtka 21. marca
dnevno od 9. do 18. ure sejmišče — vhod St. Ruprechter StraRe
V-----------------------------------------------1
13. mednarodno tekmovanje mladih kuharjev z moštvi iz treh dežei
Po:ebne tczsiave: Mednarodni bife; trgovinska zbornica (W!F!) za Koroško; pekarna koroškega združenja pekov; vrtnarska razsiava ..Zeleno v turizmu" koroških cvetličarjev, drevesnic in vrtnarjev ter koroško-štajerskih pivovarn; center ncš in številna zborovanja o turizmu.
^ _____________________________________^
OBČINSKE VOLITVE 17. MARCA 1985 - OBČiNSKE VOLITVE 17. MARCA 1985 - OBČINSKE VOLITVE 17. MARCA 1985 - OBČINSKE VOLITVE 17. MARCA 1985 - OBČINSKE
Železna Kapla
V občini Železna Kapla kandidirajo pri občinskih volitvah Slovenci v okviru različnih političnih strank. Zveza slovenskih organizacij se v svojem celotnem delu trudi za sodelovanje vseh narodnozavednih Slovencev v vprašanjih, ki so tesno povezana s položajem slovenske narodne skupnosti. Zato smo slovenskim zastopnikom krajevnih organizacij EL, KP in SP v Železni Kapli dali možnost, da na kratko tolmačijo svoja stališča glede volitev.
Vse kandidate smo vprašali zakaj naj bi občani, posebno Slovenci, oddali svoj glas za njihovo listo; kaj so njihove zasluge iz zadnjega obdobja; ali so zadovoljni s položajem slovenščine v občini in kako si predstavljajo bodoče sodelovanje Slovencev, ki kandidirajo na različnih listah.
Žrelec - Radiše
Pri občinskih volitvah kandidira v občini Zrelec na listi socialistične stranke bivši radiški župan in podpredsednik ZSO Ludvik Ogris. Tudi njega smo vprašali kaj ima povedati volivcu.
MtHt KUCHAR in VALENUN FOLANŠEK (SP);
Treba je videti socialno zgodovino naših ljudi. Bili smo „nemaniči". Nikoli nismo bili kaj drugega kakor socialisti. Socialno nas dosti loči od drugih strank. Ljudje se odločajo kot delavci! Nismo manj Slovenci kot drugi, če kandidiramo na socialistični listi.
Lahko ugotovimo, da v Železni Kapli ne bi imeli hotela Obir, če Slo-venoi na socialistični listi pred leti ne bi zahtevali razpisa zemljišča! Glede uporabe slovenščine nam je uspelo, da so sedaj vabila na dan starih dvojezična, kot je celotna prireditev dvojezična, tudi občinski list SPO postaja dvojezičen. Tudi nekatera sporočila občine občanom so dvojezična, predvsem tista, ki se tičejo kmetov. S trenutnim stanjem glede slovenščine seveda ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Pri uradnem jeziku na občini ni problemov, želeli pa bi, da se občani bolj poslužujejo slovenščine na uradu. V otroškem vrtcu naj se dvojezičnost goji, saj je to podlaga našega dobrega sožitja. Ne strinjamo pa se s sedanjim zakonom glede napisov. Hočemo pa tudi poudariti, da
kandidirajo na naši listi ljudje, ki so funkcionarji naših zadružnih organizacij in se trudijo za njihov nadaljnji razvoj.
Zavzeli se bomo za odprtje Pavličevega sčdla. Bilo bi v korist obeh občin. Železna Kapla bi imela koristi od turizma, saj je to za sosednjo občino Mozirje naj hitrejša pot v Avstrijo. Tudi izvoz v Jugoslavijo se bi lahko odvijal preko tegia sedla.
V sodelovanju z drugimi slovenskimi mandatarji bi želeli v bodoče več politične zrelosti, potrebovali pa bi tudi demokratizacijo v odnosih med Slovenci.
EG!D!J StTTER (KPA);
Komunistične volivce zastopam v občinskem svetu že 12 let. Našo stranko naj bi občani volili tako iz socialnih kot iz narodnostnih razlogov. Zavzemamo se za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, točno tako kot je zapisano. Socialno smo v Železni Kapli še naprej podvrženi odseljevanju, v resnici pa bi bilo v domači občini dosti možnosti za delo. Rude je še dosti, tudi lesa, ki se pa doma ne predeluje, in tudi mineralno vodo imamo — na teh pod-
ročjih možnosti še niso izkoriščene do zadnjega.
V občinskem svetu imam težaven položaj, lahko delam predloge, samo odločajo drugi. Tako smo zahtevali dosledno dvojezične napise, pa so jih odklonili, tako da stoji v Železni Kapli le večjezična turistična tabla.
