vrMMvPMM'*-,
'a<Una
Strokovni Hst n povzdigo gostilničarskega obda.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
Poštnina paviallrana.
... i.. ■ ■ ■ = Lisi Izhaja 20. vsakega meseci =■■ 		— 'a Člane v „£vezl‘‘ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Dtn 20*—, polletno Din 10. četrtletno Din 5’—; posamezne številke 2 Din. Cena Inseratom: enostolpno 1 petlt vrsta Din 2-—, vključno daven.		Uredništvo in npravnUtvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-■■■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =■-■■■- ■ ■■	
Stev. 5.	v Ljubljani, 20. maja 1929.		Leto XVI.
Petar J. Miovič, Maribor:
Vino plača vse — a vinogradniki propadajo.
Pod tem naslovom prinašajo »Naše Goriče« glasilo vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru iz peresa g. Petra Mioviča v Mariboru naslednjo razpra* vo, ki tudi za gostilničarstvo ni brez* pomembna, si dovoljujemo jo ponati* sniti:
Kakor je videti, se približavamo z velikimi koraki suhemu režimu.
Razume se, da velja to samo za »žlahtno kapljico«, ki hrani ljudski or* ganizem in osvežava naš duh.
Proti koncentriranemu alkoholu v raznih oblikah, t. j. pričenši z navadno žganj ico pa do finih, sladkih in močnih likerjev, ki hitro in sigurno zastrupljajo organizem in razum, se ne vodi tako ogorčena borba kakor proti nesrečnemu vinu.
Ali je to upravičeno ne vem, prepri* čan pa sem, da tudi najhujši prohibici* jonisti vsaj v svoji duši priznavajo, da je Vino našemu zdravju najmanj škod* ljivo, in to radi tega, ker ima v sebi relativno malo alkohola v primeri z ostalimi redilnimi snovmi in onimi, ki pospešujejo prebavo in presnavljanje v našem telesu, kakor je to bilo nešteto* krat eksaktno znanstveno dokazano.
Kljub temu je videti, kakor da bi se bilo vse zarotilo proti vinu, to pa morda iz razloga, ker je ono sestavni del ljud* ske hrane, posebno v vinorodnih kra* jih, pa je jako lahko nanj nalagati razne davke.
Kam to vede, za tem nihče ne vpraša; glavno je, da se more in sme obdačiti, naj gre kakor hoče.
Koncem koncev mora itak vino vse plačati. Kdo se pa briga za to, ali pri tem vinogradniki polagoma pa sigurno propadajo?
Razumem državne potrebe in radi te* ga tudi visoke davke, ki jih država za* hteva. To velja za celo državo, pa zato tudi za Mariborsko oblast ne more in ne sme biti izjeme. Če bi samo ostalo pri državni trošarini, bi se dal ta, če* prav težek davek prenesti, tem bolj, ker zadeva enakomerno vse vinogradnike v državi, pa zato proti tem davkom niti ne protestiramo, niti ga ne kritiziramo. Kakor povedano, ta davek izvira iz viš* jih državnih potreb in je torej upravi* čen.
Takšne potrebe pa ni in torej ni upra* vičena oblastna trošarina od 50 par po litru poleg državne trošarine, ki znaša po novem 1 Din za en liter vina, in to v vinorodni Mariborski oblasti, kjer se bore vinogradniki z največjimi težko* čami in nedostatki, kakršnih ni nikjer v celi državi. Vsem vinogradnikom v državi je težko, no, vinarjem v Mari* borski oblasti pa je res najtežje radi tega, ker je njih produkcija relativno mala in zato draga. In še to malo so vseskozi fina in namizna vina, ki jih pa ni mogoče izvažati. Radi nerodnosti bivših vlad smo izgubili svetovni trg.
Da bo tragika še večja, je onemogo* čena ali otežkočena prodaja vina v sami Sloveniji. Dokaz za to je, da n. pr. ljub* ljanska občina pobira od vsake stekle*
nice vina še posebej 10 Din občinske trošarine, kar so »Naše gorice« nekoč že označile kot — protikulturno. Prizna* ti moramo, da tudi mariborska v tem mnogo ne zaostaja, ker pobira od litra navadnega vina 1.40 Din, t. j. 400% od stare državne trošarine po 35 par, po* vrh pa še 1 Din od litra, dočim sme ob* činska trošarina odslej znašati samo 50% nove državne trošarine, t. j. 50 par od litra, ako ji finančna uprava ne do* voli več. Danes plača Mariborčan od litra vina v sodih: 1 Din državne troša* rine, 50 par oblastne trošarine in 2.40 Din občinske trošarine, torej skupaj 3.90 ali blizu 4 Din.
