PooamesEnn štev.: 1 Din. Poštnine jpavž«l***»nm štev. 2. Ljubljana, v soboto 3. februarja 1923. Leto I. Izhaja vsak dan ob 36 pop. razen nedelj in praznikov. Mesečna naročnina : ta Ljubljano . , . Din 10'— po pošti. . . . , * 12'— ta inozemstvo . . , 22'— Oglasi po tarifo. LJUDSKI DNEVNIK Glasilo Narodne Ljudske Stranke. lefranktranlli pisem ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor. Poštno čekovni račun št. 13235. Uredništvo: Breg, 12. H. nadstr. Telefon št 119. Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423. REVIZIJA USTAVE. Vidovdanska ustava še ni praktično oživotvorjena in ogromna večina ljudstva niti ne ve, kakšna da je. Stavimo, da na tisoč prebivalcev naše Slovenije ne pride niti eden, ki bi bil ustavo prebral. A glasno odmeva klic po reviziji. Jasno je, da ta klic ne more priti od ljudstva, ki ustave ne pozna. Pač pa se lahko dokaže, da je ta klic le delo malega števila politikov, od katerih pa zopet večina ustave ne pozna. Kako je torej mogoče, da je ta klic našel toliko sprejema? To je precej enostavno. Ljudskim množicam sc je sugeriralo ali po domače natvezilo, da bo raj na zemlji, če se revidira ustava. In ker je ljudstvo po večini nezadovoljno, se je oprijelo parole o reviziji ustave. Ta parola pa nujno potrebuje pojasnila. In v ta namen je treba razčistiti pojme. Ustava sama na sebi ni nič drugega kot kos papirja in revidirana ustava je zopet le kos papirja. Gre tedaj za papir proti napirju. Za lene in nesposobne poslance je seveda žeto komodno stavljati v ospredje „revizijo ustave", za njo pisati in se kregati ter širokoustiti na ljudskih shodih. Njegov „lajbžumal" ga slavi kot junaka radi dozdevnega „junaškega boja" za revizijo, ali pa ga proglasi za modrega državnika, ker je skrpucal neko godljo, ki jo imenuje svoj „ustavni načrt", o katerem misli, da presega vse,; kar se je kdaj rodilo v svetovni zgodovini v predmetu državne modrosti. V isti sani pa zanemarja vse delo za vsakdanje ljudske težnje in potrebe in se izgovarja na hudomušnost večine, ki nikakor noče uzakoniti izvrstnega skrpucala kot veljavno ustavo. Obenem pa tak narodni poslanec mirno in točno vleče svoje dnevnice in se vozi na državne stroške po železnici, seveda samo v I. razredu. Vse neuspehe za ljudski blagor, vso lenobo in nesposobnost, da ne rečemo brezvestnost poslanca pa krije „zloba večine", ki nikakor noče sprejeti njegovega predloga za revizijo ustave. Ljudstvo naj pa med tem hira in propada in naprej plačuje poslancu dnevnice ter ga povrh še hvali, kako je moder in pogumen. Ljudstvo nasede z lahkoto, ker skrbe poslanci in njihovi priganjači za to, da ljudstvo ne izve gotovih resnic, ki sicer ležijo na dlani, ki pa se skrbno pokrivajo z odejo izvest-nih časopisov, katere edino je dovoljeno čitati pridnemu in svojim „voditeljem" pokornemu ljudstvu. Ljudstvu se je natvezilo, da je vi-covdanska ustava istovetna z režimom. To je postala fiksna ideja in kdor tega ne veruje, je „centralist", „izdajica" ljudstva in kdo ve kaj še vse. Kar se pa ljudstvu skrbno prikriva, je to, da vidovdanska ustava zato nima z režimom ničesar opraviti, ker je ta ustava do danes e Se na, Papirju. Formalno je sicer res v veljavi, dejansko pa še ni stopila v življenje, če izvzamemo, da je imenovanih nekaj „velikih župa-nov^, deloma in partibus, ki pri nas v Sloveniji niti poslovati ne morejo, ker se mora poprej likvidirati pokrajinska uprava. Sicer pa visi še vse v zraku in dejansko vidovdanska ustava ni nič drugega kot kos papirja. Kje so osobito oblastvene skupščine? In ravno na oblastnih skupščinah, na oblastni samoupravi