Tudi v občinskem svetu položaj slovenščine ni dober, če govorimo slovensko moramo samo prevajati v nemščino. To za nas nešolane ljudi seveda ni lahko! Znano je tudi, da smo pri pobratenju med Železno Kaplo in Kranjem zagovarjali takšno besedilo, ki posebej poudarja povezovalno vlogo slovenske narodne skupnosti, a nismo uspeli.
Glede sodelovanja med občinskimi odborniki sem mnenja, da je žal antikomunizem še premočan.
LADO HAJNŽiČ (EL);
Kandidiramo s samostojno listo, ker mislimo, da je brez klešč strankarske discipline lažje zastopati naše interese. V minulem obdobju smo skupaj z društvi dosegli namestitev dvojezičnih tabel v okoliških vaseh, v občinskem svetu pa smo kontrolirali, kam gre denar. Glede slovenščine ne moremo biti zadovoljni, ker še ni dvojezičnih napisov na šoli, na občinskem uradu in tudi v otroškem vrtcu ni zadovoljivega stanja. Zahtevamo dvojezičen otroški vrtec in namestitev slovenskih vrtnaric. Smo za razvoj obrobnih krajev, zato med drugim zahtevamo postavitev telefonskih celic v raznih grabnih, boljši sprejem radia in televizije, in višje finančne podpore slovenskim športnim, pevskim in kulturnim društvom.
Z ostalimi slovenskimi odborniki si želim dobro sodelovanje, preneha naj se tudi tisto prerekanje, kdo je Slovenec, oz. kdo je boljši Slovenec. Potrebujemo sodelovanje v korist slovenske narodne skupnosti.
LUDV!K OGR!S
SV.: Kaj se je v zadnjem mandatnem obdobju storilo za občane Zrel-ca še prav posebej pa za občane Kadiš?
L. O.: Mislim, da je glavni uspeh to, da je glavno cesto med Zrelcem, Radišami in Medgorjami prevzela v oskrbo dežela. S tem smo denar, ki nam je zaradi tega preostal investirali za izgradnjo (asfaltiranje) skoraj vseh radiških občinskih cest. Ce pomislimo, da se dnevno vozi približno 160 ljudi z Radiš z osebnimi avtomobili na delo v Celovec, potem šele vidimo pravi pomen izgradnje cest.
Zakaj naj bi ob letošnjih volitvah Radišani voiili tebe oz. SPO?
Ker smo socialisti v zadnjem obdobju prepričljivo dokazali, da zastopamo interese vaščanov in temu ustrezno tudi hitro in ažurno ukrepamo.
Radiše so tudi po zakonu o narodnostnih skupinah dvojezične. Kako se to dejstvo izraža v tvoji oz. v politiki stranke kateri pripadaš?
Mi smo kot prva občina na južnem Koroškem postavili po zakonu predvidene dvojezične napise na Radišah. Moram ugotoviti, da je bilo to storjeno brez kakih intervencij ali kakih notranjestrankarskih konfliktov po zelo hitrem postopku.
Kako pa izgleda s slovenščino na občini?
Naša občina je poskrbela za uradnika, ki obvlada oba deželna jezika, tako da občinska uprava enakovredno sprejema tudi vloge napisane v slovenščini. Na žalost se občani Radiš premalo poslužujejo slovenščine v kontaktih z občinsko upravo.
Zakaj si organiziran pri socialistih* ni stranki? Vemo, da si predsednik Slovenskega prosvetnega društva Ra* diše in podpredsednik Zveze slovenskih organizacij. Torej tudi slovenski kulturnopolitični aktivist.
Pri socialistih sem organiziran že domala 30 let. In to zaradi tega, ker se mi zdi idejnopolitični, socialni in gospodarski program te stranke še najbolj sprejemljiv, če ga primerjata z ostalimi strankami. Poleg tega je SPO v Zrelcu kct edina stranka zavzela jasno stališče do ljudske zahteve KHD-ja glede šolstva, ko je namreč sprejela sklep, da ljudsko zahtevo odklanja hkrati pa se zavzema za to. da naj bi se v občini Zrelec glede šolstva nič ne spremenilo.
V nasprotju s tem stališčem so npr-zastopniki OVP in FPO javno agitirali za ljudsko zahtevo KHD-ja(!)
Ali iz tega sledi, da je sodelovanje koroških Slovencev v žrelski SPO enakopravno?
Kot občinski cdbomik lahko 'Z lastnih izkušeni povem, da v frakciji enakopravno sodelujem, da ni nikakršnih pridržkov proti moji osebi-Tudi kar se tiče gmotne podpore ra-diškemu prosvetnemu društvu lahko povem, da poleg redne podpore dobivamo tudi izredno podporo za praznovanje 26. oktobra (Dober večer, sosed — Guten Abend. Nachbar). In to kljub temu. da sta OVP in FPO tema nasprotovali.