Jasno je, da tako visoki davki znatno podražujejo vino, odnosno to postaja vse manj pristopno širokim masam, ki tem več konsumirajo drugih alkoholnih! pijač, uporaba vina pa postaja čimdalje manjša, posebno ona štajerskih vin, ki jim delajo uspešno konkurenco cena' dalmatinska in banatska vina z relativ* no večjo vsebino alkohola.
Kam bo to dovedlo, ni težko spoznati. Ne daj Bog, ali mi nismo daleč od po* polne propasti tukajšnjega vinogradnf* štva. Fakt je, da tukajšnji vinogradniki ne morejo sedaj obnoviti vinogradom a stari polagoma propadajo. Kakšen $5 pozneje ta toli divett kraj inaŠe lepe dob movine z golimi griči, na' katerih’ je t>re'j raslo najbolj plemenito vino, ki Jjj fek* movalo z najboljšimi renskimi vifil, te* ga ne vem. Kaj pa bodo po teh brego* vih gojili potem, koder je sedanji mar* ljivi vinogradnik s toliko ljubezni fn z razumevanjem odgajal vinsko trlo in
uporabljal vsa moderna sredstva za po* bijanje raznih bolezni, razna umetna gnojila, posebno domači apneni dušik in Kuperfosfat, to je jako težko vprašanje.
V	najboljšem slučaju bodo to pašniki, a ne vprašaj, kakšni, ker izrazito vino# gradska zemljišča niso sposobna za drugo kulturo, razen za vinograde. Ti* soči pridnih, telesno in duševno najbolj? ših državljanov pa pridejo na beraško palico in bodo morali v tujino — s tre« buhom za kruhom.
Težke vinske krize, ki jo preživlja naša država, ne bi trebalo, tudi če ne bi bilo vinskega izvoza. Po službeni stati* stiki odpade v naši državi povprečno največ po 30 1 vina na vsakega prebival* ca, a to je za vinorodno zemljo itak premalo, kar je posledica neugodnih socialnih in gospodarskih razmer pri nas. Navesti hočem Francijo, kjer kon* sumi ra vsak državljan povprečno po 140 1 na leto. Treba bi bilo torej delati na dviganju konsuma zdravega, pristz nega vina in obenem na zmanjševanju uživanja drugih, koncentriranih in zato škodljivih alkoholnih pijač. Tedaj naša produkcija vina od letnih morda 4 mili* jonov hektolitrov ne bi bila niti zadost* na Za lokalni konsum. Nestrokovnjaki bi mi ugovarjali, da bi se s tem podpi* ralo pijančevanje v naši državi, a to ni res. Najboljši primer nudi Francoska, kjer se ljudje manj opijanjajo, kakor n. pr. v »suhi« Ameriki, a o slučajih zastrupljenja z drugimi pijačami niti ne govorimo. Pa tudi ponekod v Dalmaciji popijejo relativno skoro enako množi? no vina kakor v Franciji, a ni videti ne* rodno vinjenega domačina. Znano je, da imamo ljudi, ki redkokdaj pijejo, a ko pijejo, se hudo opijejo, čeprav kon* sumira tak jadnik samo par litrov vina vse leto. O onih, ki pijejo »šmarnico«, niti ne govorim. Redno in zmerno uži* vanje ne samo da zdravju ne škoduje, ampak mu de celo dobro. »En četrt« dnevno menda vendar ni preveč za normalnega človeka, na leto pa je to vendar okroglo 100 litrov. To vidimo pri revnih in delavnih ljudeh v južnih krajih, posebno v našem Primorju in v Dalmaciji, kjer delavci žive skoro veči* noma od suhega kruha in vina. Oni ne samo da niso pijanci, ampak so popol* noma zdravi, normalni in sposobni za delo. Razume se, da, kakor v vsakem uživanju, mora biti človek tudi v tem umerjen. Vsako čezmerno uživanje škoduje, pa seveda tudi pri vinu.
K a J; or sem rekel, naše vinogradništvo zahteva splošne podpore in napredka, posebno na bivšem Štajerskem, ki ima s; mo vinogradništvu zahvaliti za njen procvit in blagostanje. Lepa mesta in Vrt1si, ponosne gradove, so dvignili vino*
'gs adi in vinogradniki, pa nihče drug. Če ti zadnji propadejo, ni niti za prve živ* lignja in napredka. Zato mislim, da bi r pametno in upravičeno, da poišče*
jo tako oblastne kakor občinske upra* ve druge vire za svoje gotovo velike in upravičene potrebe in da kolikor mo* goče prizanesejo vinogradnikom, ki itak ne morejo dalje in so, kakor vse kaže, izročeni propasti.