bo ljudstvo najbolje spoznalo in ugotovilo, v koliko je vidovdanska ustava res tako slaba, kakor se slika in kaj je praktično treba na njej izpre-meniti. Z eno besedo: Ustava se mora prenesti predvsem v življenje, da more ljudstvo presojati, v koliko je dobra ali slaba. Sodba o tem pa pristoja ljudstvu samemu, ne pa njegovim služabnikom. Kar sc pa tiče režima, imamo prav tisti režim, ki se je ob aktivnem in navdušenem sodelovanju klerikalcev ustanovil v naši državi takoj po prevratu. Modrijani SLS niso imeli nujnejšega posla, kot ustanavljati državni — centralizem. Že prva narodna vlada, v kateri so imeli klerikalci absolutno večino, je začela s centraliziranjem. Z mrzlično naglico je uničila deželno avtonomijo nekdanje Kranjske in ugrabila vso zakonodajo in upravo, da jo preda državi. To je bil prvi in najmerodajneši centralistični čin, kajti centralizem ni nič drugega, kot osredotočenje postavodaje in uprave v rokah države. In ravno ta čin, ki je bolj kot vidovdanska ustava položil temeljni kamen našemu centralizmu, je izvršila v najodločitnejšem trenotku slovenske zgodovine SLS. Ce bi bili imeli dr. Korošec in tovariši le količkaj zmisia za ljudsko samoupravo in samoodločbo," bi Lili morali čuvati staro in ukoreninjeno avtonomijo kakor punčico v očesu. Preden pa so pritrdili priklopljenju Slovenije Srbiji, bi bili morali raztegniti kranjsko samoupravo tudi na Štajersko in Koroško in osigurati jamstvo za njen nadaljuj obstoj, dokler ljudstvo samo drugače ne sklene. Mesto tega so pa podrli vso ljudsko samoupravo in samoodločbo in vrgli vse v državni koš. Danes pa kriče najglasnejše po tem, kar so prej sami zavrgli. Po zdržitvi s Srbi v državo SHS so se pa vedli še slabše. Osredotočili so vse v Belgradu. Takrat se je ustvaril centralizem, ko so v ministrskem svetu sedeli dr. Korošec in njegovi tovariši. In pri tem je ostalo do današnjega dne. Ljudstva seveda ni nihče vprašal. Poslance so takrat določala ljubljanska gostilniška in kavarniška omizja. Tako so ustvarili današnji centralizem voditelji današnje SLS. To je nespodbojna činjenica. In zakaj so tako postopali? Ker so imeli takrat državno oblast v svojih rokah — v Ljubljani popolno, v Belgradu pa deloma in so v svoji nedosežni naivnosti mislili, da bo vedno tako ostalo. Domišljali so si, da so intabu-lirani na ministrske sedeže in na ljubljansko pokrajinsko vlado. In za to namišljeno skledo leče so prodali ljudske pravice. Tako smo prišli do režima, proti kateremu danes nihče bolj ne rohni kot oni sami, ki so glavni krivci teva nepovoljnega položaja. Zato so na-tvezili ljudstvu, da je za vse to — krivda na vidovdanski ustavi in ljudstvo mora to verovati, ker ga sicer zadene strela iz oblakov, v katerih zboruje nezmotljivo vodstvo S. L. S. Vidovdanska ustava in režim sta tedaj zelo različna pojma, od katerih se mora vsak zase obravnavati. Režim se izpremeni tako. da se ga nadomesti z drugim režimom; ustava pa, da se nadomesti z drugo ustavo. Revizija ustave se pa ne more izvršiti, če se ne izreče zanjo večina parlamenta. Recimo, da bi se ta predpogoj izpolnil. Potem smo še daleč od revizije. Morala, bi se šele razpustiti skupščina in izvoliti kon-stituanta. Šele konstituanta ima pravico skleniti novo ustavo. Recimo, da bi se tudi to zgodilo. Ali ima potem ljudstvo kaj od tega? To zavisi od vsebine nove ustave. Kdo pa garantira za to vsebino ? Mogoče je, da bi bila takrat v konstituanti večina, ki bi sklenita še veliko slabšo ustavo, kot je sedanja. Tako bi prišlo ljudstvo iz dežja pod kap. Ampak „reviziju ustave ima!" Kako nevaren je revizionističen