SLOVENSKI LIST
Naročnina: Za Ameriko In za celo	I
l«to $ arg. 6. ; za pol leta 3.50; PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
z¡» druge dežele 2.50 USA-Dola-	1
rjer.	Dirección y Administración: Gral. Oéaar Díaz 1657, U. T. 59-3667 lis. Airea
Hegistro Nacional de la Propiedad	j --—————————————>—————————————————————————.
intelectual No. 032878.	IASO (Leto) VIII.	BUENOS AIRES, 20 de Noviembre (nov) 1937 Núm. (Štev ) 46
POSAMEZEN IZVOD: 10 etra.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Naš najvažnejši problem
Ko se je tn sprožilo in se začelo »sevati vprašanje našega izseljenskega šolstva, so se našli modrijani in defetisti, ki so razlagali, da je •koda truda in denarja, ker bodo šole bob ob steno asimilacije; našega naraščaja da ne bomo z njimi ohranili naši skupnosti in narodu, ker da se bodo z našimi šolami prav tako brž in popolnoma poargenti-nili, kakor brez njih. Niso jih prepričevali zgledi, da to ni res, temveč da prav zaradi orgaiiiiziranega šolstva ne samo sinovi, marveč tudi vnuki in celo pravnuki na pr. nemških in angleških priseljencev, Židov itd. govore jezik svojih prednikov prav tako dobro kakor kasteljanšči-no in so radi tega povezani 9 svojo nacionalno skupnostjo, dasi so obe nem dobri argentinski državljani.
Modrijane in defetiste bodo morda počasi prepričali uspshi, ki jih šanjeta dock-sudska in paternalska šola. A tudi če se to ne zgodi, bo ogromna večina naše jugoslovanske •kupnosti v Argentini vztrajala pri započetem delu, ker se zaveda od ločilne važnosti, katero ima naše narodno šolstvo za sleherni napredek našega izseljeništva v tej zemlji.
že preprosto premišljanje nam dokaže, da je baš pomanjkanje jugoslovanskega šolstva v preteklosti krivo, če je naše izseljeništvo kulturno, socialno in gospodarsko zaostalo v primeri z drugimi narodnostnimi skupinami v Argentini-Razio j je na dlani: S-smkaj so se prišel jetvali izkljmčno preprosti ifn revni ljudje: kmetje, težaki, mornarji, vsi polni dragocenega zdravja, polni volje do dela in oboroženi s naravno inteligenco, a le z ljud-skošolsko izobrazbo m s praznimi žepi. Mnogi izmed njih so si s svojo delavnostjo, vztrajnostjo in varčnostjo priborili zelo lepe položaje ali pa si zagotovili vsaj toliko dohodkov. da so za vzgojo svojih otrok mogli žrtvovati več, nego so •ami od lastnih staršev mogli prejeti. In tako so iz naših preprostih izseljencev izšli ugledni zdravniki, advokati, inSenerji, petični trgovci tu podjetniki in celo minister ene
Zagonetna politika londonske vlade
KOMENTARJI K POTOVANJU LORDA HALIFAXA, POSEBNEGA ODPOSLANCA ANGLEŠKEGA KABINETA, V NEMČIJO — SVARILEN FRANCOSKI GLAS OPOŽABJA NA NEVARNOST FAŠISTIČNEGA BLO KA ZA MIB V EVROPI IN V SVETU
Kaj pravzaprav namerava Anglija? Kaj se pravzaprav skriva za strahopetno politiko" londonskgea kabineta, ki na eni strani kaže, da je protivna težnjam fašističnih držav, na drugi pa nič odločnega ne ukrene proti njim, marveč si eelo prizadeva, da bi izboljšala svoje od-nošaje z njimi, pa zato že nekaj let popušča in popušča tudi tedaj, ko se gre za zelo važne koristi Britanskega imperija?
Takšna vprašanja si postavljajo novinarji vsega sveta že od abesiu-ske vojne dalje in obnavljajo jih sedaj, ko je londonska vlada poslala v Nemčijo lorda Halifaxa, da se baje s Hitlerjem porazgovori, kako bi se dali izboljšati odnošaji med Londonom in Berlinom. Glas, ki gre po Evropi, napoveduje novo popuščanje Anglije v vprašanju kolonij, katerih povrnitev zahtevajo Nemci bolj in bolj.
Kaj bo Anglija zmerom popuščala in popuščala / Tako se vprašujejo po svetu, v londonskem parlamentu pa napadajo vlado in ji očitajo, da se boji. Minister Eden sprejema te o-čitke s prav angleško hladno krv-nostjo: sem pa tja pove, da je tak-na politika v interesu miru, svojih kvart pa noče postaviti na mizo, da bi svet videl, kaj se pravzaprav skriva za zagonetno politiko londonske vlade.
Ljudje ugibajo to in ono. Angl^-1 ko povojno politiko razlagajo kot tradicionalno in spretno igro britanske diplomacije, ki je bila zmerom proti najmočnejšemu na Evropskem kontinentu in sicer z namenom, da vzdrži ravnovesje v Evropi; razlagajo jo kot manevriranje proti komunizmu, katerega ee angleški konservatisti baje hudo boje in zato raje fašizem podpirajo, čeprav le na prikrit način.
Vsaka izmed teh razlag utegne imeti nekaj utemeljenosti, ali jo je vsaj imela. Vendar pa se nam sedaj, ko ograža fašizem postojanke Britanskega imperija skoro po vsem svetu, zdi najbolj verjetno tolmače-
bi mogla v razmeroma kratkem ča- nekdaj goji misel obnovitve Rim-
od južnoameriških držav. A ker na- ] nje onib, ki pravijo, da Anglija sa-■ega šolstva ni bilo, so se ti sinovi :mo zavlačuje obračunavanje, ker ni naših priseljencev, ki bi bili lahko še tako temeljito pripravljena, da kulturno, socaino in gospodarsko močno dvgiali jugoslovansko skupnost v Južni Ameriki, popolnoma odtujili našemu narodu in če se nekateri izmed njih spominjajb da so "hijos de yugoeslavos", jih je med njimi prav mnogo takih, pri katerih bi zaman poizvedoval karkoli o našem narodu, iz katerega so izšH-
Ves oni element, ki bi bil mogel fin morili nagemu ixBeg&ni&vu pomagati na noge, se nam je izgubil. Utopil se je popolnoma v tujem ■»orju.
Zakaj?
Zato, ker mu kolonija v njegovem detinstvu ni dala onega, kar bi ga bilo privezalo nanjo; ni mu 4ala svojega jezika in ni mu vcepila ljubezni do naroda.
In tako je bila jugoslovstosfea kolonija v Argentini večen siromak-tvorili so jo vedno le takim, ki so
svoj jezik prinesli s seboj še od do ma, a so se morali tu šele boriti za košček kruha ter da se nauče jezika dežele in vsaj deloma izpopolne svojo izobrazbo.
de hočemo, da se razmere končno s&čnejo boljšati, če hočemo, da se jugoslovanska skupnost v tej zemlji izkoplje iz venega siromaštva, moramo podpreti in razpresti naše šolstvo. Preveč je bilo že zamuje nega v tem pogledu od ustanovitve naše nacionalne države dalje. Ljudje, ki so v stanu dvigati našo ko lonijo, nam rastejo šele tu: od do ma jih nepričakujmo-
Ali je res ali ne, da izseljensko šolstvo ni samo sentimentalna zadeva, marveč je odločilne socialne in gospodarske va&noeti za naš iz sel jeni narod?
fia zmagati, če izbruhne -vojna. Pri pravljajo pa se Angleži na vse kri-plje in to ne more biti brez namena. Ker hočejo svoje priprave dokončati v miru, popuščajo in si najbrž mislijo, da bodo že pozneje, ko pride ura, vzeli nazaj tisto, kar sedaj dajo, in po možnosti še kakšen kos več-
Angleži so pač trezni računarj in kakor pri drugih igrah, tako d bi menda tudi pri političnih Iv končno le tisti, ki je najbol potrpežljiv in najbolj vztrajen pri ... začetnem izgubljanju.
Francozi niso tako hladnokrvni in zato prihaja iz Pariza mnogokrat alarm. Tako je prišel tudi te dni in sicer nič manj nego iz ust samega gospoda Berengera, predsednika senatne komisije za zunanje zadeve, torej moža, ki ve o zakulisnih političnih spletkah mnogo Več nego moremo vedeti mi, navadni zemljani. S prav francosko temperamentnost-jo in zgovornostjo je obrazložil preteklo sredo vso veliko skrb, ki navdaja Francoze spričo osvojevalnih načrtov fašističnega bloka držav in povedal je tudi nekatere stvari, ki so doslej tičale skrite v tajnih di-plomatičnih arhivih. Ni torej čudno, če so Berengerjeve izjave vzbudile splošno pozornost in bodo gotovo zanimale tudi naše čitatelje. Dejal je med drugim: "Zveza narodov je izgubila svojo bitko proti nasilni politiki diktatorskih držav. Med nevarnostmi, ki nas danes obdajajo, je tudi možnost, da te države premišljeno in nepričakovano napadejo eno ali več dežel. Če skrbno premotrimo besede nove zveze med trojico avtoritativnih vlad. vidimo, da ni niti najmanjše trohice iskrene miroljubnosti ne v Nemcih, ne v Italijanih, ne v Japoncih-Vse ostale države smo v nevarnosti, da nas napadejo v imenu imperializma, v imenu plemenskih teženj, zgodovine ali pa tudi samo zaradi pustolovščine, in to z namenom, da nam vzamejo nekaj, kar je našega.
Francija je določena za eno izmed prvih žrtev roparskega pohoda. Diktatorji niso iskreni, ko nam zagotavljajo svojo miroljubnost. Nemčija in Italija sta se domenili, da si porazdelita Osrednjo Evropo in Afriko, in zvezali sta se z Japonsko z namenom, da oslabita Francijo in Anglijo na Daljnem vzhodu. Končni Mussolinijev in Hitlerjev cilj je vzpostaviti "Sveto nemško cesarstvo" v Osrednji Evropi in pa Rimsko cesarstvo ob obalah Sredo-zemnega morja. Končni cilj Japonske pa je ustanoviti cesarstvo rumenega pleiricna na vsem azijskem ozemlju, od Singaporeja do Kam-čatke.
Glavni cilj Nemčije je sedaj, je izjavil senator Berenger, pogaziti Francijo, potem ko jo bi diploma-tično izolirala, nato pa napasti Rusijo ter izvesti ono, kar Hitler imenuje "razkroj Evrope", t. j. napasti države, ki so nastale ob sklenitvi
skega imperija ob "mare nostrum", je končno pristal na to, da bo podpiral Hitlerja v njegovih težnjah za ustanovitev nemškega cesarstva na račun vzhodnih sosedov. Francija in Anglija se nahajata sedaj pred najbolj nevarno vojno mašinerijo, usmerjeno proti njunim interesom na treh kontinentih.
Berenger je pomirili svoje francoske slušatelje z zagotovilom, da je Francija v vojaškem oziru dobro pripravljena v Evropi, dočim bi njen položaj v kolonijah bil precej kritičen. Izjavil je nadalje, da more Francija z gotovostjo računati na pomoč Velike Britanije, Jugoslavije, Čehoslovaške in ''morda Rusije" ter da je zelo verjetno, da bi tudi Združene države kmalu stopile na stran Anglije in Francije v slučaju italijansko-nemškega napada.
Naglasil je, da je nezaupanje napram Jugoslaviji in Poljski neutemeljeno ter je vzbudil splošno pozornost, ko je izjavil, da sta poljska in jugoslovanska vlada sporočili 7. marca 1936, ko je Nemčija odpovedala locainsko pogodbo, da sta pripravljeni takoj mobilizirati ter stopiti na stran Francije, če Francija misli, da je treba udariti. Francija takrat ni mobilizirala. G. Berenger ni jasno povedal vzrokov, a dal je razumeti, da se je to zgodilo radi neodločnosti Anglije.
Govoril je tudi o Združenih državah ter naglašal, da ne kaže prav preveč zanašati se na njihovo pomoč, ker da je ameriško javno mnenje slejkoprej protivno slehernemu vmešavanju v "tuje zadeve" in ne mara komplikacij. Govornik ;<e zaključil svoja izvajanja ne s pozivom na križarsko vojno proti fašističnemu bloku, nego z izjavo, da bi bilo treba iskati in najti osnovo za mirno in častno poravnavo z Italijo in Nemčijo.
Povedal pa seveda ni, da sam prav malo verjame v možnost take poravnave. To ni bilo potrebno po vseh onih dokazih, ki jih je prinesel o pravih imperialističnh težnjah Nemčje, Italije in Japonske.
DROBNE VESTI
Generalni štabi držav Balkanskega sporazuma so se sporazumeli
glede združitve vseh vojnih sil za obrambo miru na Balkanu-
Francoski desničarji so baje pri-pravljali upor proti sedanji vladi; oblasti so zaplenile okrog 500 strojnic, velike zaloge nabojev in drugega materiala ter odkrile ponekod prave utrdbé. Izvršile so mnogo aretacij in upajjo, da je vsaka večja nevarnost že odstranjena.
Novo vlado imajo na Romunskem ; sestavil jo je Tatarescu, ki je obdfžal tudi listnico za zunanje zadeve.
Mussolini je iskal v Londonu posojilo od 20 do 30 milijonov funtov šterlingov, a so angleški bankirji odbili njegove ponudbe. Poslal je bil v London grofa Volpija, da bi denar dobil pod pretvezo, da je namenjen italijanski industriji, a bankirji se le niso dali premamiti.
Jugoslavija ne bo pristopila k protikomunisltičnemu bloku; tako izjavlja celo ljubljanski "Slovenec", čigar zelo izrazite protkoimunist.ič-no tendence so dobro znane. Ker je "Slovenec" vladno glasilo, je s tem le potrjeno ono, kar smo mi — slučajno en dan prej, ker je "Slovencev" članek od 14. t. m. — razlagali v zadnji številki Slovenskega lista.
Bruseljska konferenca je obsodila Japonsko radi njenega vpada na Kitajsko. Japonci se za to obsodbo ne zmenijo mnogo, kakor se niso tedaj, ko .se je šlo za Mandžurijo.
—Sredopolja. — Na velikem vojaškem pokopališču dokončujejo jovo kripto, v kateri bo shranjenih 60.-
Vodja francoskh fašistov, polkovnik De la Roque, je vložil tožbo proti 20 listom, ki so mu očitali, da je prejemal denar iz državne blagajne, ko sta bila na vladi gg. Tardieii in Laval. Seveda jfe s tem očitkoin bil zvezan tudi ta, da je De la Éoc-que mož, ki se prodaja. Francoski "duče" je pred sodnikom skušal pobijati te trditve, a mu ni pomagalo, ker jte sam Tárdieu potrdil, da mu je res dajal denar.
Osem milijonov odraslih oseb ne bo moglo voliti pri prihodnjih volitvah v Rusiji, ker so proglašeni za slaboumne, oziroma da nimajo dovolj razvitega razuma.