Parola »Vse plača vino!« se mora pra* vilno razumeti; vse plača namreč vino* gradnik, a ta revež bi še dalje rad pla* čal in dalje molčal, samo če bi mogel, ali verjemite, da ne more dalje.
Pripis uredništva »Naših goric«: Dr* žava je nedavno določila enotno troša* rino po 1 Din na liter vina za vso Ju* goslavijo v smislu pravičnosti ter v in* teresu enakopravne in enakovredne skupnosti. Dovolila je tudi samoupra* vam enotno trošarino, po 50% državne; da je trošarina tako visoka, so zakrivi* le bivše samouprave, občinske in oblast* ne, ki so v poviševanju trošarine baš na vino tekmovale med seboj, sedaj si pa ne morejo naprej pomagati, ker temelji njih gospodarstvo na zgrešenih starih temeljih, na kratkovidni stari, prav ko* modni trošarinski politiki. Pa ko bi ime* Io vinogradništvo vsaj približno prime* ren delež na tem! Kako pa bo — brez njega? Vse zlo so zakrivili bivši lokalni samoupravni činitelji na škodo najšir* ših slojev našega dobrega naroda. Tu so vzadi maloštevilni, zato pa tem bolj brezobzirni, strastni, internacionalno organizirani »prohibicijonisti«, ki kop* ljejo našemu, od nekdaj lepemu, toli opevanemu vinogradništvu — jamo, ne meneč se za vnebovpijoče eksistenčne žrtve pridnih sodržavljanov. Streljajo mimo in prek cilja. Izgovor, da plačuje trošarino konsument brez škode za pro* ducenta, je bila velika zmota, da ne re* čemo — demagoško slepilo, pesek v oči lahkovernemu našemu človeku. Radi načina pobiranja trošarine je zaenkrat malone zaustavljen znatnejši promet z vinom, kar bo skušala sedanja daleko* vidna vlada omiliti v smislu mnogih upravičenih intervencij s strani zastop* nikov iz vseh interesnih skupin našega vinskega gospodarstva. Popravljanje starih napak je težavno, a potrebno in hvaležno delo. Zaupajmo naši vladi, ka* tera nam vsem le dobro hoče in nam pravično pomaga! Zato pa ne smemo obupavati!
Pred našo tujskoprometno sezono.
Nekaj potrebnih migljajev in nasvetov letoviščarskim krajem, lastnikom hote: lov, restavraterjem in sploh vsem, ki imajo s tujci opravka — Skrbimo za pomnožitev domače blaginje, vendar solidno in pošteno ter ne nosimo denarr 'ja v inozemstvo
Pod tem naslovom je prineslo »Ju* tro« v 116. številki letoSnjega leta na* slednji članek, katerega zaradi poljub*
nih nasvetov našim tovarišem z dovO* ljenjem pisca v upoštevanje priobčuje*
mo.
Po nenavadno hudi in dolgi zimi se je naposled vrnila v deželo pomlad. Oze* lenele so naše prelepe gore in doline, oživeli so naši gaji in košati gozdovi, potegnil je topli jug ter s pomočjo soln* ca pomedel zadnje ostanke in sledove zime. Lastovke so se vrnile in pričele gnezditi pod našimi strehami, z njimi pa so prišli v naša letovišča in zdravili" šča prvi tujci. Narava se je odela v sva* tovsko oblačilo za njih sprejem. Ali smo se zadostno pripravil tudi mi?
Velik porast dotoka tujcev v pretek* lem letu je pokazal, da je posebno v glavni sezoni primanjkovalo stanovanj v večjih naših letoviščih in zdraviliščih. Vzpodbujeni po lanskih uspehih in v nadi, da bo, vsled smotrene propa^an* de, ki jo vodijo naše tujsko*prometne organizacije, letošnji poset še večji, so se pričeli naši tujsko*prometni intere* senti živahno gibati. Hoteli modemih rajo svoje naprave in povečavajo svo* je objekte. Bilo je zgrajenih precej no* vih hotelov in vil. Posebno živahno j® bilo stavbeno gibanje na Gorenjskem', osobito pa na Bledu in okolici. S tem' je Bled, ki ga je lani posetilo nad 14.000 tujcev, med njimi nad 4000 Nemcev, dosegel kapaciteto od preko 16.000 oseb na sezono.