eksperiment, sc jasno vidi, če sc pogleda programe raznih revizionističnih strank. Socialisti so deloma tudi revizionisti, toda njihova zahteva gre le po reviziji v socialističnem, zmislu. Dr-žavopravno revizijo pa izrecno odklanjajo. Zemljoradniki so tudi revizionisti, a oni zahtevajo spremembo ustave v agrarno - komunističnem zmislu. In tako gre naprej. Vsak hoče drugega in nihče ne more vedeti, kaj bi se iz te kolobocije rodilo. Vsak pameten človek mora iz-prevideti, da je polje revizionizma zelo drzko in da Je treba pri tem največje previdnosti, ker bi bilo sicer zopet ljudstvo plačnik za nepremiš-Ijee skoke svojih poslancev, kakor je včasih mož plačnik za drage kaprice svoje žene. Kar se zlasti tiče poglavitnih slovenskih revizionistov SLS-arjev, je ves čas odkar obstoja Jugoslavija, prišlo še vselej drugače, kot so oni prerokovali. Največkrat pa je prišlo ravno narobe. Pa še nečesa ni prezreti. Revizija ustave je dolgotrajna operacija. Aprila se snide skupščina. Po izvršenih formalnostih naj se, recimo, prične debata o predlogu za revizijo ustave. Predvsem mora stvar rešiti odsek. Potem zelo obsežne državnopravne debate v skupščini. Če gre dobro, je stvar rešena znabiti v pol leta, tedaj približno do srede oktobra t. 1. Nato sledi razpust skupščine in razpis novih volitev za konstitu-anto. Do sestanka ustavotvorne skupščine preidejo zopet štirje meseci. Potem se začne najprej konstituiranje ustavotvorne skupščine. Ko je to izvršeno, more šele začeti razprava o novi ustavi. Te razprave v odseku in v plenumu bodo seveda zelo obsežne, ker prinese vsaka stranka svoj načrt. To bo šlo toliko časa. da se stvori kaka večina, ki končno sklene ustavo po svojem okusu, ki pa preglasovanim ne bo všeč. Za to novo ustavotvorno deio treba računati zopet najmanj šest mesecev. Imamo toraj že 16 mesecev. Vzemimo, da se sklenjena nova ustava sankcionira, potem se zopet raznusti konstituanta in razpišejo nove volitve za redno narodno skupščino. Do zopetnega sestanka redne skupščine po volitvah treba okroglo 4 mesece. Imamo tedaj najmanj 20 mesecev od označenega roka. Videli se bomo kot posestniki nove ustave tii nadaljevanju zakonodajnega dela v najugodnejšem slučaju šele sredi decembra leta 1924., skoraj gotovo pa še pozneje, morebiti spomladi 1. 1925. Kaj bi se pa zgodilo ta čas z nujnimi potrebami ljudstva in države? Kaj z nujno zakonodajo na vseh poljih ljudskega in državnega življenja? V tem dolgem času sc lahko naredi toliko škode, da je ne bo mogoče popraviti znabiti niti v 50 letih in tako bo zopet moralo ljudstvo drago plačevati, ker so sc poslanci, namesto da bi delali za ljudski blagor, igrali revizije. Zato je samo ena pametna pot za trezne politike brez vsake nevarnosti za ljudski blagor, ki more voditi do uspeha. To je pot kompromisov, ki morajo biti zgotovljeni, še preden sc sklene v skupščini revizija. Predvsem kompromis Srbov s Hrvati, ki so najresnejša revizionistična stranka in so s svojega stališča moško izvajali vse posledice. V kompromisih se mora predvsem ugotoviti tri reči: 1. bistvena vsebina nove ustave; 2. večina, ki je v stanu izvesti kompromisno ustavo in 3. medčasna ljudstvu prijazna in pravična uprava in zakonodaja do dovršene nove ustave. Kdor se pa hoče podati na revizionistično pot brez teli predpogojev, ta nima zmisia za resno delo in skrb za ljudstvo in je ali nevednež ali pa malo vesten demagog Zato je izredno modro, da Narodna ljudska stranka ni izrecno sprejela v svoj program revizije ustave, ker hoče biti resna ljudska stranka in hoče vestno in pametno izvrševati svojo nalogo. Nikakor