Težka letalska nesreča se je dogodila v Belgiji, kjer je potniško letalo zadelo v heki dimnik ter se ■razbilo in vžgalo. Enajst oseb je zgorelo v plamenih, med njimi Hes-senski princ s svojimi štirimi otroci-
Z odločlnimi zmagami japonske vojske pri šangaju in na severnih frontah se vojna na Daljnem vzhodu bliža svojemu koncu. Takšno je mnenje vojaških izvedencev. Nan-kinška vlada pripravlja svoj umik v notranjost dežele, ker nameravajo Japonci izvršiti ofenzivo proti sedanjemu glavnemu mestu Kitajske. Vse kaže, da so velike žrtve, ki jih je doprineslo kitajsko ljudstvo — samo pri Sangaju jih je bilo doslej 300-0ÍD ubitih in ranjenih — brezuspešne.
Pet novih kardinalov je imenoval papež Pij XI; med njimi je tudi mons. Pelegrinetti, apostolski nuncij pri jugoslovanski vladi. Sedaj šteje kardinalski zbor 69 članov, od katerih je 39 Italijanov- Slovana pa samo dva, in sicer Poljaka.
Za novega poslanika naše vlade v Rimu je bil imenovan g. Boško Kristic, ki je v torek predložil "kralju Italije in cesarju Etiopije" svoje kredencijale.
tisoč vojakov, katerih imena so zna-miru 1919. leta. Mussolini, ki že od na in 40.000 ostalih neznanih.
Posebni jugoslovanski vojaški delegaciji, ki je poeetila Italijo, je
Mussolini izrazil "svoje simpatije za jugoslovanski narod in njegovo vojsko".
L
Stran 2
SLOVENSKI LIJST
Nú ni. (Štev-) 46
"T--"-'Ti.í
Argentinske vestí
Stališče radikaJske stranke
V	torek se je sestal radikalski poslanski klub, da sklepa o odločitvi centralnega odbora radikalske stranke, ki je določila, da se radi-kalski poslanci in senatorji nimajo udeležiti seje zakonodajne skupščine, na kateri se imajo končnovelja-vno potrditi zadnje predsedniške volitve, ki so prinesle zmago kandidatom vladnega bloka. Po ustavi je za to potrditev predsedniških volitev potrebna navzočnost dveh tretjin vseh poslancev in senatorjev. Če se radikali, skupno s socialisti — kateri so se v tem pogledu že odločili — ne udeleže, seja ne bo sklepčna in utegnejo radi tega nastati komplikacije.
Kakor smo že v zadnji številki poročali, so nekateri radikalski voditelji mnenja,, da teh komplikacij ni dovoljeno ustvarjati sedaj in da je treba zato prisostvovati seji; eden izmed glavnih "concurrencistov", kakor jih imenujejo, je poslane« Arquimedes Soldano.
Na torkovem sestanku niso bili navzočni vsi radikalski parlamentar ci; šest jih je poslalo svoje pismene izjave, da se strinjajo s "concurren-cTsti", konferenca pa je sklenila, da radikalski blok ne pojde na sejo. Poslanca Soldana so izključili iz stranke in mož je že napovedal, da bo ustanovil nov blok; nekaj somišljenikov je že prestopilo na njegovo stran.
Mnogi se vprašujejo, kaj in kako bo, ko se 25. t. m. sestaneta poslanska zbornica in senat. Kako se bo stvar uredila, če ne bo navzočuih toliko zakonodajalcev, kakor predpisuje ustava. Verjetno je, da bo seja sklenila, naj se odsotni privedejo s silo -v parlament, a radikali in socialisti to predvidevajo in so radi tega baje že sklenili, da gredo na izlet v inozemstvo, in sicer v Chile in Uruguay.
Radikalski blok bo imel prihodnji torek še eno tajno sejo, a ni preveč verjetno, da bi sprémenil svoj sklep z namenom, da prepreči razkol v stranki.
PO EVROPSKEM ZGLEDU
Po vseh evropskih deželah imajo vežbe, s katerimi pripravljajo prebivalstvo na "bodočo vojno" in na letalske napade, s katerimi se bodo skušali narodi medsebojno uničevati. D as i vojne nevarnosti v Argentini ni videti, so pa vendar vojaške oblasti mnenja, da je previdnost ma ti vseh modrosti in so zato sklenile, da bodo podobne vaje priredile tudi tu.
V	Buenos Airesu bodo izbrali par pkrajev v ta namen, ker bi bil vsekakor nekoliko prehud posel mobilizirati celo mesto, ki meri 184 va-dratnih kilometrov. Vlada pa se j*e tibrnila tudi na pokrajine, ter jiji
Fotografija "LA MODERNA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROC£NI' Najboljši ln najtrajnej&i spomin je ¡epa ln dobro Izdelana povečana slika, ki Vara Jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene 2 vellknn popustom z ozlrom na Številno slovensko klijentelo.
Postne slike od $ 6.— da)]« ducat. OblAčete nas lahko va.ik dan od ohinlh evečer, tudi ob sobotah. — 'Ne pozabiti:
H. Saslavsky Av. SAN MART:» 237» Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
vprašala za mnenje, kako mislijo,
da bi bilo najbolje pripraviti prebivalstvo za slučaj zračnih napadov.
Sedaj čakajo na odgovore.
SUŠA V SANTIAGU DEL ESTERO
Zastopniki prebivalstva pokrajine Santiago del Estero so v torek o-biskali državnega predsednika ter mu obrazložili težko stanje, v katerem se nahaja omenjena pokrajina, zaradi velike suše- Prosili so gen. Justa za nujno pomoč. Predsednik je sporočil delegatom, da so ministri za poljedelstvo, za javna dela in za finance že dobili navodila, naj nemudoma ukrenejo vse potrebno, da se prebivalstvo reši najhujših posledic strašne suše.
Kako huda je suša v Santiagu del Estero in kakšne so njene posledice, nam kaže naslednji resnični slučaj. Dva brata sta bila podedovala po o-četu 700 glav živine. Ker se nista mogla dogovoriti glede razdelitve te dediščine, je stvar prišla pred so-dnijo ter se je tam seveda vlekla in vlekla, kakor je z zapuščinskimi zadevami menda po vsem svetu navada. Pred nedavnim sta se brata srečala in je tedaj eden vprašal, kedaj bo vendar enkrat konec dolgotrajne pravde. "Pravda je že končana," je odgovoril drugi brat in pojasnil, da se je končala radi tega, ker je vseh 700 glav živine poginilo zaradi suše. In res se je bilo tako zgodilo.
PODALJŠANJE ŽELEZNIŠKE PROGE
Za podaljšanje železniške proge se verne centralne železnice od Yacuibe do mesta Santa, Cruz, je. tukajšnje bolivijsko poslaništvo kot prispevek svoje vlade za kritje stroškov položilo 30.000 argentinskih pesov v tukajšnjo državno banko, in sicer kot prvi obrok.
VOJSKA PROTI KOBILICAM
Na prošnjo poljedelskega ministrstva je izvršna oblast sklenila dati poljedelcem možnost, da si proti odplačevanju na obroke nabavijo posebne aparate za ugonabljanje kobilic, t.j. metalce plamenov, ki so velik pripomoček v boju proti požrešni golazni. Upajo, da bo mogoče na ta način doseči velike uspehe.
Kobilice so povzročile veliko skrb tudi buenosaireški mestni upravi, ker so tekom zadnjih obiskov samice pustile jajčeca in obstoja zaradi tega velika nevarnost za tukajšnje parke. Sedaj proučujejo način, kako bi to nevarnost odstrani'i.
Usoda izgnancev
Pretekli ponedeljek so zidarski i delavci v vsej republiki stavkali 24 ur v znak protesta, proti zavlačevanju rešitve vprašanja usode izgnanih zidarskih voditeljev, ki jih je 'Trincij>essa Giovanna" peljala proti Italiji, in pa tudi v protest proti postopanju policije, ki je nekatere delavce in voditelje še zmerom držala v zaporih. Stavka je potekla mimo in oblasti so vse aretirane zidarje izpustile na svobodo, glede u-sode izgancev pa so se začela pogajanja z angleško, francosko in italijansko vlado. Anglija in Francija sta kmalu izjavili, da sta pripravljeni omogo&iti izkrcanje deporti-rancev ter njihov povratek v Ameriko, in sicer v Meksiko, Italiji pa, kakor izgleda, ni hotela tegg storiti-Vesti iz Gibraltarja javljajo, da je "Principessa Giovanna" tam pristala ter se ustavila za več ur. ker je menda kapitan čakal na navodila iz Rima. Ta navodila, če so prišla, niso bila ugodna za izgnance, ker jih kapitan ni hotel izkrcati.
PREDAVANJE ČEŠKOSLOVAŠKEGA MINISTRA
Češkoslovaški minister dr. Fran-tišek Kaderábek je v četrtek zvečer spet predaval, in sicer v klubu "Gimnasia y Esgrima", o telesni Vzgoji na Češkoslovaškem- Predavanje je bilo ilustrirano s slikami in filmom ter ga je številna publika poslušala z velikim zanimanjem.
NEURJE V SANTA FE IN CORDOBI
V	nedeljo popoldne je nastala v Santa Fe velika nevihta, ki je s prav posebno silo divjala nad glavnim mestom pokrajine. Mnogo dreves je vihar izruval s koreninami vred in več hišam je odnesel streho. Kronika beleži tudi mnoge nezgode : 22 oseb je bilo namreč ranjenih. Nevihta se je ponovila v tortk zjutraj in je posebno v okraju Las Palmeras povzročila mnogo škode-
V	pokrajini Córdobi je neurje 'divjalo v ponedeljek; trem hotelom je odneslo strehe in sicer na 500 metrov daljave, po čemer si pač lah ko predstavljamo, kakšno silo je i-mel vihar. V torek je nevihta divjala po raznih drugih krajih iste pokrajine, kakor v Balneariji, San Justu ter Miramaru in San Francis-cu. Nevihta je sicer povzročila ve-
Šolski svet v Villi Devoto
I 1 vabi
VSE CENJENE ROJAKINJE IN ROJAKE NA
Veliko Miklavževo prireditev
ki se bo vršila dne 5. decembra ob 4 uri -popoldne vv prostorih G. P D. S v VILLI DEVOTO, ul. Simbrón 5148
Vzpored
1- Otvoritev: GODBA
2.	Župančič: OBLAKA; recit. zbora otrok
3.	Aljaž: TRIGLAV; Moški zbor
4- S. Gregorčič: BRATJE V KOLO; Deklam. S F.
5.	H. Vogrič: VEČERNI ZVON; mešan zbor
6.	N. N : OPOMIN K VESELJU; Deklam. Ž. Z.
7.	X. N. : O MRAKU; Oktet moški zbor 8- N. X.: LENKA; deklam. Z. F.
9.	Vodopivee: OB VEČERNT URI; moški zbor
10.	N. N.: SVET VEDNO K XA K; deklam. A. C.
11.
Milčinskega Ivan Vok
veseloigra
treh slikah.
pr
redil
TRIJE SNUBCI
Po končanem sporedu obdaritev otrok; potem pa običajna domača zabava s plesom-
Igra godba Ljudskega odra Vstopnina prostovoljni prispevki K veliki udeležbi uljudno vabi	ŠOLSKI SVET
V slučaju slabega vremena se prireditev vrši nedeljo pozneje.

20 000.000 PESOS ZA VODO
Mestna občina študira sedaj načrt za napravo ogromnih plavajočih tan kov za vodo, s katerimi naj bi se glavnemu mestu zagartovila redna dobava vode tudi za slučaj, da bi se stanje vode v reki še bolj zmanjšala nego se je kdajkoli doslej. Stroške za te naprave računajo na 20 milijonov peso v-
SANCHEZ SORONDO V JUJUYU
Senator dr. Sánchez Sorondo je v torek z letalom prispel v Jujuy. Guverner ga je sprejel z velikimi častmi in mu priredil banket, kateremu so prisostvovali člani pokrajinske vlade in zastopniki konservatvne stranke. Dr. Sánchez je nadležnim novinarjem izjavil, da je prišel v Jujuy na počitek, vendar pa prevladuje mnenje, da ima njégov izlet politično ozadje. Kakor je zriano, je Sánchez Sorondo specialist za fašizem, katerega je študiral v Italiji in Nemčiji, kjer je bil gost Musso-linija in Hitlerja.
NESREČA PRI DELU
Ivan Metlika, star 32 let, zaposlen kot čuVaj pri stavbi ul. Corrientes 1195, je v sredo tako nesrečno padel 9 metrov globoko z lestve, da je na samem kraju obležal mrtev-
DOMAČE VESTI
Išče se
liko škodo in ranjenih je bilo preko , Pó priimku sodeč' (tukajšnji listi 30 oseb, vendar pa je prinesla tudi ga pišejo Matlica), se gre v tém slu-mnogo vode, kater,e so bila polja za- čaju za našega rojaka s Primorskega radi dolgotrajne suše zelo potrebna, ker je italijanski državljan.
ZA
BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO
BO VAŠA DRUŽINA DOMA BOLJ VESELA ČE JI Z VOŠČILI POŠLJETE TUDI DENARNO NAKAZILO POTOM
Slovenskega Oddelka
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES	. <
CENTRALA: Bmé Mitre 234;	PODRUŽNICA: Corrientes 19Qtf
' tt 't i .''» • »•' - '.'■' * ' " •*>
ki nakazuje po najnižjih cenah
>: ■ '	Vv ■ ••«	' *'V'Wt t .. {■■■	r r A
HITROST NIZKE CENE SOLIDÑOST '
■ ' vit« *w <» rM «i f>*;>*'.
Iščem brata Viktorja Šain- Zadnjikrat se je javil iz Loma Negra, Casilla Correo 6, Olavarria FCS-Kdor bi kaj vedel o njeni ali če bo sam čital tele vrstice, naj sporoči na naslov: Francisco Šain, Cantera López Leoube FCS.
Zahvala
Spodaj podpisani se srčno zahvaljujem GPDS. v Villa Devoti za pomo? moji ženi Mariji, ki se nahaja vimhTTŠnifi.	Albert Troha -
ŠTORKLJA
V	nedeljo 14. novembra je obiskala štorklja Viktorijo in Leopolda Skrbeč ter jima je podarila krep-kéga dečka, ki so mu dali ime Stanislav Leopold. — Čestitamo! —
ZOPET ŠTORKLJA
V	ponedeljek, dne 15. novembra je v drugo obiskala štorklja go. Ivanko in Mirkota Kopatin, tej" jima je podarila srčkano punčko. —-
Čestitamo! '
OPOZORILO
Ponovno opozarjamo, da se dobe zadnji izvodi knjige IZSELJENEC po ceni $ 1,50. Naroča se pri Slovenskem prosvetnem društvu, Gral CVsar Díaz 1657, Buenos Aires.
NAROČNIKI IN NAROČNICE
Poglejte poleg naslova na ovitku do kdaj vam izkazuje datum da i-mate plačano naročnino. Komur je iztekla naročnina, naj jo poravna, da ne bo brezpotrebne zamere in sitnosti, če homo primoraaii list u staviti.