Tudi v Kranjski gori, Mojstrani, ži' rovnici in v Bohinjskem kotu se je pri* dno gradilo in adaptiralo. Pričakovati je, da bodo tudi ta priljubljena letovi* šča letos sprejela pod svoje okrilje par sto tujcev več kot lani. Pa tudi Štajer* ska ni hotela zaostati, kajti znana naša! zdravilišča in termalna kopališča «a* znamujejo letos znaten porast na sobah in posteljah. Vsem prednjači naše vo* dilno zdravilišče, svetovno znana Ro* gaška Slatina. — Kamor pogledamo, opazimo, da se z mrzlično naglico po* pravljajo, čistijo, belijo in prenavljajo vsi objekti, ki pridejo v poštev za spre* jem tujcev. Slovenija je pripravljena zA sprejem gostov vsake vrste, skromnej* ših in razvajenih, bogatih in manj pre* možnih. V tem pogledu smo, kakor vse! kaže, dobro pripravljeni. 'Ako nam bo, kakor nam obetajo vremenski preroki, šlo vreme na roko, tedaj smemo priča1* kovati, da ves trud naših tujsko*pro* metnih interesentov ne bo zaman!
Kako pa je v drugih ozirih? Ali smo si svesti, da moramo tujcu, ki nam no* si denar, dobro streči, obzirno ravnati z njim ter v cenah ne pretiravati? P o* misliti moramo, da smo v tujini na glasu kot dežela solidnih cen in dobre po* strežbe, zato moramo stremeti, da tega slovesa ne zapravimo lahkomiselno. Kef smo v cenah nižji kot naši sosedi, pri* vlačujemo kljub skromnejši propagandi vsako leto več tujcev. Čim pa borno opustili staro solidno stališče in pričeli
napenjati lok cen, tedaj se bo pričel roj tujcev krčiti in zaman se bomo trudili popraviti zagrešeno. Gledati moramo na to, da se imajo tujci pri nas najmanj tako dobro kakor drugod in skrbeti za to, da jim bo pri nas bolj všeč nego kjerkoli.
Prehrana bodi solidna in raznovrstna. Z vso skrbnostjo je paziti na snažnost jedilnega orodja in posode. Postrežba bodi vljudna in točna, ne hladna, pa tu* di ne vsiljiva. Uslužbencem je treba za* bičati, da morajo gospodarju javiti vsa* ko, tudi najmanjšo pritožbo gostov ta* ko glede prehrane, kakor tudi glede po* strežbe. Po sobah naj vlada snaga, če se pojavi mrčes, ga je treba nemudoma zatreti. Posteljnina bodi čista, ne raztr* gana in ne preveč zakrpana. Sobna oprema, četudi preprosta, naj bo lična in pripravna. Razvajenim gostom je tre« ba sobo opremiti udobneje, saj takšni radi plačajo višje cene, samo da ne po* grešajo udobnosti, katere so vajeni do* ma. Za postrežbo tujcev namenjeno osobje mora biti v svoji stroki dobro izučeno ter vajeno občevanja z izobra* ženimi, eventuelno odličnimi osebami.
Kdor ima redno opraviti s tujci, ta naj bo dobro poučen o krajevnih raz* merah in zanimivostih, da more poiz* vedujočim točno odgovarjati. Če je treba, naj jim pokaže, kod se najudob* neje pride, kamor bi radi šli na ogled in jim bo sploh v vsem kar največ na roko. Če so se odločili za daljši izlet, naj se jim preskrbi vodnika.
Pri prijavljanju tujcev je treba rav* nati obzirno in molčljivo; vse formal* nosti naj opravi po možnosti najemo* dajalec sam. Ob prihodu in odhodu je storiti vse, da ima tujec čim manj po* sla s svojo prtljago kakor tudi z na* bavo voznih listkov . Vsekakor je pre* skrbeti za udoben odvoz in dovoz.
Cene naj bodo vidne in vsakemu go* stu dobro znane, da se osobju onemo* goči vsaka prevara. Ako j 3 gost pre* varjen od nepoštenega personala, bo nosil krivdo edinole gospodar.
Na domače prebivalstvo je treba vplivati, da bo s tujci občevalo vljud* no in ustrežljivo, kakor se spodobi kul* turnim ljudem. Ne bodimo pa servilni in ne zabavljajmo napram tujcu čez na* rod in našo domovino. To "-ujca prav nič ne briga in mu je zaradi tega tako govorjenje skrajno neprijetno. Ne po* nižujmo se v očeh tujih gostov!