se noče igrati z ljudskim blagrom. Njen program pove jasno in razumljivo, kaj hoče na dr žavn opra vnem poiju: ljudsko svobodo, ljudsko samoupravo, ljudsko samovlado in ljudsko samoodločbo. Pot, po kateri se bo vse to moglo doseči, je taktično in ne programatično vprašanje. Program obsega načela, pot za uspešno izvrševanje teh načel je pa odvisna od okoliščin. Ce se posreči Narodni ljudski stranki realizirati potrebne kompromise za izvedbo svojega dr-žavnopravnega programa, bo morala stopiti s temi kompromisi pred ljudstvo in stvar ljudstva bo, da jih odobri ali zavrže. Ako pa bodo taki kompromisi nemogoči ali dokler bodo nemogoči, bo stranka morala iskati druga zakonita pota. Na noben način pa ne sme nikdar in pod nobenim pogojem zanemarjati nujne vsakdanji potrebe ljudstva. Ta skrb ne sme biti nikdar In pod nobeno pretvezo prekinjena. To je baš točka, kjer se spozna prava ljudska stranka. Uver-jeni srno. da poslednje velja v polni meri o Narodni ljudski stranki. Ak. Ratifikacija rapallske pogodbe. Belgrad, 3. febr. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se je snoči vršila konferenca na kateri se je razpravljalo o modifikaciji 5. točke rapallske pogodbe, ki se tiče posvetnih vprašanj. Dosegel se je predhoden sporazum glede šol' italijanskih manjšin v naši državi. Na konferenci se je sklenilo poslati našemu poslaniku v Rimu potrebna navodila, da sporoči min. predsedniku Mussoliniju mnenje naše vlade. Ker so s tem rešene nejasne točke rapallske pogodbe, ni nobenega razloga, da bi se pogodba ne ratificirala. Boj med Francijo in Nemčijo. INTERVENCIJA ZVEZE NARODOV V PORUHEJU. MNENJE BRANTINGA. : Pariš, 2, febr.. (izv.) Švedski ministrski predsednik Brani ing je dovolil Kotrudniku lista »Le Populai-te« razgovor, in ha vprašanja, če bo zveza narodov intervenirala v ruhv ski zadevi, odgovoril: Čeprav številni gospodje:to žele, jt1 malo ver-/ jetno, da bi bila intervencija zveze narodov soglasno odobrena. Postopati moramo torej počasi. Za sedaj se moramo zadovoljiti s tem, da se pripravimo za prihodnost. Resnično pa mislim, rla pride celo repa racijsko vprašanje prav gotovo pred zvezo narodov. Upajmo, da se do takrat položaj ne bo tako hudo poostril. Na tozadevno vprašanje je izjavil Branting, da se javno mnenje njegove domovine brez izjeme ujema v tem, da ne odobrava Poinca-rejevega postopanja. Pri nas, je rekel, le predobro vidijo revščino Nemčije, katere srednji sloj in delavci so radi padca marke izročeni bedi. Kakor francoski in belgijski socijalni demokratje, se izreka tudi švedski narod proti zasedbi Poruhr-ja, ker ne bo imela nobenega finančnega uspeha, temveč bo samo povečala sovraštvo med narodi. POLOŽAJ V PORUHItJU IN V LAUSANNI. Pariz, 2. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare se je izjavil, kakor piše tednik »Aux Ecoutes«, da njega položaj ob Ruliri nikakor uc vznemirja, toda La u san n e _mu dela resne skrbi. V merodajnih krogih tajijo vsako zvezo med ori-jentskim in mhvskiin vprašanjem in poudarjajo, da se Francija trudi sama, da se konferenca v Lausanni ne zruši. ■ ODCEPITEV POiiUHRjA OD NEMČIJE. Berlin, 2. febr. (Izv.) Danes opoldne so Francozi popolnoma odcepili ruhrsko ozemlje od Nemčije. Demarkacijsko črto stražijo močni francoski : vojaški oddelki. Zaenkrat je ustavljen ves železniški, poštni, br-. zojavni in telefonski promet med odcepljenim ozemljem in ostalo Nemčijo. Odcepitev se je izvršila mirno. ŠTRAJK SAARSKIH RUDARJEV. Pariz, 2. febr. (Izv.) »Oevre« javlja iz Metza, da so rudarji državnih rudnikov v saarskem ozemlju sklenili, da stopijo radi nedo-volitve mezdnih zahtev 10. t. m. v štrajk. Štrajkalo bi okoli 75.000 rudarjev. ODPOR TRGOVCEV. Essen. 