TEŽKA PROMETNA NESREČA
Na križišču ulic Banness in Na-huel Huapi je priletel ómnibus št. 2 s tako silo v tramvaj družbe Lacro-ze, da je ta skočil s tira, ómnibus pa se je preobrnil. Konduktor onini-busa F- Barbieri, star 43 let, je radi sunka zlete) z vozila in prišel pod kolesa tramvaja in dobil take poškodbe, da je bil tako^j mrtev. Od potnikov omnibusa so bili štirje ranjeni, med njimi jugoslovanski državljan AntQi) iSparovié, star 32 let.
KADAR IŠČETE SLUŽBE ,
obrnite st; na rojakinjo
BERTO CERNIÓ
DORREOO 1583, — Bs. Aire«
54 — 3588

""Num. (Štev.) 4G
SLOVENSKI LIST
Stran '3
te"*»«
; V	esl	!-jr , ., JjÍTjIjV ■>"7"V. tí iz organ	Lízací	0 j
Priprave za prosi, zedinjenja
Z veliko vnemo se vršijo priprave za proslavo obletnice našega narod nega zedinjenja, na kateri bodo sodelovala skoro vsa društva iz Bs Airesa in okolice- Prireditev se bo vršila v soboto 4. decembra zvečer v dvorani ul. Sáenz Peña štev. 242, z izbranim sporedom-
Vse Jugoslovane opozarjamo nia to proslavo in jih pozivamo, da store ta dan svojo rodoljubno dolžnost, s tem, da se je udeležijo v čim večjem številu. Pomagali bodo s tem tudi našemu izseljenskemu šolstvu, ker je čisti dobiček proslave namenjen Jugoslovanskemu centralnemu šolskemu udruženju-
Zanimiva prireditev
Zanimiva prireditev bo v soboto 18. decembra v dvorani "Germania" nI. Alsina 2513. Na željo naših in tudi Argentincev se ponovi v španščino prevedena Vodopivčsva spevoigra "SRCE IN DENAR" (Corazón 7 Dinero), ki je ob premieri žela tako velik uspeh, da še sedaj vsi o njej govore. Prireditev organizira "Tabor" skupno z znanim kvartetom "Jadran", kateri bo ponovil vse one naše, španske in ruske pesmi, ki so na njegovem koncertu na Dock Su-du Sele največji uspeh. Tako bo u streženo tudi vsem o¡nim, ki žive v glavnem mestu in ki s» jim je ob priliki "Jadranovega" koncerta zdelo predaleč iti preko Riachuela v provinco, dasi bi bili radi poslušali lepi spored in tudi podprli kvartet, ki zmerom rad sodeluje na prireditvah vseh naših društev. Na progra mu bosta tudi oni dve plesmi točki ki sta na prireditvi za Argentince tako zelo ugajali, da je občinstvo zahtevalo ponovitev-
Opozarjamo na prednje že sedaj eenj, rojakinje in rojake, da bodo mogli pravočasno povabiti na pri. reditev tudi svoje argentinske prijatelje.
TABOR IN JADRAN
V DEŽELI SLASTNIH PIROGOV IN VROČIH BLINOV
. Vso zimo, ko sem bil z drugimi vojnimi ujetniki v večji kmečki vasi, ali kakor Ruši pravijo vasi v "selu" Sudogdi v vladimirski guber ni j L," je škripal sneg kakor škrip-ljejo od vaškega čevljarja novi čer ko jih obuje prvič kmečki de-
PEVSKE VAJE V TABORU
Jutri v nedeljo popoldne, točno-ob 5. uri, bodo v društvenih prostorih vaje za mešan zbor. Poleg članic in članov so vabljeni tudi prijatelji društva, ki imajo veselje do petja-
ODBOR
v! j
klič, odhajajoč v cerkev k maši-Zrak je bil čist, prozoren kakor kristal. Nebo sinje-modro-azurno, a .'-once je bilo na modrikastem, visokem nebu kakor nekakšna električna žarnica, ki je svetila, a ni grela. Termometer je kazal vedno 15. 18 in celo 22 stopinj Reomerja, vendar se ta mraz ni prav nič čutil. Bil je suh mraz, ki ne grize v obraz kakor ljubljanski, čeprav samo nekaj pod ničlo, ali prepojen z vlago in zato ves občutljiv. Prijetno je v takem suhem zraku hoditi po vaških cestah n mestnih ulicah, čeprav je 22 stopinj pod ničlo. Zavit v kožuh, četudi čisto navaden, ovčji, neobdelan, ves kosmat in v valenkah, nekaki škornji, napravljeni h dlak, se ti zdi, da si v topli pernici, a ne '«a mrazu 22 stopinj. V obraz te sicer poljublja ta mraz z izbrušeno ostrino,'da lica rde in da se ti zdi, da polje po žilah kri z nekakšno mladostjo in porednostjo. Posebno če srečaš kmečko dekle v takem kožuhu. razcvetlenega obraza kakor vrt nica in smejoče se, da ne veš, ali so zobje v njenih ustih tudi iz belega, kristalnega snega.
"Ivan Prancevič," slišim nenadoma za seboj ženski jrlas.
Obrnem se.
"O. Marija Mihajlovna, zdrav-stvujteKaj pa vi v tem mrazu?"
"To kar vi, Ivan Prancevič. — Uživam krasen dan "
Pogledala me je pri tem naravnost v oči, kakor znajo to ruska kmečka dekleta in rekla:
"Čez mesec dni bo maselnica, po vašem "karneval", da? — Doba vročih blinov s smetano in sirovim maslom, da?... Pri vas v Evropi, kakor sem slišala, doba... no...", s prsti je tleskala..." kako se že pravi. no, po poljski "ponjčki".....
"Da, vidite, "krapi", je ponovila z ruskim naglasom v katerem je bil
Ruska maselnica traja cel teden. V marcu mesecu je siieg mehkejši, ne škriplje več tako kakor v decembru in v januarju. Sonce že ni več samo mrzla žarnica, temveč je v nji nekoliko že zakurjeno, da se čuti tudi na ličili, ko se jih Žarki dotaknejo-
In tedaj mi je nekega dne Marija Mihajlova rekla:
"Maselnica je, Ivan Prancevič. Veste, kaj ste obljubili?"
Ni čakala odgovora, temveč je s svojo rusko ščebetavostjo pristavila:
"Zapregli bomo trojko. Vi, moj brat Kolja in jaz, brat Feodor pa bo kočijaž- On se na to najbolje razume."
"Kam pa se bomo peljali?" "Kaj še niste videli naše naselbine? Trojke, dvovprežne in eno- j vprežne sani? Kako dirjajo na ma-selnico vsak dan po cesti in je veselo vse in se zabava?... Kako dolgo pa ste že v Rusiji?" "Tri leta." '
"O. Ivan Prancevič," se je začudila in odprla na široko oči. "In naše maselnice še niste videli?"
"Nisem," sem zmajal z ramami. "V taboriščih vojnih ujetnikov ni maselnice-"
"Da, da," je naglo pritrdila in sočutje je bilo v tistem "da. da". "Revčki," je pristavila. "Zakaj vse to? Zakaj mučiti ljudi?"
Za trenotek nato je zopet začela: "Veste, Ivan Prancevič, ves teden se vozimo pri nas na saneh, dirkamo takorekoč- Ali višek veselja in zabave in dirkanja pa je samo na maselnico. No, po vašem..."
Za sekundo je študirala in me gledala.
Pomagal sem ji: "Na pustni torek". "Torek," je ponovila in nekoliko začudenja je bilo v tem njenem glasu. "Torek ?" Tudi pri vas je na ma-
¡
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO \
vabi na
Lepo prireditev
s plesom, ki se bo vršila v nedeljo
28. novembra
v društvenih prostorih ulica General César Díaz 1657 ob 4 uri popoldne
SPORED:
1.	Gositiša: VENČEK (mešan zbor)
2.	Svetek: POD NOČ (mešan zbor)
3.	N. N. DEKLE MED ROŽAMI (moški zbor)
4.	Veseloigra v enem dejanju
RDEČI NOSOVI
Po končanem sporedu prosta zabava s plesom do običajne ure
Bufet bo kot po navadi bogato založen z dobro pijačo in dunajskimi klobasami in zeljem.
SVIRA ZNANI SLOVENSKI ORKESTER
K mnogobrojni vdekžbd vljudno vabi
, ODBOR

KROJAČNICA Peter Capuder
;se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires
¡rmawwiw
Zdaj se je Marija Mihajlovna za-smejala.
"Pustni," je ponovila. "Kaj je to pustni? Pustoj, kaj? Ali je v Evropi pri vas maselnica pustaja*"
"Zdaj, ko je vojna, najbrž prav pustaja," sem rekel tiho- "Po našem se namreč karnevalu, maslenici pravi Pust. V glasu je res kakor po vašem "pustoj-pusti", pa ni pnstoj-pusti. Zakaj se pravi tako, ne vem-V debelem in učenem "Leksikonu" ki vse nevednim lepo razlaga, je zapisano: "Pust je čas, ko se je največ mesa, .prireja največ pl<->ov, zabav in bujnih veselic."
Ce sem prav raztolmačil, ne vem-Smejala se je in ponavljala: "Pustoj vtornik, pustoj vtornik", da sem naposled pomislil, da so mordí te naše veselice, zabave in plesi itd., res pusti.
"Vidite, Ivan Prancevič," je rekla Marija Mihajlovna," mi pravimo maselnica, ker je to nekak 'praznik sirovega masla, smetane, razposajenosti"- Maselnice ni pri nas pu-selnico, zadnji dan maselnice torek, stoj vtornik, temveč torek sirovega kakor pri nas?"	masla, znamenitih pirogov vseh vrst
"Tudi," sem rekel in na ustnice vročih blinov s smetano in sirovim mi je silil smeh. "Pustni torek mu maslom, okusnega kvasa (pijaia iz pristavimo-"	; ovsene moke, podobna pijači, ki ji
pravimo pri nas "pikolo"), bogatega mleka in ščegetave vodke. Brez tega ni maselnice."
Za to besedo sva se z Marijo Mi-hajlovno prepirala vse do večera, dokler ni naposled rekla:
Dobro. Ivan Prancevič! rNa ma-selnici boste vse to videli, da''"
Že zjutraj v torek, ua sam zadnji dan maselnice, je prišel k meni brat Marije Mihajlovne. Feodor Mihaj-lovič.
"Ivan Prancevič, zdravstvu,jtey" je rekel. "Dogovorno z Martsjo, Marijo Mihajlovno, pridite opoldan na blini? Pridete?"
Počakal je, da sem odgovoril, da pridem, nato pa je nadaljeva1-
"No. dobro... Zapregli bt-mo trojko, čvrsti, iskri konji bodo za-preženi. Vi. Marnsja, Kolja in jaz bomo dirkali po vasi. Prekosili bomo vse, zakaj naši konji so najboljši. Mnogo dirkačev bo in videli boste, kako bo veselo. Sani bodo drčale kakor blisk. Uraaaa... to bodo dr čale sani! — Torej, Ivan Francevič, k obedu na blini."
Popravil je kosmato kapo in odšel*
(Nadaljevanje).
smejati.
"Veste kaj, Ivan Prancevič?!
"Na maselnico se popeljete z nami na saneh, da? Vozili se bomo s trojko, da?"
Naglas njenega vabila in smeh v očeh jc bil tak, da sem pristal, četudi bi morda drugače ne bil razpoložen.
trn

Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto
VABI
Vse cenjene rojake in rojakinje
NA VELIKO PRIREDITEV
kaetra se vrši dne 21. NOVEMBRA t-L ob 4 uri popoldne, v društvenih prostorih ulica
Simbrón 5148, Villa Devoto
V S P O RE D:
Otvoritev, GODBA
O Mraku, (Ferjančič): poje moški zbor Pastir (Fr Ferjančič): poje moški zbor Na nebu zvezde sevajo (S. Gregorčič), mešan zbor Nemaram za te. (V Vodopivec). mešan zbor VESELA IGRA V DVEH DEJANJIH.
1. 2 3. 4
5.
6.
LAŽJ ZDRAVNIKA
— Po končanem vsporedu prosta zabava k plesom. -—Društveni bufet bode kot ponavadi dobro založen-VSTOPNINA: Prostovoljni prispevki K obilni udeležbi vljudno vabi	ODBOR
BOŽIČ IN NOVO LETO
BLIŽAJO SE VELIKI PRAZNIKI:
Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsottnosti.
Da jim svojo odsotnost vilaj deloma nadomestite, omogočite jim. da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicir,
kakor doslej, potom zavoda
Obiščite nas in prepričali se boste!
Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1)2.
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
L. K. ALEM 150
BUENOS AIRES
Stran 4
SLOVENSKI LIST
Nuni.
(fitev-)
Slovenci doma in po svetu
i
NOVI DAVKI V ITALIJI
Po lanskem posojilu, ki ga je morala dati hišna posest, so sedaj na ■vrsti delniške družbe. Vse delniške družbe v Italiji bodo morale plačati izredni davek 10 o[o na delniško glavnico in vse rezerve, slednje največ do 160 o[o delniške glavnice. V onih družbah, ki so zadnja tri leta izkazovale pasivno bilanco, se zniža davek na 2,5 ojo, pri onih družbah, ki so imele samo zadnje leto pasivno bilanco, pa znaša davek 5 o|o.
Po podatkih Italijanskega statističnega letopisa za leto 1936 je znašala na koncu leta 1936 desluiska glavnica viseli delniških družb (17.375 družb) 47-782,3 milij. lir. Po bilancah družb za 1933—1934 je izkazovalo od 10.952 vseh družb z glavnico 41,145,7 milij. lir dobiček 5670 družb z glavnico 31,483,5 milij. dobička skupno 2,140,7 milij-, izgubo pa 5282 družb z glavnico 9.662,2 milij. skupno izgube 1,700 milij. lir. V letu 1934—1935 so od 12,015 družb z glavnico 40,209,4 milij lir imele dobiček: 6586 družb z glavnico 33,310 milij. skupno dobička 2,157 milij., izgubo pa je izkazalo 5429 družb z glavnico 6.899,4 milij. lir v skupnem znesku 866.9 milij- lir.
Če vzamemo, da se je položaj od tedaj naprej izboljšal, lahko računamo, da bo novi davek prinesel čez 4,5 milijarde lir od aktivnih družb in 1,5 milijarde lir od pasivnih družb.
Obdavčitev se raztegne tudi na kooperativne druižbe, katerih glavnica znaša nad 20,000 lir.
Pri obdavčitvi se bo uspoštevalo tudi, koliko so posamezne družbe podpisale lanskega 5 o|o posojila, koliko imajo državnih papirjev v listnici in koliko drugih delnic imajo v listnici. Nov davek je plač-ijv v 15 polletnih obrokih počenši z 10. marcem 1938, torej do 10. junija 1940. Če katera družba davek takoj plača, se ji odšteje 8 q|o obresti letno-
Nadalje je povišan tudi davek na poslovni promet od 2,5 na 3 o|o, donos tega davka je znašal leta
KEMIČAR IN LEKARNAR
diplomiran na zdravniški fakulteti ▼ Pragi in ankonito preizkušen v Argentini.