Ce gost spozna, da si prizadevamo ustreči sleherni njegovi želji, nam bo hvaležen, bo rad bival pri nas in ho k nam rad prišel zopet in zopet Z vljud* nostjo in ustrežljivostjo ter z zmernimi cenami se dela najcenejša, a tudi naj* Uspešnejša reklama.
Omeniti moramo pri tem, da so se o Priliki zadnjega izleta nemških avtomo* bilistov v Dalmacijo mestoma prav ob* čutno navijale cene, po principu »strizi
ovco, kadar jo imaš«. Gostom je bil uži* tek pokvarjen in čule so se ostre opaz* ke na toli slavljeno jugoslovensko go* stoljubnost in solidnost.
Pri napisih, objavah, prospektih, je* dilnih listih itd. pazimo na to. da ne bomo pačili lastnega jezika, pa tudi na to, da se ne smešimo s mrcvarjenjem tujih jezikov. Vse take in enake tisko* vine dajte v pregled in sestavo strokov* njaku.
Pozabiti ne smemo, da so najvažnejši pogoji za uspešen razvoj tujskega pro* meta: prometna sredstva, čim hitrejša prevozna sredstva z najvišjo prometno varnostjo, vsestranska udobnost pri prevozu ter čim nižje prevozne cene. S pohvalo moramo omeniti prizadevanje železniške uprave, ki vestne vodi ra* čun o potrebah tujskega prometa ter se ozira nanje pri sestavi voznih redov. Razveseljiv je tudi mogočen razmah avtobusnega prometa, posebno v zad* njih mesecih. Precej žalostno pa je še poglavje o naših cestah. Dočiin so glav* ne ceste dobre, nekatere celo izvrstne, moramo z bridkostjo v srcu konstati* rati, da se nahajajo nekatere stranske ceste, ki pa niso nič manj važne za tuj* ski promet, v naravnost obupnem sta* n ju Naj omenimo le cesto iz Bohinj* ske Bistrice do jezera, ki je razdrapana do skrajnosti, dalje nekdaj tako vzor* no cesto iz Kranja na Jezersko, iz Kam* nika do Stahovice in io Gornjega gra* da, iz Straže v Toplice, ceste v gornji savinjski dolini ter v selški in poljanski dolini. Tudi cesta iz kolodvora Bled na Rečico in Gorje ne dela časti našemu najodličnejšemu letovišču. Vse te pro* metne žile obupno kličejo po popravilu. 2a prizadete kraje znači nevzdržno propadanje teh cest neizbežen smrtni udarec glede tujskega prometa.
Dalo bi se še marsikaj govoriti o hi* gijenskih razmerah, posebno v manjših krajih, o ureditvi kopališč, o zasajanju parkov in drevoredov, o vpeljavi elek* trike itd. Pa o tem drugič.
V	splošnem smo lahko še precej za* dovoljni s pripravami za sezono in na* dejarao se, da bomo lahko dostojno sprejeli tujce, ki jih pričakujemo letos v še večji meri ko lani, — seveda če ne bo nepredvidenih zaprek. Obetamo si
lahko od vala tujcev znatnih koristi za' naše narodno gospodarstvo. Na drugi strani pa moramo konstatirati kaj malo razveseljiv pojav, da naša letoviška' publika zadnje čase v vedno večji meri zahaja v inozemska kopališča in leto* višča. S tem je paraliziran ves efekt, ki nam ga donaša tujski promet. Kaj po* maga to, da nosi tujec denar k nam, ko ga pa mi v isti ali pa celo večji meri nosimo v inozemstvo. Po vsej Evropi, zlasti pa v Nemčiji skušajo omejiti ta odtok kapitala v inozemstvo ter apeli* rajo na patrijotski čut občinstva. Celo bogata Amerika, v katero se steka iz vse Evrope zlato, opozarja one, ki po* tujejo na zabavo in oddih v inozem* stvo, z de vizo »see America first« — oglej si naj prvo Ameriko. Tembolj naj torej velja za ubogo Jugo davijo »See Jugoslavia first!«
A. Vr. P. |
Občni zbor zadr uge gostilničarjev na Vrhniki.