2. febr. (Ižv.) Nekega trgovca. ki ni hotel prodajati frauco-•skim zasedbenim četam blaga, je francosko vojno sodišče obsodilo na 150.000 mark globe. VZPOSTAVITEV ŽELEZNIŠKEGA PROMETA. London, 2. febr. (Izv.) »Times« poročajo iz Diisseldorfa, da je med francoskimi in nemškimi oblastmi došlo do sporazuma, da se z jutrišnjem dnem uvede zopet normalen železniški promet. Francoske čete, ki so zasedle kolodvore, se odstranijo, Nemci pa vzpostavijo železniški promet. Odločitev v Lausanni. Feriii hej prinese! nove instrukcije. Lausaime, 2. feb. (Izv.) Nepričakovani prihod Fe riđ beja v Larv sanno, ki je, kakor razglašajo, prinesel nove instrukcije turške vlade [smet paši, da prav mnogo misliti, zlasti, ker je znano, da je Ferki bej najnepopustljivejši član angorske delegacije. K pritisku teh ekstremistov prihaja še malo viden, toda gotovo izdatnejši pritisk Čieerinov. ki bi se vrnil v Moskvo kot triurn-fator, ako bi se mu posrečilo razbiti konferenco. Med tem pa Turki pridno študirajo načrt zaveznikov. Odsotnost Džavid beja, finančnega strokovnjaka turške delegacije, ki že en mesec izvanredno upliva na finančne določbe, spravlja Turke v zadrego. Zahtevajo, naj se vrne, in Vojaški izgredi v Sofiji. Sofija, 2. febr. (Izv.) V nekem hotelu je došlo do spopada med častniki in policisti. Nek častnik je po telefonu pozval oddelek vojaštva, ki je tudi prišel in obhodil hotel, aretiral vse policaje in jih odpeljal v vojaški zapor. Radi tega je došlo do hudega spora med civilnimi in vojaškimi oblastmi. Policija preti z maščevanjem, častniki pa odgovarjajo, dn so pripravljeni na obrambo. RAZPUŠČENA NEMŠKA ORGANIZACIJA. Praga, 2. febr. (Izv.) „Bohemia" poroča, da je oblast razpustila nemško društvo „Deutscher Verband", ki je delala v protidržavnem zmislu. NOVO OROŽJE V ČEŠKOSLOVAŠKI VOJSKI. Praga, 2. febr. (Izv.) Vesti o uvedbi novega orožja v češkoslova-šb vojski so pretirane. „Neue Pra-ger Presse“ poročajo, da gre za strojnico, ki odela 600 strelov na minuto. da pa preizkusi še niso zaključeni, Nikakor pa se ne namerava uvesti nova repetirka. PROTI ŠPEKULACIJI NA BORZI. Berlin, 2. febr. (Izv.) Notranji minister je predložil državnemu zbo- policaj. Ranjen je bil predsednikov tajnik, dočim se Stambolijskemu samemu ni pripetilo prav ničesar. Dvema napadalcema se je posrečilo pobegniti, dva pa so pasanti prijeli, nakar sta bila izročena policiji. Na- pad sta izvršila po nalogu organizacije »makedonstvujočih«, kot odgovor na izjave Siam boli jskega, ki jih je podal zadnje čase proti makedonskim' kbmitašem. : N Politične vesti. ga pričakujejo danes. Ura odločitve se bliža. Splošno smatrajo, da pride, če se že ne podpiše mir, vsaj do takega izida, (ta ne ho novih komplikacij. Venizclos, ki je imel včeraj odpotovati, je svoje odpotovanje odložil. Ravno tako je ruski delegat, ki naj bi danes odšel, odložil svoje odpotovanje do pondeljka. Vse je odvisno od Trnkov, toda o njih zadržanju se ne da ničesar reči, ker so vsi člani angorske delegacije na,ravnost zagonetno molči jivi. Angleži izjavljajo, da so največja zapreka kapitulacije in v tej točki bodo Turki morali odnehati, ker sicer ne dobijo inozemskih posojil, ki jih tako nujno potrebujejo. Kongres macedonske organizacije. Sofija, 2. febr. (Izv.) V mestnem gledališču se je včeraj otvori I kongres organizacije macedonskih »Bratstev« iz vse Bolgarske. Došlo je 250 delegatov iz vseh krajev. Namen kongresa je bil združiti posamezne frakcije avtonomistov in bol-garofilov. Posvetovanja so tajna, toda