Dvoje oastnih drnžb in njiji dela. (Konec.) wSIoveuaka Matica" se ae more poaašati s tako ogromuim številom svojih udov, kakor družba sv. Mohorja, pa tudi oaa dela marljivo v prospeh aašega alovatva ia se lepo razvija. Udov je imela laai 1710, med temi v ljubljaaski škofiji 850, v layaatiaski pa le 345, karje gotovo premajhao število, ako se pomisli, da lavautiBska škofija šteje blizu toliko duš, kakor Ijubljanaka. Matica je dala svojim udom četiri kajige. 1. Letopis, v katerem je mnogo poučnib ia zaanstveaib apisov. Omeajamo le: Životopia štajarskim Sloveacem, aepozabljivega prvoboritelja Božidara Raiča od profesorja dr. Glaserja, podučai spia: ,,Kaj človeštvo prideluje iu uživa" od dr. J. Vošajaka, Guuduljič od Antoaa Trateajaka itd. Najzaaimivejša knjiga je: 2. ,,Sloveaci ia 1848. leto". Spiaal profesor J. Apih. Iz aje pozvemo, kako ao se že 1. 1848 štajarski Sloveuci krepko borili za svoje aarodae pravice. Zahtevali ao aloveaski jezik v šole ia urade in že 1. 1849 posebni oddelek aamestuištva v Celji. Deputacije, katera je šla na Duaaj, miaister Bach ai posebuo prijazao vzprejel. Maraikaj tega, kar so takrat želeli ia zabtevali, doaegli smo tekom let, maraikaj pa je tudi še zdaj Je želja. V 3. kajigi so ,,Zbraai spiai Erjavčevi", jedaega aajpridaejših ia aajpopularuejšib piaateljev sloveaskib, katerega spiae bode zelo pogrešala Mohorjeva družba. 4. kajiga doaaša povest ,,Prihajač" od Doliaarja, ki je kratkočaaao pisana, pa veadar le pretemaa slika slabe straai kmetakega ljudatva ia razuzdaaosti mladib ia atarih, faatov ia deklet, dedov ia žea v aeki GoreBjski vaai. Proti taki sprideaosti, katera celo cerkev oskruai, bi ae gotovo združili z župuikom vai pošteai ljudje ia ue moremo si lehko misliti, da bi v taki opasaoati z odločao ia pošteao voljo aičeaar ne opravili. Toda pisatelju ai bil namea, spi- sati moralae povesti za prosto ljudatvo, temuS predstavljati omikaacem v umetaiški obliki alike iz življeaja. V tekočem letu bode Matica spet dala štiri kujige, družba sv. Moborja pa aeatero kajig svojim udom. Naj vsi stari društveniki ostaBejo zvesti ia aaj še pridobč aovih obema druatvoma. V to pomozi Bog!