se je vršil dne 13. maja v prostorih na* čenilka g. Brenčiča ob skoro polnošte* vilni udeležbi. Z občnim zborom je bilo spojeno tudi oprostitev ozir. izdanje sposobnostnih spričeval 39 vajencem in vajenkam, hčeram in sinovom gostilni* čarjev, članov vrhniške zadruge, kar je dalo občnem zboru še poseben sijaj in sloves, tako da so udeleženci sami pri* znali, da takega občnega zbora še ni imela vrhniška zadruga. Po 10. uri je otvoril načelnik g. J. Brenčič zborova* nje, pozdravil navzoče člane in članice, ter pozdravil še posebno ravnatelja go* stilničarske šole g.^Gorazda iz Ljubljane, servirnega učitelja g. Rojca in zvezinega' tajnika g. Pintarja ter podal v nadalj* nem poročilo o delovanju zadruge v pre* tečenem letu. Čitanje zapisnika zadnje* ga občnega zbora se radi drugih zadev, ki so bile na dnevnem redu in bi vzele zelo mnogo časa — opusti. Nato poda tajnik g. Jerina poročilo o administra* tivnem delovanju zadruge in tudi poro* čilo o računskem zaključku, kateri izka* zuje z 31. decembrom 1928 Din 2690 25 p dohodkov in Din 790 50 p izdatkov, pre* bitka 1899 Din 75 p. Skupnega čistega' premoženja v gotovini Din 10.026 36 p.
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	lelelon 2o73.
opozarja ceni. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štaiersk; in dolenjska vina. Na zalogi pa ima iudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
..Centralna vinarna*' kupuie v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuie ie od vinogradnikov
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da Iudi naročite! '
G. Drašlar Ivan in g. Petrič izjavita, da sta račune pregledala in v popolnem redu našla, kar so zborovalci vzeli z za* dovoljstvom na znanje. Nato je prišla v razgovor že večkrat izražena ideja, da bi se prispevki gostilničarske Samopo* moči plačevali skupaj po enkrat na leto v znesku po Din 100.—, kar bi zmanjšalo blagajni delo in stroške z mesečnim raz* posiljevanjem opominov na prispevke in bi bil tako danar kapitaliziran in iz tega kapitala bi se nakazavale posmrtnine. Mnenja o tem so bila različna, mnogi so bili za način, da naj bi se plačevalo pol* letno po Din 50.—, drugi zopet za en* kratno plačevanje po Din 100.—, neka* teri pa so izražali zopet željo, da naj ostane zadeva pri dosedanzem sistemu, da se plačuje mesečno za dva smrtna slučaja po Din 5.—, skupaj Din 10.— mesečno. Vsled tega ni prišlo do enot* nega sklepa, ter se je storil kompromisni sklep, da naj se vsak sam zase odloči, na kakšen način mu bolje kaže pošiljati prispevke in si potem vsak sam zase uredi zadevo po svoje in ta sklep gostil* ničarski Samopomoči v Ljubljani na* znani.
Po tej debati odredi načelnik pet mi* nutni odmor v svrho medsebojnega do* govora k volitvam načelstva. Predlaga se volitev po listkih.
Izvoljena sta bila na ta način načel* nikom g. Brenčič in njega namestnik g. Anton Drašler. Slednji pa je izvolitev iz tehtnih razlogov odločno odklanjal in se ni dal pregovoriti, da to funkcijo sprej* me, zato se je morala vršiti ponovna vo* litev podnačelnika, iz katere je izšel g. Ivan Oblak z Vrhnike.
Izvolitev odbora, namestnikov in pre* glednikov se je "vršila sicer ustmeno, vendar je bila izbira zelo dolgotrajna in je slednjič obveljala naslednja lista. Kot odborniki gg. Ignacij Kunstelj z Vrhni* ke, Alojzij Žitko iz Verda, Drago Dra* šler z Vrhnike, Fran Češnar iz Polho* vega gradca, Fran Muha iz Horjula, Fran Oblak iz Drenovega griča, Ivan Petrič iz Borovnice in Fran Petrič iz Kamnika j>ri Preserju. Kot namestniki Jože Zalar iz Borovnice, Ignacij Petelin iz Preserja, Ivan Škof iz Zaklanca in Ivan Skvarča iz Št. Jošta. Kot preglednika računov Ivan Drašler z Dol in Fran Simon z Vrhnike. K raznoterostim se je oglasil k besedi zvezin tajnik g. Pintar, ter po* dal zborovalcem opis nove trošarine, ka* tero so organizacije že dalj časa zahte* vale za vso kraljevino v enaki meri proti teru, da se odpravijo točilne takse, o po Jtu in nalogah gostilničarskih dele* gacij, ki so ravno tiste dni posetile razna ministrstva s prošnjami in resolucijami za razne olajšave pri plačevanju troša* rine in doklad, zahtevami za odpise 3 °fo na osušitev, za odpravo vodenja registra, za odpravo pavšalnega plačevanja ra* čunskih listkov, o protestu, da bi se po novem obrtnem zakonu, ki se snuje, pod*