že s prvih konferenc se je zvedelo, da je namesto zbližan ja nastal še večji razdor, tako da se je moralo posvetovanje prekiniti. ru zakonski predlog za pobijanje špekulacijske besnosti na borzi. Vlada hoče tudi sama prevzeti primerne korake, ki pa se drže tajni. ATENTAT NA STAMBOLIJ-8KEGA? Belgrad, 2. febr. (Izv.) Kakor poroča solunski »Independant« je bil na Stambolijskega zopet poskusen atentat, ki pa se ni posrečil. Včeraj je imel ministrski predsednik z voditelji svoje stranke v sobranju posvetovanje. Ko je hotel pri odhodu stopiti v auto, ki ga je čakal pred parlamentom, so štirje neznanci vrgli pod voz bombo ter oddali na Stambolijskega več strelov. Avtomobil je popolnoma raz-razdejan, ubit je bil šofer ter en L Program Nar. ljudske stranke je izzval v celi Sloveniji in daleč, preko njenih mej globok vtis. Odkar obstoji naša država, še ni ljudstvo čulo tako resnih, tako moških in tako iskrenih ljudskih besed. Kar pa daje programu posebno obiležje, to je, da jc program izvršljiv, ker stoji na temelju realnosti in da je imenom Izvršilnega odbora podpisan od dr. Šušteršiča, ki je v četrtstoletnem delu pokazal, da njegove besede niso prazne, temveč da je mož ustvarjanja. Karkoli je kedaj ljudstvu olilju-boval, je vselej zvesto držal in kar jc kedaj bilo koristnega dela za splošni ljudski blagor v- krogu nekdanje poštene SLS, to se’ je pod njimi izvršilo. Odkar ga je pa zavratno spletkarjenje in brezvestno hujskanje izvestnih kolovodij nove SLS spodrinilo iz domovine, se je ljudsko delo namah ustavilo in nit! najmanjšega niso storili omenjeni kolovodje za ljudstvo, četudi so mnogi izmed njih postali ministri, kar dr. Šušteršič nikdar ni bil. Koliko koristnega za javni blagor je on dosegel, njegovi klevetniki pa prav nič. Široko-ustijo se samb, klevetajo, obljubuje,-jo, lažejo in obljubujejo, — ljudstvo pa leze v čedalje večjo mizerijo. Delo kaj velja, ne pa široka usta. ali obrekljiv jezik. Nar. ljudska stranka je za delo, to je splošni trdni vtis. Ta vtis imajo tudi kolovodje laži-Ijudske stranke in zato se niti ne upajo lotiti se resne kritike, temveč se skrivajo za neslane „špase*1, zavijanja. podtikanja in izmišljotine, ki naj služijo kot pesek za ljudske oči, ki pa bodo javeljne dosegla zaželjeni uspeh. Namesto vseh njihovih dolgoveznih člankov in lažnjivih natolcevanj, naj rajše pokažejo mrvico svojega dela. Toda. tu obmolknejo, ker niso v stanu niti najmanjšega pokazati, kar bi.se moglo smatrati kot ljudstvu koristno. Pozivljet]io ljudstvo, naj 'ih prime pri dejanjih, potem bo izbegnila nevarnost, da jim še enkrat nasede. + Program .Nar. ljudske stranke in „SLS“. Včerajšnji „Slovenec1" jc izlil svoj žolč na program NLS v podobi konmznega skrpucala - raznih podtikanj, zavijanj, potvorb iu otročjih iluzij. Pustimo mu to veselje, saj boljšega od te strani nismo pričakovali. Da bi sc spuščali s tem skrpucalom v kako polemiko, tega ne pričakuje nijeden naših čitateljev. -r Slovenčeva „Stvarnost11. V političnih vesteh11 reagira „Slovenec11 pod naslovom „Deljeni vlogi zoper SLS" na program Narodno ljudske stranke. Na dolgo in široko razklada, da hoče Pašič oslabiti SLS na ta način, da je prekrstil staro srbsko radikalno stranko v narodno radikalno stranko ter potom dr. Zupaniča ustanovil „Jutranje Novosti11, ki naj propagira ideje NRS med Slovenci. Na drugi strani pa, da je Pašič pridobil dr. Šušteršiča, ki je ustanovil narodno ljudsko stranko in izdaja tudi drievnik „Ljudski dnevnik", ki naj skuša ubiti moč SLS. Za oboje pa da je dal denar Pašič, kar duhovito sklepa iz skupne besede v nazivu