Hh. Mr. Franciško Huspaur
Vam pripravi vsevrstne kemične analize v Vaši potrebi za zdravje. Predno delate stroške — večkrat brez uspeha — z vašim trdoprisluženim denarjem. obrnite »e po nasvet do mene.
Mladeniči? Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po poŠti.
Dock Sud, calle Facundo Qui roga 1441 (Avellaneda) Poia de Bs. Aires
___:_í
i
1935—1936 1,310,6 milij. lir in se bo torej povečal za nad en četrt milijarde lir.
V zvezi s temi novimi obdavčitvami pa je zanimivo, da je inozemski kapital, n sicer oni, ki bo investiran v Italiji do 31. decembra 1939 dobil znatne davčne olajšave glede nasledstvenih taks, za prenos lastnine v primeru smrti itd-
Končno je izvedena uttifikacija tujskega davka.
UPOKOJITEV BIVŠE UPRAVL TELJICE
¡á septembrom je bila upokojena voditeljica mestne vadnice "Mladika" v Ljubljani gospa Mira Engel-manova, bivša učiteljica šole CMD pri Sv. Jakobu v Trstu. Prvo njeno učiteljsko mesto je bilo v Trstu, na slovenski šoli v ulici Acquedotto, dasiravno je po rodu Ljubljančanka. Ko je bila dograjena šola CMD pri Sv. Jakobu v Trstu, ji je vodstvo CMD poverilo upraviteljstvo in je to šolo vodila vse do preobrata, nakar je prišla v Ljubljano. V Trstu je ves svoj prosti.čas povečala prosveti, saj je bila soustanoviteljica raznih naših društev in ustanov. Med drugim naj pripomnimo še, da je organizirala v Ljubljani 1. 1926. prvi materinski dan, ki se danes praznuje po vsej Jugoslaviji vsako leto drugo nedeljo v maju. Dobri vzgojiteljici in požrtvovalni narodni delavki želimo da prebije — po 36-letnem delu — zasluženi pokoj v miru in zadovoljstvo.
NARAŠČANJE JUGOSLOVANSKIH TERJATEV V ITALIJI
Ljubljana. — Med tem ko znaša star klirinški dolg Italije napram Jugoslaviji 41,6 milijona lir, se je z augustom začel naglo dvigati dolg novega klirinškega prometa, ki je znašal koncem meseca avgusta 7,7 milijonov lir, v prvi četrtini septembra pa se je dvignil na 11,5 milijonov lir, to je 26,5 milijonov dinarjev Tako znaša skupen dolg Italije naši državi nekaj nad 53 milijonov lir ali 122 milijonov dinarjev. Zaradi naraščanja terjatev morajo jugoslovanski izvozniki čim dalje več časa čakati na izplačila svojih terjatev.
50 LET PO SMRTI POZABLJENE GORIŠKE PESNICE
V "Jutru" je objavil naš rojak Pavel Plesniar kratek članek pod gornjim naslovom o Katinki Stani-čevi, ki se je rodila 10. februarja 1848 v Kanalu ob Soči- Po poklicu je bila učiteljica, ki je službovala v Komnu na Krasu, potem se je poročila in odšla iz domačega kraja. Pokojna je med drugimi tudi avtorica pouaredole pesmice "Soča voda je šumela", ki jo je objavila v goriški "Soči" 20. marca 1873- Katinka Sta-ničeva, pravi člamkar, je bila prva med našim ženstvom na Goriškem, ki se je poskusila z literarnim udej-stvovanjem, to se pravi še pred Pavlino Doljak-Pajkovo.
NOVO BREME OBČANOM
Trst, oktobra 1937. — Italijanski uradni list je pred časom objavil dekret, s katerim so bili določeni prispevki pokrajinskih in občinskih uprav ter drugh ustanov in naprav v posameznih pokrajinah za vzdrževanje pokrajinskih -kmetijskih inšpektoratov- Štiri pokrajine v Julijski Krajini bodo skupno prispevale okrog pol milijona lir. Na posamezne občine odpada po velikosti teh od 200 do 6,350 lir, kar ni malo in s čemer bo spet prizadet naš kmet. Kajti od njega bodo terjali razne doklade, da bodo lahko zadostili tej novi fašistični odredbi.
PRAZNIK GROZDJA
Tr.st, oktobra 1937- — V dneh 26. septembra in '3. oktobra so praznovali v naših krajih osmi praznik grozdja. Ta praznik je v zvezi z enakimi proslavami, ki jih je organiziral fašizem po vsej državi. Pri nas so se vršile v ta namen posebne povorke z alegoričnimi vozmi, ki so predstavljali razne dogodke iz fašistične zgodovine in pa tudi iz kmečkega življenja. Posebno pozornost so fašisti polagali na proslave na deželi. Poleg Trsta so morati organizirati kmetje povorke v Miljah, v Sézani Postojni, Nabrežini, Tržiču itd. Kako je izgledala taka proslava, naj nam predoči spored proslave v Sežani. Tu je šel najprej en voz z dopolavoristi domačini, eti voz z dopolavoristi železničarji, dalje z ženskami in posebni voz balile- U-deležene pa so morale biti okoliške
vasi, kjer obstoje odseki dopolavo-ra. Tako je bil po en voz dopolavo-ristov iz Orebka, Šmarij, Storij, Koželj, Povirja, Gorenj Merč. Žirij, Lokev, Divače (železničarji in kmetje zase). Tomaja, Trebič, Bazovice, Gro pade, Opčin, Dútovelj- Auberja, Senožeč. Skupaj je bilo v povorki 25 voz. Če se vprašamo kdo so bili "dopolavoristi"' ki so se morali vde-ležiti kot člani odsekov dopolavora te povorke, moramo ugotoviti, da so bili to domači slovenski kmetje.
SMRT TREH ROJAKOV, UČITELJEV
Ljubljana, dne 3- oktobra 1937.— Smrt je spet posegla v naše učiteljske vrste in zahtevala troje žrtev.
V karlovški bolnici je umrl naš rojak Vladimir Tončič, bivši dolgoletni upravitelj v Metliki, v najlepši moški dobi, star komaj 40 let.
* * * * * ***** ***** jf. * * * * ***** ***** *****
PRIBLIŽUJEJO SE BOŽIČNI PRAZNIKI
V teh veselih dneh vsak še bolj misli na svojo oddaljeno družino.
Pošljite svojcem dokaz, da se jih spominjate.
DENARNO NAKAZILO izvršeno potom Banco de Boston je
PRAVI DAR zanje, ker bo nakazana vsota izplačana
NA DOMU PREJEMNIKA V GOTOVINI
proti povratnemu potrdilu s prejemnikovim lastnoročnim podpisom in z navedbo dneva izplačala, katero Vam pozneje dostavimo.
POŠLJITE PRAVOČASNO POŠTNO NAKAZILO
Obiščite nas. Ako ne morete priti osebno, pošljite nam pismeni nalog, v vašem jeziku, in odgovorimo Vami še tisti dan.
POSEBNE URADNE URE
od 9 do 18; ob sobotah pa od 8.30 do 11 ure.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 BARTOLOMÉ MITRE 562
PUEYRREDON 175
Av. Oral. Miti« 301 (Ar«Uanada) — Córdoba 1223 (Rosario) fOVUKJHNJU — VIJUDVOHT — »HHJRNOHT — HIUUNA
Bil je sin istnskega učitelja. Že z 18 letom je moral na bojno polje, kjer je bil ujet in preživel potem nekaj let v ruskem ujetništvu. Ko se je po vojni vrnil domov, je bil obsojen v koufinacijo, nakar je prišel v Jugoslavijo. Dobil je učiteljsko mesto in je bil ves čas na šolali v raznih krajih Bele Krajine, najdalje pa v Metliki. Lani je bil premeščen v Veliko Erpenjo na Hrvaškem, med tem ko se je njegova družina nastanila v Karlovcu. Bil je dober učitelj in skrben družinski oče. Za njim žaluje poleg vdove še četvero otrok. Naj počiva v miru, težko prizadetim naše sožalje.
V Šmartnem ob Savi,kjer je učiteljeva!, je umrl dne 1. oktobri tinas rojak Josip Ainičič, šolski upravitelj na tamkajšnji osnovni šoli, star komaj 43 let. Po rodu je iz Ma-tulj pri Opatiji. Učiteljišče je dovršil v Kastvu, njegove prve službe so bile na šolah po raznih krajih v Istri. Po prevratu je moral, kot številni drugi učitelji, čez mejo v Jugoslavijo. Bil je nameščen nekaj let v Prekmurju potem pa v Zasavju, kjer je posvetil ves svoj prosti čas prosvetnemu in gospodarskemu napredku tamošnjega ljudstva. Ustanovil je sadjarsko in kmetijsKO podružnico, sodeloval je pri občinskem odboru in gasilskem društvu pa tudi pri drugih društvih. V letošnji jeseni je zbolel in je moral na operacijo, po kteri pa so nastopile komplikacije- Prepeljali so ga na dom, kjer je podlegel pretekli petek. Naj mu bo lahka zemlja, prizadetim naše sožale!
Na svojem domu Za Bežigradom 4$ v uedeljo 3. oktobra umrl naš ro-jak, učitelj in pisatelj, Ivo Trost-Star je bil 73 let- Pogojnik je bil rojen na Golu pri Vipavi, šolal pa se je v Kobaridu in Kopru, kjer je tudi dovršil svoje študije. Bil je dober učitelj in dober narodnak. Sodeloval je tudi pri tržaški "Edinosti" in ljubljanskem "Slovenskem Narodu" ter pri mnogih drugih narodnih organizacijah. — Naj mu bo lahka domača zemlja! Preostalim pa naée iskreno soialje!
NAŠ ROJAK STOLETNIK
V Zagrebu, kamor se je preselil iz .Julijske Krajine, je v septembru praznoval redek jubilej, stoletnico rojstva, Valentin Klemente. Že od rane mladosti se je bavil z izdelovanjem pletenin iz vrbovih vejic, to-
* *
Pridi in prepričaj se kaj t» nudi na ceni in v kvaliteti
Krojačnica Mozetič
OSORIO 5052 - La Paternal Buenos Aires

■Núid. (štev.) 46
SLOVENSKI LIST
Stran 5
da sedaj je prevzel obrt njegov sin. kajti jubilantu je vid že opešal, da-siravno je drugače krepak in zdrav, saj je pred tremi leti, t.j., ko mu je bilo 97 let, še trikrat preplaval Savo pri Zagrebu, kjer ni baš ozka. Na šemu rojaku želimo ob izrednem jubileju, da bi v zdravju preživljal večer svojega življenja-
DROBNE VESTI IZ NAŠIH KROJEV
—Na 200 lir denailne kazni in 8
mesecev zapora je bil obsojen Josip Nikolavčič, ker je zbiral in si prisvajal vojne ostanke. Kazen je pogojna.
Radi tihotapstva naznanjeni sodišču več oseb. Med njimi so sledeči: Valentinčič Leonard, star komaj 39 let, iz Idrije, Felc Anton, 24 let, iz ldrskega, Bratina Leonard, 41 let, iz Kanmega.; Kos Josip, 3Í let. iz Idrije; Lukanič Julij, 24 let iz Medvedjega brda- Felc Josip, 70 let iz ldrskega; Murovec Josip, 26 let, iz Idrije. Špik Justin iz Selc, Bremec Josip, 32 let iz Zaloga; Von-čina Gertrud, 49 let iz Zaloga; Likar Alojz, 26 let, Jereb Ferd, 26 let. iz C'ekovnika. Torkar Matej, 70 let iz Podbrda, Mikuž Ivan, 32 let, 2 Ledin; Kusterle Jakob iz Grahovega^ Brovc Andrej z Bukovega, Mo čnik Matej iz Kanomlje, Bogataj I^an iz Drežnice, Likar Anton z Vojskega, Krašna Franc iz Vipave, Kobal Viktor iz Nab rezine, ter še okolih 30 drugih. Nekateri med nji-
mi so bili obsojeni na zelo stroge kazni, tako Valentinčič Leonard in Felc Anton, vsak na eno leto in pol zapora ter na 32-000 lir denarne kazni. na eno leto nadzorstva, Bratina Leonard in Kos Josip vsak na eno leto zapora in 32.000 lir kazni, Lu-kančič Julij na 14.000 lir. Murovec Josip in Brence Josip na 7,200 lir. Dakskobler Franc, Močnik Matej, Miniar Josip, Rupnik Ivan in Seljak Andrej na 3,800 lir. Julij Lukančič na 4,800 lir.
Leonard Kacin, star 60 let in stanujoč na Placuti, je bil obsojen na 200 lir pogojno, ker je prodajal kruh, ki je vseboval več vode kot je predpisano- Kazen se mu ne upiše v kazenski list.
—V Idriji se je ustanovil fašistični univerzitetni krožek, ki bo nosil ime po Valentinu Habetu, domačinu ki je padel v bojih v Afriki.
—V hiši Alojza Meržeka iz Kobje
glave je nastal velik požar, ki se je kmalu raztegnil na dve sosednji gospodarski poslopji. Ves trud domačinov, da bi ogenj pogasili, je bil zaman- Šele gasilcem se je posrečilo požar omejiti. Vzrok požara ni znan.
—Šest-sto lir nagrade je dobil Josip Cotič iz Mirne, ker mu je žeau rodila dvojčke.
—Na nedeljo 26. oktobra se je u-
stanovila v Postojni sekcija vojnih dobrovoljcev. Ustanovitve so se u-
deležili tovariši iz Julijske Krajine in Dalmatinci.
—Postojna.—Kot fašistični zaupniki krajevnih dosekov postojnskega dopolavora so bili imenovani za Veliki potok Izak Fara, za Žago Vin cene. Tolmer, za Hrastje Krma Frani za Zalog pa Bizjak Vladimir.
Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Syecija listi za pljučne, srčne, šiv reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9, do 12 in od 16 do 21. OOVORI SE 81OVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
1
—šmihel pri Gorici. — Oblasti so
pozvale domačine, da izroče vse spo mine, ki jih hranijo na vojno, slike in slično, kar bi lahko "dokumenti ralo heroično gesto italijanskih borcev", vojaškemu muzeju, ki se urejuje na Šmihelu pri Gorici.
—Števerjan. — V števerjanu je
neznanec ukradel Francu llakušu 2.(XX) lir gotovine, llakuš je tatvino opazil šele čez nekaj časa, ker je imel denar skrit pod blazino v postelji.
—Goriški prefekt Orazi je izvršil inšpekcijo v občinah Vipavi in v
Št- Vidu nad Vipavo. Pri tem .-,0 je zlasti zanimal za fašLstičke organizacije in za njih delo. Pohvalil je v?e odgovorne in jim dal novih nalog.
—Zagrad. — Delavec Ivan Kristijan je zadel dobitek 1 milijon lir na loteriji. Drugi srečni dobitnik ravno tako visokega zneska je bil 28 letni mehanik Podbršič Peter iz Trsta.
—Gorica. — Štiriletna Josipina
Mervič je tako nesrečno padla pod avto, da so jo morali prenesti v bolnico v zelo težkem stanju.