redilo gostilničarstvo pod trgovske pa* noge, za odpravo točilne takse in sled* njič na notranjega ministra, da izda vsem političnim oblastvom ukaze, da se postranskih točilnic, takozvanih bifejev, vinotočev in drugih enakih točilnic, ki se hočejo vtihotapiti pod pretvezo usta* novitve delikatesnih trgovin, nikar ne dovoljuje, koder ni izkazana v to neob* hodna potreba za prebivalstvo. Govor* nik naznanja tudi, da je notranje mini* strstvo striktno razodelo, da oglednih stroškov, ki se imajo perijodično vršiti po gostilniških obratih glede higijenskih in drugih obratovalnih predpisov, nima* jo plačevati stranke, ker morajo oblast* va vršito to kot svoj redni uradniški po* sel. Načelnik se je zvezinemu tajniku za vsa izvajanja toplo zahvalil. Nato je po* zdravil zborovalce ravnatelj strokovne gostilničarske obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani g. Gorazd in jim je naznanil, da bo ob 3. uri predaval o najvažnejših točkah redno urejene gostilničarske obr* ti, pravilnih računih, higijenskih odno* šajih in drugih važnih predmetih, tičoč se gostilničarske stroke. Nato se je zbo* rovanje prekinilo in vršil se je obed, pri katerem so bile navzoče vajenke in va* jenci, ki so podale preizkušnjo svoje spretnosti prav marljivo in res z vso spretnostjo eksaktno stregle, s čimer so pokazale, da so sposobne za vsako naj* uglednejšo mestno restavracijo. Točno ob 3. uri so se zborovalci zopet sestali v gostilniškem lokalu, skoro polnoštevil* no kakor so bili na dopoldanskem zbo* rovanju, kakor tudi ves naraščaj, t. j. 19 gospodičen in 20 gospodov, samih bodo* čih gostilničarjev in gostilničark. Po sko* ro uro trajajočem predavanju je g. vodja Gorazd v zelo zanimivem izvajanju po*
pravilnem obratovanju gostilničarstva itf s tem vezal vso pozornost poslušalcev do živahnega odobravanje in ploskanji ob končanem predavanju. Načelnik g* Brenčič in dosedanji podnačelnik gosp. Drašler sta se predavatelju za njegovo požrtvovalnost v imenu vseh najprisrČ? neje zahvalila. Praktični nauk o servira* nju je moral radi pičlega časa izostati, ter se je dogovorilo, da se bo vršil en* krat v jesenskem ali zimskem času naj# manj dva dni servirni kurs na VrhniH Nato se je vršila razdelitev spričeval vsem, ki so učno dobo dovršili. Da se td lepi dan za mladino ohrani v spominu* se je dala družba slikati in prinesemo tfl* sliko na prvem mestu prihodnjega lista! v vzpodbudo vsem ostalim organizacij jam v znak zavednovsti in marljivosti! delovanja zadruge, ki budi in goji pravC smer ljubezni do stanu in zavednost pravilnega: pojmovanja, da je tudi g°* stilničarski obrti treba: napredka in raZ* vitka v pravilnem razumevanju svojega poklica.
Tvornlca mesnih Izdelkov in konzerv
„Vnovčevalnica“
F. Klemenc
Ljubljana, Dolenjska cesta 23
Telefon 2164 Prosim, zahtevajte cenik!
I. fljjajtta faiana »iaeralait ima, maiin i
Ljubljana, Slomškova nlica St. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov I0 dtronov sok, nadalje Izborne sadne pljaCe v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kri' stalno oltronado, jabolčni blser-
dal lepe smernice in nauke, potrebne pri Gostilničarji, podpirajte lastno podjetjej
ppifdetsl** aparat %a tedanje balam.
„IDEAL“-aparat je enostaven, lepe oblike, kovinski deli ponik-ljani, nož iz najboljšega jekla in reže najdebelejše salame čudovito precizno ter se rezanje debeline salamnih rezin od 1—4 mm poljubno regulira. Z »IDEAL-aparatom se nareže v istem času najmanj dvakrat toliko kot z avtomatičnim strojem, ki stane do 50 krat več kot „IDEAL“-aparat. „IDEAL” se uporablja z največjo lahkoto brez vsakega predznanja. „IDEAL“ je neob-hodno potreben v vsaki delikatesni, gostilniški in mesarski obrti.	i
. Patent prijavljeni
I
Zastopnik Oskar Raanacher,
Ljubljana, Poljanska cesta 13/11.