strank; narodna. V ostalem zavija dejstva po svoji navadi. Da podpira Pašič z denarjem radikalne „Jutranje Novosti" je gotovo, da pa jemlje tudi dr. Šušteršič za svojo stranko denar in da je NLS le nekaka podružnica NRS, je seveda čisto navadno iz trte izvita laž. Celo kolono dolga klobasa je podobna tisti znani pridigi: „Dva učenca sta Šla v Emavs. Premišljevali bomo prvič, kam sta šla, in drugič, koliko jih je bilo." + Klerikalni gramatikarji. „Slovenec", ki ima nekaj pismenih so-trudnikov, je prišel v svoji brihtnosti na to, da imata-Narodna ljudska stranka in Narodna radikalna stranica obedve na prvem mestu naziv ..narodna", iz česar sklepa, da ste vbedve eno in isto! Tolaži se pa s tem, . da Narodna ljudska stranka „sploh ne eksistira". Pustimo mu par tednov to veselje. A čudno je, da je nekaj, kar sploh ne eksistira istovetno z. Narodno radikalno stranko, katera. kakor posnemamo iz „Slovenca", vendarle še eksistira. r Pasive v „neuspeh11 v Skopiju. Radikalno časopisje poroča o velikem uspehu radikalnega sheda v Skopiju, opozicionaino časopisje pa. o neuspehu, kakor je v volilni dobi pač navada. Med neuspeharji se nahaja tudi „Slovenec". Mi seveda ne vemo. jeli imel Pašič v Skopiju uspeh ali neuspeh, ker smo bili ravno tako malo v Skopiju na shodu,- kakor Slovenčev poročevalec. Nam je le eno znano o Pašičevem podrobnem delu, da je imej popoten uspeti, ko sta leta. 1918. v Ženevi z dr. Korošcem podpisa vala pogodbo o ustanovitvi Jugoslavije, dr. Korošec pa tako. popolen neuspeh, da ga še danes boli glava, če se na to spomni. * h ker posledni uspeh odnosno neuspeh zelo interesira tudi slovensko ljudstvo, skopljanski uspeh ali ne-u>peh pa prav nič, bi bilo želeti, da bi „Slovenec" kaj bližjega poročal o Koroščevem delovanju v Ženevi jeseni t. 1918." + „Slovenec*1 poroča/'da Kočevski „Radikal" preneha izhajati In pristavlja: „mesto njega bo pa izhajal dr. Šušteršič „Ljudski tednik". Sc prav nič ne čudimo tej „Slovenčevi" podlosti, pač pa opozarjamo nanjo dostojne člane Kato!, tiskovnega društva, katerim vendar ne more ugajati, da bije v njegovi t:-skarni izhajajoči list rekord v umazani literaturi. + Prilika o usmiljenem Simiu-rittiim. Po Gorenjskem pripoveduje poslanec in odposlanec SI/S, da je dr. Šušteršič dm/idno v zvezi z »!i-beralci«, £af se i^ilbolie razvidi Iz tega, da so mu demokratje Ut r&ut-kalei pomagali priti nazaj v domovino. Minister Pucelj jc btl pil.toni prav posebno udeležen. »Slovenec« je prvi dan po povratku dr. Šušter šiča pisal, da se je vrnil dr. Šušteršič iz svojega »prosto vol j n ega« pregnanstva. Ce je to res, da je bilo pregnanstvo prostovoljno, potem pač ni bilo treba »liberalne« pomo ći. V resnici je pa bilo silno neprostovoljno, kajti če se dr. Šušteršič ne bi bil umaknil iz domovine.,. Saj se poznamo, gospodje okoli »Slovenca«! — Iz pregnanstva je dr. Šušteršič najprej prosil voditelje SLS, naj mu pomagajo, da se vrne domov. Dobil je odgovor: Ne! Ko jc pozneje čisto uradno prosil pri vladi v Belgradu, je bil takratni minister Protić pripravljen izstaviti dr. Šušteršiču potni list za povratek, a našel se je ugleden pristaš SLS, ki je temu ugovarjal. Resnici na ljubo povemo, da to ni bil dr. Korošec. Nazadnje je naš voditelj vendarle dobil možnost za povratek in sicer pod demokratsko-radikalno vlado. Mislimo, da ni treba biti vlade sram, da je storila svojo dolžnost, še manj pa dr. Šušteršiča, da je od pristojne državne oblasti sprejel to, do česar je imel po osnovnih državnih postavah pravico. Sramujejo naj se tisti, ki sedaj ne čutijo v sobi, da so enaki tistemu judovkemu duhovnu, ki