—Radi tatvine vojnih ostajikov je
bil naznanjen Kraš Hennenegild, iz Vrtojbe, star 20 let On je m.rno kopal v vinogradu, ki je last Alojza Lebana iz Vrtojbe in je na n.iegov poziv, da naj neha, nadaljeval delo, češ da je to delal že prej in da ga pri tem nihče ni nadlegoval.
—Delavec Ivan Kristijan iz Za
grada je zadel dobitek 1 milijon lir na loteriji. Drugi srečni, dobitnik ravno tako visokega J®e$ka je bi! 281etni mehanik Podbršič Peter iz Trsta.
FRANCOSKI ČASTNIKI V SLOVENIJI
Ljubljana, 22. oktobra. — Danes so dospeli v Jugoslavijo francoski častniki, ki so prišli na obisk k svojim jugoslovanskim tovarišem.
V Bohinjsko Bistrico so dospeli francoski častniki okoli tričetrt na 11. Tam so jih pozdravili zastopniki naših rezervnih častnikov gg-Prinčič in Turel, v imenu vojske kapetan Jovanovič, župan Rožman, zastopstvo gasilcev in zastopniki raznih drugih državnih ustanov ter šoiska mladina. Bohinjska Bisrrica je bila v zastavah. Francoski gostje so se nato odpeljali na Bled, kjer so doživeli prav tako prisrčen sprejem. S čolni so se gostje vozili po jezeru okoli otoka ter mimo kraljevskega gradu Suvobora, nato pa v Park-hotel, kjer so imeli skupno kosilo. Goste je zlasti vzradostil nastop osemčlanske skupine v slovenskih narodnih nošah, to je štirih fantov in štirih deklet, ki so plesali po zvokih harmonike.
Ob 2. popoldne so se gostje odpeljali /. avtomobili z Bleda na postajo Lesce, od tam pa z vlakom v Ljubljano, kamor so dospeli malo pred Četrto uro popoldne.
Skupino vodi comniandant Ferry, bivši francoski vojni minister- V skupiui so še med drugimi g. Plontz, predsednik Federacije Poilus d'O-rient, slavni francoski letalec kapitan dTIautefort, ki je med svetovno vojno zbil 11a tla 35 sovražnih letal, ter commandeur francoske legije časti, comni. Chabot in drugi odlični častniki francoske ar-
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
made. Vselh francoskih častnikov, ki so prišli v Jugoslavijo, je 40, poleg njih je pa še 20 dam.
Sprejem v Ljubljani
Na ljubljan&kem glavnem kolodvoru se je zbrala velika množica prebivalstva, da primerno sprejme francoske goste. Med drugimi so bili navzočni divizijski general Lazar Tonič, brigadni general Dušan Dodič, poveljnik 40 pešpolka polkovnik Maric, poveljnik 16. topniškega polka polkovnik Lukanc, pol-ovnik živarovič, poveljnik vojnega orožja, načelnik štaba generalštabni polkovnik Mihajlovič, sanitetni poveljnik polkovnik dr. Brust, poveljnik koles- bataljona podpolkovnik Jaklič ter vsi referenti posameznih vojaških enot.
Ob prihodu vlaka je vojaška godba 40. pp. zaigrala koračnico, vsa množica pa je pričela navdušeno vzklikati Franciji, francoski vojski in francoskim gostom. Dame so v pozdrav mahale z belimi robci. Ko so gostje izstopili, se je comm. Ferry prisrčno pozdravil v imenu francoskih častnikov z vsemi tukajšnjimi predstavniki. V slovenščini in francočšiiii je pozdravil drage goste v nekdanjem glavnem mestu Napoleonove Ilirije predsednik rezervnih častnikov ing. Bevc, zá njim pa je izrekel prav tople pozdrave v imenu mestne občine in ljubljanskega prebivalstva podžupan g. dr. liavnihar. Z zanosnimi besedami je odgovoril comm. Ferry, ki je slavil nekdanje skupne uspehe francoske in srbske vojske na solunski fronti, stalno vzajem-

Prva slovenska krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
Katera vam nudi v vsakem oziru vedno najboljšo postrežbo za spomlad in poletje
Velika izbira najmodernejših vzorcev blaga angleških tovarn
Camper in Saifield
GARMENDIA 4947.
LA PATERNAL
t
.m
FAUSTA
((Nadaljevanje) Todu nihče ga ni več poslušal. Namesto odgovora bo padali po njem udarci v8ake vrste. Preden se je siromak osveži, je bil z meti iščem tako pretepen, * rainjem tako nakle&čen in 6 pretikalnico tako osuvan, da ni pomnil enakega, kar •K bil živ. Naposled je uril odprta vrata je plunil v pivsko izbo; kričeča in mahajoča truma mučiteljev je kakor vihi» "darila za njim. Samo dolge noge so ga '«Sile. Sinil je na ulico in vzel podplate Pod pazduho, da se je kar kadilo za njim.
Dve uri je trajalo, preden »o je začutil l(>Uko varnega, da se je ustavit Ves upehan in zbit je «puatil oči okoli eebe; videl K da je malone že noč. Naslonil se je Po.d bližnji pristreček in zajokal, kakor ** «nore jokati bitje, ki nima ne pare v iepu u« kamena, da bi nanj položilo glavo "Joj, prekleta hrabrost!" je stokal sam pri sobi. "Prekleta ura, ko sem spoznal, da jtfOttk. Dokler seiu se imel za strahopetca, sem živel tako mirno in brez ;i., . Kuj mi je zdaj storiti t Kaj ho * menoj f"
Ko jo dul tako duška obupu, je zdajci »Url zraven sobe psa, ki je sigaje molil &zik Iz gobca, Croasse ae je zdrznil. Tega P"" Je poznal: bil je iz gostilne pri "Ve-deževalkl"!—Ker pa ni kazalo, da hi mu hotel kaj žalegu, uc je sklonil k njemu ^ K» je pobožal. I"««, ki je bil v resnici ^ipeuu, je pumigal z ostankom svojega r<3pa, v znak, da ceni njegovo prijaznost.
Med ploho, ki se je v kuhinji usula aa siromaka Croassa, jo bil tudi Pipeau °l>iluo izkupil svoj del. In ko je ne-"ečni dolgin pobegnil no ulico, jo je ubral ik ujlui — tem rajSi, ker je po svoji
pasji pameti sodil, da se itak obeta cela vrsta polomov in katastrof.
Oroasse je naposled dvignil glavo in se je odpravil dalje. Tudi pes je krenil s pobešeno glavo za njim. Kam jih je vodila potf Kje jima je hilo namenjeno prenočišče, kje košček kruha za večerjo f . . . Croasse ni vedel ne tegu ne onega. Na slepo srečo je korakal v noč . . .
To obupno tavanje je trajalo več ur. Časih ju je ustavil izza vogala rokovnjač. ki je najprej zahteval denar ali življenje, nato pa se je uveril, da sta šo večja siromaka od njega samega, Drugič ju je srečala obhodna straža, ki je z leáéerrbo iskalu allkovoev po temi. Tako je Uroasse dolgo padal iz preplaha v preplah; šele okoli dveh po polnoči je opazil vglobljena hišna vrata, ki so se mu videla pripraven kiraj za prenočišče. Tipaje je krenil proti njim, zakaj noč je bila črn.i kakor v rogu.
Tedajci pa je Pipeau zareučal tu <!roas »e je mahoma začuti), kako ga je nekdo pograbil za iztegnjeno roko.
"Denoir ali življenje!" se je oglasilo iz-novu, gotovo že petič ali šestič tisto noč.
"Oj spoštovani gospod ntzbujnin, denarja nimam iu cenu mojega življenja je majhna: še meni sumeiuu 11I vredno beliča!. . ."
"Croasse," je vzkliknil glas iz lome.
"Picouic!" je ostrmel Croasse, ki je tu di a svoje struni spoznal toviirišu po glu •
Picouic. je izpustil Croasaevo roko in zagodrnjal:
"de to ni smola! Štiri ure že prežim ua plen; ko se mi uaposled zazdi, da Nem našel meščana, pri katereui najdeni vsaj bore srehrnjok. se izkaže, du som ujel
Croassa! Kaj delaš na ulici oh tej pozni urit"
"Pa tit" ik- je odrezal Croasse, ves srečen, da je našel sodruga.
"Sreče iščem. Odkar je vitez de Par-daillan prijet. . ."
"Kaj! Prijet je, siromak?" "Na svoje oči sem videl, kako so ga stražniki vojvode Guiškega vlekli r Ba-Btiljo."
"Oh. da ni bilo mene tam!. _ ." "Pred Vedeievalko bo g h prijeli" "Da 111 bilo mene tam!" je ponovil Crosse z veličastnim zaupanjem vasé.
"Ko sem vide! to nesrečo", je nada da.ljeval Picouic. "sem počaka! noči in siun jo nato mahnil proti lepemu dvorcu v Progurflki ulici, kjer sva se tolikokrat dobro najedla!"
"Glej. glej", CroasHe se je uduril po čelu. "Na to nisem niti pomislil! . Stopivu tja. Kar teciva..."
"Počakaj! Progorska in sosednje ulice so polne do zob oboroženih ljudi. Takoj sem uganil, da hočejo prijeti tudi gos poda vojvodo Angoulemskega. . . In tako sem «e spomnil najingea starega poklica. Toda smolo Imam. Nikogar še nisem dočaka!. du hi ga vnel pod zobe. Glud me tare, žeju me peče in 'truden sem, da ti povedati ne morem kako."
"Kaj bo /. nama!" j« vzdihnil Croasse, spustivši se nu tlak.
Picouic je molčal. Aled tem. ko se je Croasse naposled zleknil po kamenju in naapal, je «trigal Pieouit s širokim; uh Iji ter klical srečo na pomoč. Toda sreča je bila gluha: ni mu poslulu nikogar, ki bi bil nosil pri sebi denar. Tudi vrli Picouic je nazadnje legel, da bi v »pauju pozabil žejo in glad. že dremaje .1? uti-pa! Plpeanja. ki je leí".! /raven Croas*«.
izbila oči. ko se je pri Vmioryju boril za Henrika Svetega, sinu Davidovega, vojvodo Gniškega! Usmilite se mene, ki mi je hugenotski lopov pri Coutrasu odsekal (ij-sno roko. Darujte miloščino!"
Ko sta. zvečer preštela dobiček teh milih prošenj, sta videla, da so jima vrgle pet- beličev, kos ječmenovega kruha in dve surovi čebuli. Kruh in čebulo sta pogoltnila, beliče pa sta spravila za drugi dan; in prav ata storila, zakaj vea drugi dan nista izprosila ničesar.. . Picouic .je izprevidel, da jima je poginiti
"Pes!" je za mrmral. "Glej, glej, Po tem takem nas je pravu deteljica..."
Picouic iu Croasse sta se zbudil« nekaj pred peto uro. Pes, ki je bil že davno na nogah, si je -iskal hrane v ob-eestnem jarku.
Vsi trije so se s krnlečimi želodci odpravili iskat zajtrka. Sreča se jim je nasmehnila vsaj toliko, da so nekje blizu današnjega Trga republike un.eteli na sadovnjak, kjer sta se Croasse in Picouic v naglici odteščala z zrelimi slivami. Strah, da ju' ne bi kdo zasačil, jim je kmalu nabrusil pete.. Preden »ta se do o¿ glsdu. Bil je komaj še senca samega
dobra osvestila, je bilo že čas za kosilo. A kosila ni bilo.. - in tudi večerje ne. , , Nobena domišljija si ne more naslikati, kaj vse sta poizkusila siromaka, da bi
sebe; in če je pogledal Croassa, se mu je zdelo, da se je od stradanja potegnil za dve pedi, ako ne še za več.
Ko se je približal večer četrtega dne
u kanila nemilo usodo. Zgodilo se je. da I tega skitanja po Parizu, nieta mogla od
je Picouic v brezumni podjetnosti skli. cal ljudi na kup, vabeč jih, naj i ogledajo "slavnega Croassa. ki hrusta ka menje kakor bi cmoke požiral". Toda joj, cestni kamni, ki jih je ponujal tovarišu v jed, 80 bili pravi kremeni, ne kruhovi cmoki kakor pri Belgoderu! Croasse se je branil in prosil milosti; razočarano občinstvo je navalilo s palicami in pestmi; buá toliko da ju niso na meh odrli!
Tisti večer je Picouic potegnil iz žepa umeten tvor, krvavečo rano in slepe oči; vse to si je dobil iz previdnosti že davno nabavil za slabe čase.
"Prosjačila bova,"' je rekel Croassu. "Ni vrag, da ne bi mogla dva poštenjaka žtvett ob usmiljenju dobrih ljudi*"
In res sta se drugo jutro napravila za berača, Croasse za slepca, Picouic /a in valida brez roke.
"Usmilite se!" je kričal Picouic na vsakih deaot korakov. "Usmilite se mojega nesrečnega sobojevnika,' ki mu je krogla
bede in obupa nikamor več. .8 težavo sta
se privlekla do Montmartrskih vrat, tik preden so jih zaprli, in sta obrnila tr-dosrčneanu Parizu hrbet. Streljaj od mest nega obzidja sta sedla pod hrast, ki je rasel na polju, in sta se razjokala . . . ne, Croasse ,je jovial za obn . . Picouic je med tem klavrno migal s koncem svojega šiljastega nosu; njegovi drobni očesci sta švigali sem ter tja, kakor bi nečesa iskali.
"želod!" je vzkliknil zdajci.
"Dva želoda. Trije. Deset želodov," ee mu je pridružil Croasse.
In res so bila tla pod hrastom pokrita z želodom. Tovariša sta ga jela pobirati in hrustuti na vse čeljusti! . . .
"Po okusu bi dejal, da so lesniki," ' j« rekel Croasse.
"Prav za prav pitajo z želodom prašiče," jc menil Picouic. "A vprašam' t,e: katera živa stvar na svetu je bolj zdrava in lepša rejeaa «d praaoat"

Sira« •
SLOVENSKI LIST
ni (	.cm*.
Kúm. (Štev-) 46
uost med obema državama, ki je bila, je in bo trajna. Naj živi Jugoslavija! Naj živi jugoslovanska vojska!
Gódba je po govorili zaigrala marseljezo in našo državno himno» nato pa je sledil mogočen sprevod skozi gost špalir po Masarykovi in Miklošičevi cesti pred magistrat. : na kolodvorskem peronu so našt dame okrasile francoske dame ii francoske častnike s cvetjem. Vse glavne ulice, koder se je pomikal sprevod, so bile okrašene z zastavami. Na magistratnem poslopju je visela velika francoska zastava. Iz gostega špalirja prebivalstva po glavnih ulicah .so se neprestano ori-li vzlkliki Franciji, francoskemu narodu in francoski vojski. Z mnogih oken je padalo cvetje na francoske častnike. Francoski gostje so bili ganjeni nad tem prisrčnim in spontanim sprejemom Ljubljane.
Francoski častniki so se v družbi z našimi častniki postavili v pozor pred spomenik kralja Petra I-, pred katerega je v imenu francoske vojske položil lep venec v francoskih
barvah poročnik Marcus, comm. Fe-rry pa je izkazal vojaško čast kralju Petru I., nakar je godba zaigrala jugoslovansko himno.