Kakšne načrte imaš za bodočo mandatno obdobje?
Skrbel bom, da bo osnovna šola ostala na Radišah, da bomo nadaljevali z izgradnjo cest in da dobi šola dvojezični napis.
Stovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec, Slovensko prosvetno društvo ,Rož" v Šentjakobu v Rožu vabijo na
V)), zimski pohod „Arihova peč"
V SPOMIN MA PADLE BORCE POD APIHOVO PEČIO OB 40-LETMtCI POKOLA
ki bo v nedeljo 1. marca IMS, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Cemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu.
Na sporedu so:
spominsko prostava, pohod zo pešce
in
smučarski tek
(start ob 10.30 uri).
Prvo nagrado za smučarski tek, v obliki umetniško oblikovane plakete, je prispeval Slovenski vestnik.
SAK osramoti) SV St. Veit
V prijateljski tekmi na zmrzlem igrišču v Kraigu je jesenski prvak vzhodne koroške podlige premagal avstrijskega drugoligaša SV St. Vedt s 6:1! SAK, ki je nastopil brez Mrkuna, Ratajca in Jovdčeviča, brez Velika, Woschltza, Lampichlerja in Na-schenwenga, se je na beiem terenu hitro znašel. Ker so Sentvidčani bili v prvi polovici v zaostanku s 0:1 so prešli v protiofenzivo in dokončno pogoreli. Raczynski (2), Poianšek (2), Kreutz in Gregorič so s svojimi goli osramotili nasprotnika.
PRODAM RENAULT 18 TS 1645 ccm, 78 PS 70.000 km	S 45.000 —
tel.: (0 42 27) 29 05 03
TRNOVSKI MARATON
ki je bil predviden za nedeljo 3. 3.
1985, je preložen na nedoločen termin.
Športna dejavnost v Mladinskem domu SŠD
Mladi v Celovcu in okolice smo z nestrpnostjo čakali na otvoritev športne dvorane v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva (SŠD) v Mikschallee 4.
Decembra je bilo tako daleč in gojenci doma pridno uporabljamo to športno pridobitev. Vsak prosti čas izrabimo za razne igre v žogo. Tudi nogometaši Slovenskega atletskega kluba in Sel trenirajo v naši večnamenski dvorani. Najbolj priljubljene igre so nogomet, košarka in rokomet.
Športna dvorana je zelo dobro opremljena: imamo blazine, orodje za orodno telovadbo (drog, bradlja, konj itd ), za parterno telovadbo in gimnastiko. Večkrat ne vemo kje bi začeli.
Ker je nogomet med našo mladino najbolj priljubljena igra, smo izvedli 20. februarja že turnir v dvorani. Našemu vabilu se je odzvalo 8 ekip iz Slovenske gimnazije, Modestovega doma in mešana ekipa iz jugoslovanskega konzulata ter drugih nogometašev iz Celovca. Pravih favoritev
ŠENTJANŽ:
OKRAJNO ŠOLSKO SMUČARSKO PRVENSTVO
140 šolarjev (ljudske in glavne šole) celovškega okraja se je pomerilo med seboj v veleslalomu na šentjanšklh Rutah. Ta množica mladih smučarjev se je v glavnem rekrutirala iz dveh športnih društev — Šentjanža in Sel.
Resultati:
Otroci (dekteta); 1. Dunja Jamnik (!.š. Borovlje), 2. Birgit Filipič (I. š. Bilčovs), 5. Margit Užnik (I. š. Sele Kot).
Otroci (fantje t; 1. Daniel Užnik (I š Bi strica), 2. Stadlober (I š Ivtoosburg), š. Markuš Paheiner (t. š. Gurnitz)
Otroci (dekteta )): 1 Patricia Meschnig (I. š Bistrica), 2. Margit Partl (]. š. Tigring), 5. Tamara Lapuš (I. š. Bistrica.
Otroci (fantje) )): 1 Daniel Durnik (I. š Bilčovs), 2 Aleksander Mak (I. š. Sele), 5. Michaei Tdiderer (I. š. Zihpoije).
šotarke t: 1.Michaela Pscheider (g. š. Borovlje), 2 Gabriele Baumegger (g. š. Borovlje), 3. Emanuela Pristovnik (g. š Bo-
šolarji t: 1. Harald Andrejčič (g. š Borovlje), 2. GUnther Veratschnlg (g. š. Borovlje), 3. Palrik Krainer (g š. Moosburg).
šolarke tt; 1 Kerstin Egger (g. š. Borovlje), 2. Isabela Langer (g š. Borovlje), 3. Čarola Schrotthammer (g. š. Moosburg).