je šel mimo oropanega in pobitega, ne da bi mu pomagat, — pač pa mu je poma gal tujec— Samaritan. -r Laži SLS. »Belgrajska vlada je dr. Šušteršiču poslala na Jesenice nasproti salonski voz, ko se je vračal v Ljubljano. Mi že vemo, kaj to pomeni«. Tako laž razširjajo voditelji in nevoditelji SLS po Št. Vidu in Vižmarjih,-posebno prepričevalno je o tej važni stvari govoril znani voditelj, ki je svoj ^ čas b stari, pravi SLS dejal: »Naj vse vkup .vrag vzame; saj mi nimamo niČesai'. izgubiti i« To je; bilo na; zadojeni 'sestanku sta-rešin v VižmmS jih. Da je to laž, je'gospod voditelj dobrp: vedel, kajti ob povratku dr. Busteršiča je na Jesenicah igral vlogo. ogleduha uradnik tajništva HL’S,:. ki. ae čisto gotovo ni vozil na .Tesenicp-za. tisti popoldan le v lastno zabavo, ampak po »višjem« na-ročihi. Nedvomno je. tudi točno pn-ročal, da.se je vozil in v Ljubljano pripeljal dr. . Šušteršič y navadnem vozu, kjer so se vozili tudi drugi potniki.' In če ta posebni odposlanec ni zadosti razločno videl, sta morala to natanko opazovati šent-peterski župnik Petrič in njegov kaplan Hafner, ki sta prišla na ljubljanski kolodvor ob pozni uri gledat, kalto bodo »starini« sprejeli svojega glavarja. + „Jutro14 beleži brez komentara ustanovitev Narodne ljudske stranke in prinaša nekatere odlomke iz njenega programa. + Pozna zaupnica. Zbor zaupnikov SLS za kamniški politični okraj je izrekel gospodu kanoniku, dekanu in nadžupniku Ivanu Lavrenčiču za-h\;g!d in priznanje za njegovo neumorno delovanje in je pozval povrh še vodstvo SLS, da iriu izreče tudi nekaj podobnega in mu „s tem da zadoščenje za kriva sumničenja in neutemeljene dvome o čistem njegovem značaju in neomejenem pripad-ništvu SLS. ki so sc zlasti L 1918, razširjali po našem okraju." Ne dvomimo, da bo vodstvo hitelo ugoditi tej žeiji, samo to se nam čudno zdi, da prihaja ta manifestacija štiri leta potem, ko so ravno tisti krogi, ki sedaj kličejo „Bog ga živi", razširjali o današnjem slavljencu „kriva sumničenja in neutemeljene dvome". Na vsak način je „neomejeno pripadni-štvo SLS" dobra beseda in pridružujemo se mnogobrojnim gratula.n-tom. Seve, tega do 'danes še nismo vedeli, da je čistost značaja odvisna od neomejenega pripadništva SLS. A človek se nikdar ne izuči. ~r Svpta Rlolica in udeleževanje dub — Odgovorni urednik F r. J e r e b. —-Tisk J. Blasntka nasL. v Ljubljani, Kupim tri dobro ohranjene pisalne mize in omaro za knjige. Ponudbe z navedbo cen pod: „A. B 17“ na upravo „Ljudskega dnevnika'1, Ljubljana, Sodna 5, Gradbeno podjetje ing. Bulic in drag Ljubljana, BohoričEfla ul.ZO. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. X_________________________/ ■BmaaBBeaeBBBBBaaa aaaetiBBBeea*! a|aeBBee I Izdaja seri! reklamnih stenskih načrfev, ■ trgovsko — prometnih središč in kopališč kraljevine SHS. ter se priporočajo g cenjenim uradom, trgovcem, industrljcem, zdraviliškim komisijam, hotelirjem In gostilničarjem. ! Oglase za stenske načrte kakor tudi za vse časopise sprejema e.. ....... . 3aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal Waaaa»BKaaaBaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaax‘,aaaSraB*a Oilasi umi XE9iSM~oyo sfamnapoV® j Ljubljana, Gledališka ulica štev, 2 Telefon Štev. 331. ■ ■ E a 5 BaaaeBBeeBeeaBBBBBaeaBeBeBaBBeea-BBaaaBBeaBaaeBaeeBes## «6 Zahtevajte povsod * PEKATETI! Glavna zaloga R. BUNC IN DRUG Celje, — Ljubljana, — Maribor. uhdebwood THE REX Co. Pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe I Tei. zos. LJUBLJANA Gradišče SL lO razmnože alnl aparati so sve-tovnoznani Tel. 368. Zahtevaite ponudbe I