V sprevodu so nato odkorakali francoski in naši častniki po Prešernovi, Šelenburgovi in Vegovi ulici pred lirski spomenik, kjer je položil venec poročnik Masson. vojaško čast pa je izkazal prav tako comm-Ferry. Godba je zaigrala marseljezo.
Ob 6 so imeli francoski častniki s svojimi damami in tukajšnjimi zastopniki skupno večerjo v restavraciji "Union". Z večernim vlakom so odpotovali proti Zagrebu, kjer so prenočili.
ZOBOZDRAVNIKA
Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
♦	U. T. by - J723
Velika moderna krojačnica
HERMINIO BIDINOST
Ex cortador de el Jokey
Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam.
. AV. SAN MARTIN 1544 +	Buenos Aires
DOBROVOLJCI — KLADIVARJI JUGOSLAVIJE
V krasni luksuzni izdelavi, na najboljšem papirju tiskano, je izšla v Ljubljani knjiga, ki nosi naslov "Dobrovoljci — kladiyarji Jugoslavije" (1912—1918). Knjigo sta izdali v samozaložbi Okrajni organizaciji Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani in Mariboru. Obsega skupno 825 strani ter stane 140 Din. Naroča se pri Okr. organizaciji Zveze voj. dobrovoljcev v Ljubljani, Kolodvorska ul. To je zunanja stran tega dela.
Notranja pa zahteva, da se ob njej nekoliko več ustavimo, pri čemer moramo seveda, precenjujoč vsebino, odstraniti osebne momente urednikov, ki so v knjigi zaznamovani, a upoštevati moramo njih velik trud, ki so ga. gg. uredniki dr. Ernest Turk, Josip Jeras in Rajko
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tndi noseče v popolno oskrbo.
ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. 23 Bueno Orden S389 Buenos Aire»
Agencija
POTNIH
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759
Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke
Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente.
Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito
AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja
Veliki zavoj
"RAMOS MEJIA"
VENEREAS
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplnčno. Analize lirvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-1 jen je na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
Pavlin vložili v to ogromno delo- V lepo in povezano celóttí se jim je posrečilo zbrati številne najbolj pestre prispevke. V knjigi sodelujejo prostovoljci od intelektualcev, pá do delavca in pastirja Draščeku »Julija. Nekateri so prispevali celo pesmice. Vsi prispevki pa so pisani izredno doživeto, živahno, veselo, pa pretre-sujoče prehajajoči od veselih urib pa do največjih grozot, da drže človeka v nekem posebnem notranjem razpoloženju- Človeku vstaja nova groza in strah pred mislijo, da je človeštvo zopet na poti sličnih ve'ikih in še večjih trpljenj, k jih prizade-jajo vojne, ujetništva, kasarne, jarki... Ta knjiga, ki so jo pisali oni ljudje, ki so šli v vojno z velikimi iluzijami, je danes dovolj jasen in dovolj strašen memento vsem, ki se navdušujejo za nove pokole. Potrebno je, da si jo vsi vzamejo v roko. Resnica o vojni, ki "povzdiguje moža" kot pravi Mussolini "kot mater materinstvo", je tu dovolj strašna in doživeto zapeta in bi dala vsem takim misliti v to, ali se ne bi dalo morda najt pot v rešitev iz današ-1 njih zagat po drugi poti, ki je za človeka cenejša in vsaj nekoliko lepša. To je gotovo prva misel, ki se porodi vsakemu, ki čita to knjigo-
Knjiga je razdeljena na osem delov. V prvem so sestavki o balkanski vojni, v nadaljnjih pa o svetovni, ki obsegajo poglavja o koncu svetovne vojne. Sestavke spremljajo številne slike, ki predstavljajo naj
ij I
Adama, Batič Jožefe, matere padlega v vojni, Batagelja Toneta, Biten ca Toneta, Pivka Ljudevita itd. Knjigo, ki bo zanimala mnoge naših rojakov vsem najtopleje priporočamo in opozarjamo, da bo kmalu na knjižnem trgu zelo redka-
POZOR!
HOČETE BITI DOBRO, MODERNO IN POCENI OBLEČENI?
Obiščite novo slovensko moderno krojačnico
"TRST"
Gabrijel Milic
Avda. DEL CAMPO 1080 Bs. Aires (Paternal)
¿W8
EXPRESO "GORIZIA"
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija I različnejše dogodke in prikazujejo po prof. Cicarelliju.	1	o o	t-	■> j
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načina.
PLJVoA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razSirjenje, kronična za peka.
ORLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: bre» operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.—
Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI Je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Plasa (toce Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8--12
najstrašnejše prizora z bitk naših vojakov, med katerimi so zlasti o-membe vredni prispe viki Viljema Sfiligoja. Antona Habeta, Sardoea
FRANC LOJK
U.
Calle T. 54
VTLLAROEL Darwin 5172
1476
in 2094
ss.
Slovenkam v La Plati.
in okolice naznanjam, da sem otvorila modern .salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onauliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obl|k JOLANDA BREGANTOVA Cali2 67, No. 102 esq. 118, La Plata
Naznanjam, da sem odprl gostilno
'VIPAVA'
kjer hoste vsi točno in dobro postreSeni z dobro domačo hrano ter z izbranim dobrim vinom in prvovrstnim hladnim pivom.
Cenjenim gostom je na razpolago kegljišče in krogljišče. Priporoča se za obilen obisk lastnik
Saksida Viktor
Tinogasta 5139 — Devoto Bs. Aires
Tako sta si utešila najhujši glad. Ko je želodec uthinil, so se oglasili možgani. Jela sta obujati spomine.
"Pomniš li," je vzkliknil Picouic, ka-žoč z roko na montmartrski grič, ''pomniš li, kako veselo sva še nedavno tega «pramljala najina gospoda proti onemu «amostonu» Kdo bi bil tistikrat slutil, da bova kmalu stradala!"
Croasse se je pri tej besedi zdrznil in se strahovito treščil s pesjo po glavi.
"Montmartrski samostani" je zavpil. "In se ga nisem spomnil. In nisem pomislil nanj . . •
"Nu da, samostan benediktink! Kaj nama je do njih T"
"Kaj nama je do njih t To nama je, da «va oteta 1..."
"Ubogi Croaese, zmešalo tte ti je od rftradanja."
"Ni se mi zmešalo, Piooiric. V rnont-martrskem samostanu je Filomena! Razumeš ..."
Picouic se je naglo ozrl, ali bo mogel splezati na hrast, če bi tovariš zbesnel.
"Filomena!" je nadaljeval Croasse.— "To ti je ženska brez primeire, zala, dobrosrčna žensčiča, ki se ne ustraši niti dveh takih, kakšna sva midva! Rada nama bo dala piti in jesti in še snop •lame kam za ležišče! Vstani, pojdiva k Filomeni."
"A zakaj, tako ti vraga, zakaj naj bi nama daJa Filomena hrano in prenočišče»" je vzkliknil Pieonie.
Croasse se je ponosno vzravnal in mogočno izrekel besede: "Zato, ker me ljubi". .. Pol ure nato sta siromaka prispela do samostana in sta se ustavila pred vrzeljo, ki jo čitatelji že poznajo. .
LII.
V Favstinem dvorcu
Gostilno pri "Železni stiskalnici" smo ostavili v trenutku, ko je menih Jacques Clément pozval Roussotte in Paquette, naj mu pokažeta spojna vrata. Krčmari-ca sta jadrno ustregli njegovemu pozivu. Ko sta priveli mladega moža v veliko, razkošno opremljeno sobano, se je zdrsnil in s grozo pogledal okoli se-be. Ta prostor je poznal. V tej sobani je sedel nekoč, udeleženec razuzdane orgije, zaradi katere ga je še zdaj skelela vest...
A to pot ni šlo xa razuzdanstvo. Danes je bil prišel, da sprejme ukaze Najvišjega za veliko dejanje, ki ga je hotel izvršiti. Pogledal jet Rousotto in spet napravil tajno znamenj«.
"Ali je to vse t" jc vprašala k romanca.
"Ne," je rekel Jacques Clément. "To mi daje šele pravico, da smem stati, kjer stojim; a da me spustite dalje. . , evo."
Tako govoreč jo a koncem prsta začrtal v zraku nekakšen trikotnik.
Roussotte se je naklonila. Nato jet povzdignila zaveso in pokarala:
"Tu so vrata. Ali »nate potrkati»"
"Znam," je rekel menih.
Krčmarici sta izginili in Jacques Clé-men je potrkal na vrata, kakor je bilo dogovorjeno. Odprli «o mu takoj. Ko je prestopil prag, se je našel v sobi, ki jo je razsvetljevala svetiljka, Čeprav je bil zunaj še velik dan. Belo oUftčena žena, k) je sedela y visokem naslanjaču, mu je mignila, naj stopi bliže.
"Vi ste Jacques Clément»" je vprašala
"Da, gospa. Tako mi je ime."
"Jacques Clément iz samostana jako-blncev?"
"Tako je, gospa. Toda častiti oče prednik mi je velel, naj pridem v posvetni obleki."
"Prednik Bourgoingf" "Da, gospa."
"Veste li, kdo sem jaz!" "Mislim, da ste tista, ki jo imenujejo princeso Favsto."
"Favsta sem," je potrdila žena v naslanjaču. "Ne bojte se ničesar, zaupajte mi..."
"Kvo zakaj sem prišel, gospa..." Menih je pogledal Favsto, kakor bi so v srcu še obotavljal.
'Govorite," je rekla z zapovodujočiin glasom.
"Gospa," je dojal, ne zavedaje se vzhi-čenja, ki ga jo prevzemalo čedalje bolj, "'duša mi je težka od strašnega sklepa. Izvršiti ga hočem, pa da sem na vekomaj pogubljen. Ko sem prosil častitoga pred-nika Bourgoinga, naj mi dii za to, kur nameravam, Ha naprej svieto odv'ezo. sem dobil odgovor, da m» tolikšnega gre ha ne more odvezali nihče na svetu .. . razen..."
"Razen»" je ponovila Favsta. "Razen osebe, h kateri me povodete
vi, da se ji razodenem pod pečatom is-povedne tajnosti."
"Govorite, gospod menih," je rekla Favsta, "Oseba, ki va« more naprej od-vezati vaše krivde, sem jaz. Vaš častiti prednik je mislil men.e"
Pri toh besedah se je vzravnala in vsa njena pojava je dobila izraz skrivnostnega veličanstva.
Menih ji je tropetaje pogledal v o-braz. Čudno brezumje mu je kipelo v glavo. Bilo mu je, kakor dn gn roke- ne-
vidnih bitij ob zvokih cimbal iu harp odnašajo v neresničnost. In ko je spustil oči na Favstino roko, se ni prav nič začudil, da je uzrl na njej pnpeškl prstn.. .
Toda drget, ki ga je stresal, je postajal od trenutka do trenutka siluejši. Leden zuoj mu jo orosil čelo. Počasi se je zgrudil na kolena in zajecljal:
"Kdo štet . . . AJi sto mi poslani po Gospodu» Ali »te Angel Njegov, kakor o n u t"
"Nisem angel, gospod menil»," ,|g odgovorila Favsta. "8em poslauka božja. Vsevišnji mi Je poveril nalogo, da obnovim kraljestvo Njegovo na t «en svo-tu."
"Kdo stef" je ponavljal menih. "Kdo sto»"
"Najvišja Pastirica," je rekla Favsta z glasom hožanstvune samozavesti. — "Tista sem, ki jo je tajni kurdinalski zbor izbral za voditeljico v boju zoper brezboštvo kiiksta V. Posluna sem na Francosko, da vržem krivo vero ol) tla."
"Papežinja," je zamrmral Jacques Clément. "Oaatiti oče Hourgoing mi je ue-kajkrnt prikrito namiguval o tem dogodku, a nisem mu mogel verjeti. . ."
"Prišel si po odvezo," je nadaljevala Favsta. "Ta desnica je edina, ki jo more Izliti na tvojo glavo. Zato govori brez strahu, brez ošabnosti in broz slabosti. Da so uveriš o moji oblasti do tebe — poglej.."
Tako govoreč si je uuglo odpela hodu lo. ki ga je nosilu za pasom, in gu ju vrgla pred klečečega menihu. lAcques Clément ga jo drhto pobral.
"Ali jo istof" je vprašala Favsta.
"Da," je odgovoril menih, z »epopis nim začudenjem ogledujoč orožje.
"Zdaj vidim, da ste v zvezi z angelom-
Tisti mah ga jo obdala nenadna tam3-Nič več ni vilel ne Favste ne njene o-kol ice. In kakor takrat v kapelici j8' kobinskega samostana, ga je tudi to p°* prešinila sveta groza, ko je zasijala v globini sobane rahla svetloba in se Je iz tega sija izvila pojava angela • • * Kakor tistikrat, je imel angel tudi dane® obličje vojvodinje de Montpansier. iz uma je Jacques Clément razprostrl roke. Angel pa se je približal,
skloni'
■so k njemu in zamrmral:
"Dunes zveš, o Jocques Clément, katera pot te povede v nebeško glorijo..' iu v zemeljski raj... Najvišji Pastirf®' Je naloženo, da te pouči..."
Komaj je angel izrekel te besede. )e izginil in v sobi. ki je bila pravkar še temna, je mahoma spot zagorela luč. M** nih se je pobral; kakor blazen je pla»" tja, kjer jo videl nebeškega sla. Tod» ujel je samo zaveso, ki je pokrivala g0'' zid. V zidu ni bilo nikukoga izhoda
"Xii Boga, gospa," je kriknil, otiraje si mrzli znoj, ki mu je curkoma drl P° obruzd, "recite, ali nisto ničesar vid«1' med tem, ko je bilo v sobi tema»" "Tema t" se je začudila Favsta. svestlte so, gospod menih. Luč ni »g"' nila niti zu trenutek."
rt
"Kaj» Ni »e stemnilo» Vobče nft ■ •
i "Vobfe ne..."
J "In tu, pred to zaveso, niste vid«1' nikakegu zračnega bitja»..."
"Nikogar in ničesar razen vas. gO'P°á menih. . ."
"Bog prlzanesi moji pameti," j« »tokal Jucques Clément.
"Ne bojto se. Prizanašal Ji bo. dokle» bo- sluilla Njegovi volji."
f Nadaljevanje sledi)'
Núm. (štev.) 46
SLOVENSKI LIST
Stran 7
TUDI TAM SO NAŠI
Lujan!
Na, ga , viidš kramarja, bo rekla prav tista čitateljica, ki se je čez moje dopise pritožila. Saj sem prav povedala. Sama propaganda ga je in nič drugega... Saj sem vedela že naprej, da bo sedaj kar gotovo tistega Jožeta in Rožo spet vlekel v Lujan...
No, takole za burko.
Pa naj gresta v Lujan Jože in Roža in veliko Jožetov in Rož. Saj bosta imela dovolj prostora na vlaku in v cerkvi in v muzeju iu... in nemara, da se bosta še do spoved-nice lahko pririnila... Saj ne bi nič škodovalo...