šolarji tt: 1 Michael Fister (g. š. Borov-Ije), 2 Peter Ogris (g š Borovlje), 3. Eduard Oraže (g š. Borovlje)
Mladina: 1 Oliver Gregori (HTL Borovlje), 3. Karlhelnz Sablatntg (UTE Borovlje), 3. Arno Andrejčič (HTL Borovlje)
med moštvi ni bilo, vsa moštva so bila skoraj enako močna, saj so povsod sodelovali igralci, ki igrajo v nogometnih društvih. Prva ekipa Mladinskega doma pa je imela največ izkušenj v dvorani, tako da je zasluženo osvojila prvo mesto. Vsa moštva so se obnašala športno, tako da sodnik (Silvo Kumer, ki je sicer opravil svoje delo zelo dobro) ni ime) težkega dela. Vsi udeleženci turnirja so bili mnenja, da bo turnir spet treba prirediti. Zahvala gre tudi Matežvu Wieserju, ki je organizira! turnir.
Tudi v drugih panogah se udejstvujemo v Mladinskem domu. Šahisti treniramo v sredah med 19. in 21. uro. Igralci namiznega tenisa se dobijo v četrtkih med 16. in 18. uro. Z judom pa bomo začeli, če bo dosti zanimanja. Trening za to panogo predvidevamo za četrtke (med 16.30 in 18. uro za mladino do 14. leta, od 18.00 do 19.30 ure za starejše.
Vsi, ki se zanimate za šport, pridite v Mladinski dom. Veseli bomo vašega obiska.
Gojenci iz Mladinskega doma
Dežeirto prvenstvo miade generacije
Na Dobraču je bilo v nedeljo deželno prvenstvo mlade generacije, katerega se je udeležilo 300 mladih smučarjev iz Koroške. Vsa štiri prva mesta so odnesli odlični šentjanščani. Najboljši dneva je bil Daniel Užnik, v ostalih skupinah pa so zmagali Dunja Jamnik, Patricia Meschnig in Tomej Partl. Mlademu naraščaju iz Šentjanža želimo še mnogo nadaljnjega uspeha.
Wiegeie sedmi!
Smučarske polete v Harahovu so zaradi močnega vetra predčasno prekinili, Zahomčan Franci Wiegele pa je že prvi dan z odličnimi skoki opozoril na svoje sposobnosti. Letel je na 148, 150 in 159 metrov, v končni uvrstitvi je bil sedmi. Zmagal je Norvežan Ole Gunnar-Fiidjestoel (166/157), pred Jugoslovanom Miranom Tepešem (164/158).
SANKANJE:
Smrtnikova v izredni formi
Kar dve pomembni tekmi sta bih na sporedu v soboto 23. 2. 1985 in ^ nedeljo 24. 2. 1985. Prva — 15. med* narodna tekma za karavanškega medveda — se je odvijala v Svečah in druga — 4. mednarodna tekma za tržiškega kozoroga — onstran Ljube* lja v Tržiču. Na naravnih progah s<? se spopadli Korošci, Štajerci in za* mejski Slovenci, obe prireditvi sku* paj pa sta šteli za karavanško turne* jo 1985. Uspešna predstavnica Slo* venskega športnega kluba ,,Obir" Ra* gina Smrtnik ie nastopila obakrat-Sicer je zmagala že v Svečah (v žen* ski skupini), toda domačinka Sabina Scheik (juniorka) je bita tu za pičio sekundo hitrejša od nje. Dan pozne* je je sledila revanža in z njo vred preobrat. Scheikova se v Tržiču nika* kor ni mogla spoprijazniti s progo? medtem ko je Smrtnikova v obeh spustih zasankala skorajda brez na* pak. Njena časovna prednost je zna* sla na 12 sekund(!), kar je pomenih prvo mesto v skupnem seštevku za karavanški pokal 1985. S to zmaga je R. Smrtnik učinkovito porazila veliko konkurenco S. Scheik in še enkrat dokazala, da je letos v iz' redni formi. Omeniti je treba tudJ? da sta startala še dva „Obir"-zastoP* nika — namreč Klavdija Miki/u (ja* niorka), ki je v Svečah zasedla od* lično drugo mesto in Hubert KogoJ (moški), ki se ie v Tržiču uvrstil dobro peto mesto.
Turneja 1985 — skupno:
Ženske:	1. R. Smrtnik („Obir ^
4.29.81,	2. B. Feinig (Sveče) 4.416'? 3. S. Scheik (Sveče) 4.49.76.
Moški: 1. E. Diotrich (St. Nikolah
4.09.81,	2. G. Knauder (WSV Fraait" schach) 4.12.53, 3. R. Stadlober (Ral" gersdorf) 4.20.26.
DRUŠTVENO PRVENSTVO
Športnega društva Šentjanž ? bo v soboto 9. marca 1985 ob 14.30 na Šentjanških Rutah.
Prisrčno vablja"*'