Sama propaganda.
Matika na gomolá pa kaj bo vrabec drugega delal kot čivkal... če žvižgati ne zna-
Naj bo torej propaganda. Hvala Bogu. da umazana ni, sebična pa tudi ne; saj nič ne nese...
Torej v Lujan! Toda ono pot Je šel Janez sam. Saj veste, da ni v Argentiniji kraja, koder še ni hodila trudna slovenska noga, kjer ni se tekel pot iz slovenskega čela, pa bodisi , v tovarni, v gozdu ali n<. Polju.
Tako sem jo mahnil oni dan po gledat, kaj je z našimi v Lujanu. Saj so mi pravili že mnogi, da jih je precej tam.
Bilo je ravno one dneve ob priliki kongresa v Lujanu. Narod se je že zbiral k slovesnosti popoldne °b 5 uri. Srečno sem dognal, kam uaj grem, da koga najdem našega. Krenil sem na pot.
Tedaj so se razmajali zvonovi. Saj Je že tako dolgo minilo, da se člo-
vek na ubrano zvonenje že k:imaj spomni, ker tu zvone tako, da človeka ušesa od tega bolé. Pa ta se razmajala dva zvona in oglasil se je ge tretji ,in četrti... Zlila se je prelepa pesem in za valovala. . Če bi ne stopal po razriti ulici, med mestnim zidovjem, bi me gotovo prevzela predstava kresnega popoldneva med cvetočimi travniki in klasečimi njivami... Prelepa pesem zvonov, ki jo je redko še kje drugje slišati kot na naši slovenski zemlji. . .
¡Samo še "vujca" manjka, tako mi je prišel kot za burko na misel "Cepjakov Martin" iz Božakovega, o katerem pravi belokrajnska zgodba, da ga je sam zagrebški "biš-kup" šel iskat v "milerjevo c iglah -co", ker je bil edina duša v Zagrebu, ki je pošteno znal udarjati na zvon. Ta "vujc", trda slovenska korenina, je našel še dva rojaka, in s* potem tako zvonili in potrkavali, da so Zagrebčani prišli v turen k maši. .biškup je pa sam z mežnarjem v cerkvi ostal...
No, brez špasov. Če bi poprijeli vešči slovenski fantje, to rečem, da
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140' U. T. 22 - 8327 DOCK SUD

bi bilo nekaj čudovitega z luhau-skimi zvonovi.
Pa kaj bi. Stopal sem dalje, pesem zvonov pa je vedno bolj me-dléla.
■Številka je. Toda hišica! Saj je kar prel^ja, da bi mogla biti slovenska. W Nisem še prav prevdaril, ko se je prikazala oseba in sva se kar hitro poznala.
"Saj sem si mislila, enkrat se bo že pokazal. Dobila sem vaš list in zato sem kar vedela, kdo ste, ko sem vas videla".
In mož? Pride kaj kmalu?
Vsak čas bo doma. Ali ga nemara poznate t
Če ga poznam? Ne bi rekel!
Kmalu je prišel. Saj je bila že tudi kar šes tura- In zidarju je dan dolg in težak.
Skoro bi rekel, da sva stara znanca. Iz tistih časov, ko smo koujske mrhe preganjali po vaših krajih. Iz rhiiike gori čez Zaplano, Petkovec, Rovte, na Hotedršico, Črni vrh in Vipavo... Pri vas na Petkovcu smo prišli pa sadjevca pit...
Tako so šle naše misli v tiste čase nazaj, ko sploh ni bil pošten in vreden tisti fant, kateri ni nič tihotapil ... čeprav tihotapski denar ni nikomur sreče nosil. Malo komu je
veljal kaj več kot krompir, ki niti eno leto ni dobro užiten...
Še drugih znancev in rojakov sem poiskal in našel. Pa tudi zvedel, da so bili lansko leto tudi oni vdele-ženci našega romanja in so prav z velikim veseljem sprejeli novico, da pridemo letos zopet. Kakih pet slovenskih družin je v Lujanu, ki so ¡ menda kar vsi v stavbenem delu. In pravijo, da se tam kar pridno zida-
¡
Tako sem se zadržal, da me je sprejela nazadnje jasna zvezdna | noč, čudovita lepa, kot je na južni zemeljski polovici še nisem videl. Zakaj v našem velemestu nam motno obzorje in luč zakrije premnogo neb eme krasote iu jasnih zvezd. Vedno rsem mislil, da je severno nebo bolj bogato zvezd, oni večer sem pa videl, da je južno nebo pre-bogato.
Lepo je, tako je menil spremljevalec, samo, dež bodo dale, ker je zvezd toliko. To pa imamo tukaj, česar v mestu ni: dober zrak, čist kot na planinah in lepo nebo.
Treba je bilo na pot. Voščili smo | si lahko noč z željo, da se 28. nov-spet vidimo v družbi mnogih rojakov, ki bodo prišli poslušat, kako poje največji zvon v Argentini in
CERKVENI VESTNIK
21. nov. Maša in molitve na Pa-ternalu.
28. nov. Romanje v Lujan. Vlak odide iz PI. Once ob 7-40 (Puey-rredón in B. Mitre). Vstavi se v Ploresu, Liniersu iu v Haedo. Maša ob 10 uri. Molitve ob 4 uri in po!. Odhod ob 6 in pol.
Vmes bo ogled muzeja in še kaj zanimivega-
Prilika za spoved bo v soboto 27. nov. od 3 do 4 ure na Aivellanedi, od 4 do 6 ure na Paternalu (Av- del Campo)s po 6 uri v cerkvi sv. Antona (Caseros 2780).
Vozne listke si preskrbite preje. Vsekako nujno prosimo, da potujete s skupnim vlakom, da s tem olajšate delo in skrb tistim, ki nosimo odgovornost za vso prireditev. Ker se letos organizirano ne pridružijo Hrvati, zato se moramo tembolj po-I truditi, da nas bo več. ! če- bi bilo kje kaj treba, obrnite ' se% ua reditelje, ki jih bo spoznati ! po slovenskem traku na desnici.
Hladnik Janez-
\
kaka je najprostornejša cerkev na tein delu zemlje.
Hladnik Janez.
KROJAČNICA
"GORICA"
Hočete biti dohro in elegantno oblečeni.
Pridite v krojsčnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. WARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
U>1 1	v' ^
	
	H'í •■:
	[/fe
	i . * ■
	•'Vi;
	
	,v;sf; •
A .. • .t-*	t.
>	
CARičiN LJUBLJENEC
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 64.
če se morda nekoč usoda spremeni in boste vi potrebovali po-"mt»ei, bodite prepričani, da bom vse Gorila, da vam pomorem.
Toda hvala Bogu, nikoli ne bo-potrebovali moje pomoči. Vi ste Se Pokazali napram meni tako plemenitega —_"
Prosim vas, ne začnite zopet *nova!" vzklikne naglo starec. "To, '^r sem storil doslej, je bil samo zadetek! — Kako pravijo igralci, kadar igrajo uvod k neki drami?" "Predigra!" reče Elizabeta. P«, predigra, Elizabeta. Mili ni°j otrok, kar sem doslej storil za je bila- še-le predigra. Glavno üejunje bo šele sledilo 1" v Preplašili se boste, ker se je za--<(;jo kakor žalostna drama Toda
i)l'iseguin vam, da se bo razvila ko-T^dija! Vsi se bomo prisrčno sme Vi, jaz in celtt publika!" Gospod Katz, jaz postajem že l tldovednaaV", vzklikne Elizabeta.
Obljubite mi torej še enkrat, da *y(ine boste jezili t"
Obljubljam vam — da se ne bom Jezila i"
Poslušajte me torej — reče «fec, k¡ 8e mu j0 p0zmi|0i da je
v u r,i2burjeu, — postanite . moja zeua!"
Elizabeta se je tako začudila, da u «»oglu odgovoriti besedice. Globoka žalost jo prevzame- Tudi človek
plemenit samo iz sebičnih vzrokov! Smatrala ga je za svojega edinega in odkritosrčnega prijatelja, njemu pa, je bilo samo na tem ležeče, da si zagotovi njeno trajno hvaležnost.
Najel ji je to elegantno hišo, dal ji je vse, karkoli ji je srce poželelo, seda pa -L- ko mu je morala biti hvaležna — sedaj je zahteval plačila !
"Torej, gospodiona Elizabet a" — jo vpraša Aron Katz, — mar mi nočete odgovoriti ?"
"Odgovoriti ? — Da, gospod Katz, ne morem vam odgovorita 1 — Vi veste, da hočem biti napram vam vedno odkritosrčna. Mar mi boste zamerili, pa naj vam rečem karkoli?"
"D% vam zamerim ?" odvrne smehljaje stari Aron Katz- "Le govorite! — Aron Katb jc doživel v svojem burnem življenju že mmogo težkih trenutkov, pa jc vedno pripravljen na vse!"
"Moje besede vam ne bodo in ne smejo povzročiti trpkih trenutkov! Gospod Katz, vi ste mnogo storili zame! Morda pričakujete, da vam bom iz hvaležnosti rekla: Vzemite mo -7- vaša sem! Toda, jaz vam moram odgovoriti; zahtevajte, da u-mrem za vas, da prelijem svoj > kri za vas — rada bom storila. — Postati pa vaša žena, — ue tega ne morem storiti! Pripadam namreč onemu, kateremu sem nekoč prisegla večno zvestobo!"
"Zvesti hočete ostati torej možu, ki se, je vam izneveril.'" vpraša začudeno Aron Katz-
ti hudeg«; četudi me drug» žalijo!" ¡ odvrne deklica. "T,oda četudi Po-' temkina ne bi več ljubila, četudi bi ga že pozabila, vendar vas ne bi mogla izbrati za svojega moža- Gospod Katz, nočem vas morda s tem žaliti, nočem vas niti opozoriti na razliko v najinih verah, ker zame obstoje samo ljudje, brez razlike, če so Židje ali kristjani. Gre -amo zato, da-li so medsebojno vredni ljubezni- — Vi, gospod Katz. bi v resnici zaslužili toplo in zvesto ljubezen, ko bi se me žene mogle vzpeti do one popolnosti, da bi mogle ljubiti v človeku samo plemenito dušo in dobro srce. Toda me žene smo slabotna bitja, ker zahtevamo tudi telesno lepoto, a ne samo duševno! —- Gospod. Katz. |H>imslite
je bil torej napram njej j "Da, smatram, da ne smem dela-
samo na to, kaj bi bilo. če bi kot vaša žena nekega lepega dne srečala Potemkina- Da se mi vrže Po-t-emk'in pred noge in me poprosi odpuščanja! Ko bi zagledala njegov 'epi obraz in krasno postavo, vam ne bi mogla ostati zvesta! -r— Mar da vas potem prevarrrfri Oh; potem ne bi bila vredna, da .ste me rešili smrti iz naročja. —. Ne, gospod Katz, hvaležna sem vam zy. vse. kar ste storili zame. toda dovolite mi. da odidem zvečer iz te hiše, kjer ste me negovali in varovali 7. brez-primerno ljubeznijo- — Čutim, da sem dovolj močna, da *e podam zopet v življenje in da si qama služim svoj kruh. Vi pa Uie hwste ohranili v dobrem spominu!"
Elizabeta ponudi svoj« roko «1a-remu Katzu, k' je sUd .mirno se smehljaji'poleg nje./ • : 'ni: o'i -
Toda on ne sprejme njene roke.
"Elizabeta, mar ste res mislili," vzklikne Katz "da vas želim za ženo v navadnem pomenu besede? Mar ste res mislili, da bo stari Aron Katz tako neumen, pa bo zahteval od vas, da mu postanete prava žer na ? Mar sem vam sploh kdaj pokazal s kakim dejanjem,, da^sem domišljav bedfak? .— Ne, Elizabeta, hotel sem vas samo preizkusiti, dali boste ostali tudi v tej zadevi tako •odkritosrčni, kakor vedno doslej!"
' "Da. potrebno je, da postanete moja žena, a samó navidezno. — Potrebno je, da sprejmete moje ime in svet naj misli, da ste resnično gospa Katz.'
."Nikdar ne boni prišel v vašo I .spalnico, nikdar, ne bom zahteval
pravice! Nikoljse vas ne bom
.....JI niti / malim prstom! Biti
j mi hočete svetinja ! — Ne, biti mi hočete, več uego svetinja! Biti mi ; hočete dete. kojega hočem ljubiti, i kakor da sem vam resnično oče. — 'Sedite;, Elizabe^ pripovedovali vam hočem,kratko povest., pa bode-te potom razuui,eli ípoje namene.
On primi' Elizabeto zrt 'roko ter jo pelje do d i vi lia. Potem pomakne j stol bliže, sedt> in začne :
! "še nikoli nispm. govoril z vami. Kliaabcta, ali,,to k#r vam hočem pripovedovati sedaj., morete slišati v eeieni Pptr-ogr^flu. , V>al< vam more pripovedovati,, ki pozna prilike odkar, je carica Katjina ukradla car-stvo, narod in prestol. — Predno se jc to zgodilo, bil sem dvorski ban-
kir carja Petra 111-, nesrečnega človeka v vsakem ozirp. —
-Tp, Nesrečen je bil prvič zato, ker ni bil nadarjen, da bi vladal Rusiji. Drugič, bil je pijanec, a največja nesreča je bila, da je.poročil Katarino. — Vprezite pred voz osla in arabskega konja! Od tistega časa, ko je Katarina stopila čez naše meje, je bil car izgubljen- Takrat je bil 011 še prestolonaslednik, edina nada Rusije. 1 ' ;	',...■■>
— Narod ga je ljubil kljub temu, da je imel pogreške. Pa Katarina je uinela vzeti mu narodovo ljubezen. Po njeni zaslugi so krožile med narodom najgrše povesti o njem. Znala je doseči, da je pripravila carja k prepiru ob navzočnosti gostov. Ti so seveda potem razglasili, kako je Peter nestrpljiv in kako muči svojo lepo iu. mlado ženo.
—r Povzročila je sama. da je veliko pil. Sama mu je potisnila v roke otroške igrače, s katerimi se je igral,. name.sto da bi vladal- Za njegovim hrbtom pa ga je varala >s svojimi ljubimci.
—t Bil sem, kakor sem že rekel, njegov dvorski bankir in upravljal njegovo veliko premoženje. ,
tt; To premoženje je obtsojalo iz mnogo milijonov rubljev. V začetku i bilo veliko, pa meni se je posrečilo, da sem ga po Večava! od leta do leta z dobrim oskrbovanjem- —- Ko je Pe% zasedel prestol svojega očeta, poklical,ni^ je Jr sebi in rekel: A roji,, Katz, ti si ,z dušo in telom 2id, pa zanesljiv in posten si! Oskrbpj še nadalje moje .presto-
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCU "NOVEGA LISTA"
Dirección: Oral. César Díaz 16CT Buenos Aires
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551


POLOŽAJ V PALESTINI
Anleški udarec proti palestinskim Arabcem ni rodil tistega uspeha, ki £ ga je Anglija želela. Na vseh kon-«ih dežele se javljajo teroristični akti m vsi znaki govore za to, da smo šele na pričetku široko zasnovane ga arabskega odpora. Muftiju se je posrečilo, da je ubežal iz Omarje-re mošeje, kjer se je skrival pred Angleži. Sedaj se nahaja v inozemstvu in ima po zadnjih poročilih namen iti na agitacijsko potovanje v Ankaro, Bagdad in Kairo, da pridobi mohamedanski svet za stvar palestinskih Arabcev. Zdi se pa, da ki za protiangleško razpoloženje muslimanov tega potovanja niti ne bilo treba, kajti v vseh predelih muslimanskega sveta se javlja živahpo vznemirjenje, ki ga Anglija s skrbjo opazuje. Položaj Anglije na Bližnjem vzhodu je nekoliko ogrožen, kajti čeprav ni dvoma, da morejo Angleži z vojaško silo zatreti v Palestini vsak upor, gre vendarle predvsem za ugled njihove avtoritete na vzhodu in za zvestobo mnogih mohamedanskih, Angliji podložnih narodov. Angleži, ki i-majo v kolonialni politiki največje izkušnje, se očitno tega. dejstva tudi zavedajo. Zato so tako oprezni tudi napram palestinskim teroristom. Kajti Palestina ni kakor kaka druga kolonija ali mandatna dežela. Palestina je sveta dežela za Jude, za kristjane in muslimane.
Vedno je bila Palestina na poseben način povezana z verskim mišljenjem in čustvovanjem. Že davno pred prihodom Izraelcev je pomenila prejšnjim posestnikom dežele gora Morija z mestom Urusalim? sveto zemljo. Pozneje je postala vsa Paletina "obljubljena debela" ¡üni je s tem dobila lastnost, ki na neki način še po več tisoč letih deluje kot gibalo v modernem zionistic-»em gibanju. Kristusovo življenj« je Palestino na poseben način posvetilo in jo tesno združilo z zapa-
dom. Iz "obljubljene dežele" je Palestina postala "sveta dežela", kar je v križarskih vojskah rodilo prav posebhe posledice- Toda tudi mogočno se porajajoči islam je že v svojih početkih navezal svojo versko usodo na Palestino. S svoje strani je svetim krajem dal nov pomen: raz gore Morija, na kateri je stal Salamonov tempelj, se je Mohamed dvignil na svojem čudežnem konju El Burak v nebo. Od tedaj je to mesto, ki ga pokriva prekrasna Omarjeva mošeja, moha-medanstvu takoj za Meko in Me-dino najsvetejši kraj.
To versko obeležje Palestine je imelo za posledico, da se je narodnostna in verska misel v tej pokrajini vedno tesno prepletala in da ločitev skoraj ni bila mogoča Vendar pa je zemljepisni položaj dežele bil takšen, da ni nikdar za dolgo časa mogla uživati politične samos-
Ruska klinika za vse bolezni
Za veuerlčne bolera!, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika a posebnim kon-znltorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialist» s» navedene bolezni
Dra. A. K AGUI Rit K-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
. — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pijačah, obl.
stih jetrali, ialadcn, Hčevja Itd. Za bolnike is notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ienske, tako tudi za moške) s posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
v»; . **
tojnosti. Tu so se križal^ "teši premočnih sosedov, kakor Babiion-cev, Sircev, Egipčanov, Rimljanov, Bizantincev in Osmanov. Danes pa je Palestina vrata britanskega cesarstva na vzhod. Z drugimi besedami: Palestina je vedno bila preveč zanimiva in preveč dragocena zemlja da bi jo njeni sosedje puščali na miru- Bila pa je tudi premajhna, da bi mogla ohraniti politično samostojnost. Tako je postala nekakšen barometer za politično moč in vpliv držav na vzhodu. Samo za nekaj časa in pod posebno ugodnimi pogoji so mogli Judje o-hraniti samostojnost. Ta slabost, ki si ni mogla privoščiti vojaškega vojevanja z unformirauimi četami, je že od nekdaj v Palestini narekovala posebno taktiko upora, ki jo označujejo večje ali manjše tolpe, prežete verskega in nacionalnega fanatizma. Iz te miselnosti je tudi nastala predstava verskega Mesije, ki bi istočasno moral biti tudi narodni osvobodilni junak. Odtod razočaranje in ogorčenje Judov nad Kristusom, ki se je z besedami: "Moje kraljestvo ni od tega sveta" jasno in nedvomno ločil od judovske nacionalistične ideje in njenih političnih ciljev. Zato so se Judje, ki jih je Pilat postavil pred izbiro, ali hočejo Kristusa ali Barabo, rajši odločili za Barabo, ki je bil vodja nekakšne uporniške roparske tolpe. Rimski zgodovinar Jožef Flavij nam je nazorno popisal v svoji "Judovski vojni" teroristično vojno, ki so jo Judje bojevali s pomočjo oboroženih tolp, katerih voditeli pa so veljali za narodne junake. Zani» mivo je ViVkakor, da se na podoben način sedaj Arabci vojskujejo proti Angležem. Kakor v dobi Póm-peja in Tita, tudi sedaj ni vodstvo v rokah oficielnih narodnih zastopnikov v Jeruzalemu, ampak pri poedinih malo poznanih poglavarjih. Tudi sedaj se ta uporniška | vojna financira le z ropanjem, le da je na mesto karavan stopil avto-
mobil- Tudi bojna taktika je ostala ista kakor za Časa Jožefa Flávija, le da je meč, nadomestila puška in bomba. Rimljani so judovske tolpe, ki so se skrivale po hribih, imenovali "Latroneš" (roparje), An-leži pa jih v svojih poročilih razi-vajo "banditB" (bandite, tolovaje).
Tudi danes se v arabskem uporu javljata v ospredju narodna in verska misel. Jedro upornikov tvorijo versko organizirane mladinske organizacije, katerih poglavar je mo-hamendanski verski učitelj. V Jeruzalemu je stal na čelu odpora mufti, ki je predsednik najvišjega muslimanskega sveta. Arabski teroristi so po angleških vesteh odlično organizirani in kažejo pri spopadih mnogo junaškega poguma. Terorizem ni naperjen le proti Judom in Angležem, ampak tudi proti tistim Arabcem, ki bi hoteli ostati izven boja in veljati za pomirljive v o-čeh angleškega gospodarja. Že marsikateri spravljivi Arabec je s svojo glavo plačal Angležem prijazno zadržanje. Ni dvoma, da je med palestinskimi Arabci gotova plast inteligence in pridobitnih ljudi, ki bi se radi izmirili z Angleži; toda boje se tajnih arabskih odborov, ki bi v tem primeru brez usmiljenja obračunali z njimi in njihovim imetjem. Značilen primer je jeruzalemski župan bej Našašibi, ki je vodil Angležem prijazno politiko. Toda sedaj se je mož moral obdati z oboroženo stražo šestih mož, ker se bo-
ji za svoje življenje, iu to po pravici.
Anglija se ni posebno energične borila proti teroristom, dokler je sunek veljal le Judom- Preteklo leto je pripravila v Palestini kakih 30.000 mož, ne da bi jih bila kdaj resno uporabila, šele ko je bil umorjen angleški komisar v Galileji, ki je bil Judom, posebno prijazen i» ko so bili poškodovani petrolejski vodi v Haifi ter letališče, je Anglija pričela energičneje nastopati. Kajti sedaj je ogrožena njena lastna varnost in varnost industrijskih ter vojaških naprav, kakor kalijevi rudniki ob Mrtvem morju, voja-ška letališča v Gazi in Ramleh, ceste in železnice, strategično važno pristanišče Haifa itd. Ni misliti, da bi se teroristi mogli vojaškim četam dolgo upirati. Toda danes palestinski Arabci niso osamljeni. Z njimi simpatizira 200 milijonov muslimanov po vsem svetu, kar utegne britanski imperialni politiki postal jako neprijetno. Protiigralec Augli-je sedaj ni Francija, ki je dolgo casa na Bližnjem vzhodu delala Angliji težave, ampak je na njeno mesto stopila Italija, ki je tudi sicer nevaren tekmei na obalah Sredozemskega morja. Meč islama, ki si ga je Mussolini dal izročiti v LibijV sicer ne pomenja vodstva mohame-danskega sveta, pač pa lahko z®' veznika proti skupnemu nasprotniku- Angleške skrbi za Sredozemlje so torej opravičene.
Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje
Venerično bolezni se zdravijo na gotov in modera način . — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
KEDRANO 151
BUENOS AIRES

ženje. Častna je ta služba, ki ti jo poverjam, ker sem s tem povsem v tvojih rokah. Zakaj, kaj je vladar brez denarja? — Ničla, ker se ne more oddolžiti svojim sovražnikom!
—	Takrat sem bil velik gospod v PetrOgradu. Akoravno je bil nad menoj še minister financ, vendar sem vodil vse Jposle sam- Imel sem
V svojih rokah celo carjevo osebno premoženje.	,
—	Nekega dne — spominjam se, kakor bi bilo danes — javi mi sluga, da želi neka dama z menoj govoriti.
—	Ko je vstopila v mojo sobo in stala pred menoj, krasna in vitka, rekel sem «i: Pozor! Aron Katz pari! Lepe žene so najnevarnejše — za bogate Ijndi.
—	Otaa potegne tančico z obraza, a jaz preplašen odstopim nekoliko korakov- — Kaj mislite, Elizabeta, kdo je «tal pred menoj t
—	Bila j« «arica Katarina!
—	Govorila je prijazno in ljnbez-njivo z menoj, Četudi me do sedaj ni nikoli nti pogledala. Kmaln sem spoznal, česa žel od mene.
"Cesa pa je želela?"
"Hotela je, da ji izročim nekoliko milijonov carjevega premoženja t — Dati hočem, vse hočem storiti, pa le e carjevim dovoljenjem."
"Nisem li njegova žena, nuem li soproga tvojega carja?" me razdraženo vpraša.
"Vi ate carica, odvrnem, kAtero spoštujem. Pa v denarnih zadevah mora biti Človek previden. — Da ste mi Vi, Veličanstvo, Izročili premoženje v oskrbo, ne bi izplačal car-
jü nti kopejke brez vašega dovoljenja, tudi če me zato vlečejo na morišče!"
"Sedaj je govorila bolj jasno, rekla mi je, da bodo nastale v državi velike spremembe in da bode potem vse njej pripadlo. — Takoj sem spoznal, na čem se dela! — Veleizdaja, — atentat, carjeva smrt, — ta žena se je hotela ixnebiti lastnega moža! Zgražal sem se- — Ostal pa sem stanoviten. Ko se je prepričala, da ne bo ničesar dosegla, je odšla. — Odšla je kot moja smrtna sovaržni-ca, to sem vedel — in od tistega dne sem bil zelo previden. Najprvo sem spravil svoj denar na varno mesto. Prodal sem zemljišča in hiše, potegnil sem svoj denar iz raznih podjetij ter poslal svoje premoženje v inozemstvo, a tako, da tega nikdo ni zapazil.
—	Potem zaprosim carja za avdi-jenco. Sprejel me je milostno in jaz mu odkrito naznanim, da je bila Katarina pri meni in zahtevala izpla-clo enega dela njegovega premoženja.
—	Car je ravno razpravljal s svojimi ministri ter je smeje vprašal:
—	Ali si ji kaj dal?
—	Niti ene kopejke nisem dal Njenemu Veličanstvu! — sem odvrnil
—	Dobro si naredil, mi reče car. Ostalo pa, ¡kar govoriš, so neumnosti. — Carica ne bo nikoli tako neumna, da bi me hotela odstraniti a silo! Ona ve, da bi je Rusi nikdar ne podpirali, ker ni Rusinja! — Nikdar bi je ne priznali, — narod bi jo na mestu raztrgal! —
—	Pa ona je žena, — odvrnem, — a žena zamore več kakor moški.
—	Vendar se mi je car samo smejal in ko me je pohvalil, da sem mu tako zvest, me je odpustil. — Osem dni pozneje je bil Peter III. umorjeni — Vse njegove prijatelje in svetovalce je nova vlada grozno preganjala, eni so morali v Sibirijo, drugi v temne zapore. Nekaj jih je bilo tako srečnih, da se jim je posrečilo pobegniti v inozemstvo.
—	Jaz nisem bil med tei»i- Smatral sem za svojo dolžnost ostati pri nesrečnem carju do zadnjega časa. Ostal sem, pa me je tudi zato dosegla usoda.
—	Odvzeli so mi v prvi vrsti blagajne. Vse so bile v redu, a samo navidezno.
—	Polovica carjevega premoženja, to je ravno petdeset in osem milijonov fübljev sem zakrit, a knjige sem tako vodil, da ni nikdo zamogel opaziti primanjkljaj tega denarja. — To je bil dobiček, katerega sem dosegel za carja.
—	Obsodili bo me v zapor, katerega sem odslužil. V zaporu sem se veselil časa, ko bom zopet prost in svoboden- Bil sem bogat! Imel sem toliko denarja, (kakor ga imajo le redki vladarji! Petdeset in osem milijonov carjevega denarja sem smatral za svojo last. Ali je bil v Rusiji človek, ki bi se bil lahko primerjal z menoj?
—	Ko sem »e vrnil v Petrograd, sem videl, da so mi ugrabili v moji
odsotnosti moje najdražje blago — mojo hčerko, moje edino dete, Postal sem siromak! Berač!
—	Imel sem dete, Elizabeta, — vsaki oče ljubi svoje dete, — pa jaz nisem svojo hčerko samo ljubil, jaz sem jo naravnost oboževal!
—	Od njenega najzgodnjega de-tinstva mi je bila moja edina nada. Ce sem bil tudi vedno zaposlen s svojimi opravili, vendar nisem nikdar pozabi na s-voje dete. Ko me je navdal gnus nad tako pokvarjenim svetom, ker sem bil truden v&Fed večne borbe življenja, šel sem k svojemu detetu in ko sem se
zagledal v njegove velike črne oči» prišel je zopet mir v moje srce!
—	To ni bilo čudno! — Žena r& je umrla pri porodu. — Ljubil sem jo, Elizabeta, vidite, še danes čem, ko se je spomnim. Bila je lep8 in dobra. Dete ji je bilo slično. Bilo je, kakor da je žena od mrtv» vstala in se pomladila.
—	Pa ko sem s(e vrnil po presta-neni zaporu po tolikih letih, bil® mi je hčerka pokristjanjena! Odrekla se je veri svojih očetov in
postala kneginja Daškova. Bila je »r»' ven carice Katarine najbogatejša na j vel javne jša žena Rusije!
(Nadaljevanje)
BIVS I KROJAŠKI KROJNI MOJSTER TVRDKE
HENR1ETTE HARRODS
izdeluje Senske suknje in obleke po zmernih cenah.
J. PIK
BILLINGHURBT 2416. — Bs. AIRES
U. T. 72 - 10*8
KROJAČNICA «PRI ZVEZDI"
DONATO A L V A R E Z 205 9,
pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aire«
Vam sporoča, da je prispelo liovo angleško sukno »n spomladanske in letne obleke po zelo ugodnih cenah.
— Obiščite n,e, da 8e boste sami prepričali. —
STANISLAV MAURI6