Raznovrstno
mineralno vodo
Kakor:
Rogaški Tempe! vrelec. . Stvria vrelec.
Donati vrelec* Radinsk zdravilni vrelec, Giesshlibelsko slatino. Preblausko slatino Gleicbenberški Emin vrelec, GleichenberSk Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Seliers.
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi tanos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
tritonli'
A. Šarabon, uubijana.
nlttrgovlna spaculisktge »lagt m glavni isltf i lomailh in imuamsklti mineralnih vei».
Ceniki na razpolago I
I talogl la tudi na|boi|$« framski galartc n ‘IKant* Kina po isto abkl cirL
SSSSSSS
Lekarna Mr. Ph. Leo Bahovec
ustan. 1536 i. Ljublfana, Kongresni trg 12. reition 2615.
Moderno urejena lekarna, katetra odštevanja vsem predpisom bi«ijciic
Lekarna Mr. PH. Bahovec
}« vedno dohro zatožena z vsenii in vedno svežimi domačimi in tujimi zdravilnimi sredstvi, mineial-nčmi vodami, obvezili ter kirnr-gi5nin>i in mineralnimi predmeti. Zdravjila na rece.pte se iziviiinjejo ločno in natančno po predpisih.
Izdajajo se zdravila na recepte vseh bolniških blagajn.
V zalogi so tudi vsa in najbolj- .1 zdravila za živino. Posebno za metijavo živino se priporoča siliramo francosko zdravilo »PltŽCT-ŽTOljll«.
Samo v tej lekarni se izdeluje pra<vi že povsod poznani, lori čistilni in lori osvežmjoči
. tt zdravilni
11	^ a ča.i, hi se
pripravka večinoma i z najboljših planinskih zdravilnih zelišč.
„Pianinka“
zdravilni ča j namreč s tem, da čisti in prenaivilga keo, iziboiriio učinkuje pri slabi prebavi želodca, zaprtja telesa, napihovanju, slabotnem delovanju črev, hcmei oldih (zlati žiB), povapnenju žil, izpuščajih, žolčnem kamna la obolenju mokračne kislin e. Preprečuje kfatino (zjaoo) in vzbuja apetit. •Planinka« zdravilni čaj se dott todl v vseh dirusih lekarnah; zahtevajte pa izrečno • Planinka* čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v pJombSraniii zavoj* po Din 20.— z napisom: Lekarna Mr. Ph. Bahovec, Ljubljana, ker so samo taki paketi pravi. (Vsakemu paiketu le priJožena poučna knjižica).
Zaščitni znak:
Mie le pii tvrdkah, ki iuiraio v našem glasilu!
Ja obroke
Najboljši v materijalu in konstrukciji so:
šivalni stroji in kolesa znamke „Gritzner“ in „Adier“ za dom obrt In industrijo. — Pletilni „Dubied“, pisalni „Urania“, le pri
»I
JOSIP PETEUNC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Poduk vezenja brezplačci.
Bolaff io & sinova
Ljubljana VII
trgovina z vinom in žganjem
Z«®<E
oddaja
Ljubljanska industrija orobMh zamaškov
JELAČIN & fiOMP.
ljubljasia.
AVGUST AGHOLA
LJUBLJANA Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTIL-
ME. HOTELE IN KAVARNE
košaško in Radensko Slatino, delikatese in veliko izbiro pral ene kave nud'
Sv. Petra cesta štev. 43
T. MENCINGER, LJUBLJANA,
Komenskega ulica štev. 24
Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani
(Spodnja Si&ka) priporoča svoje izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
fflobi tud! tropin« in ilidn« cimo, id so kot itvtasfea 2nra*» colo nrtaoroŽHIve.
HIRECKO POTMIK in drug:
IL
Telefon št. 3110	Ifjul)!jUHU, MctelkOVSl ul. IS Kad. pošt. hran. 11.013
parna destilacija esenc, eternili proizvodov i. t. «1.
nudi:
Sadne soke:	malinovec, oranžni, limonov, bezgov,	robidni	sok,	sadni	grog,	dodatek	za	čaj.
Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt.
Marmelade:	marelčna svetla, „Nektar“ melange	iz	jabolk	in	malin,	jabolčna	svetla,	češpljeva
Esence:	rum in jamajca rum esenc i.t. d.
J
Ivan Javornik
mesar, prekajcvalec In izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov
Telefon »157
Ljubljana, Domobranska c. 7
Telefon 3157
Stojnica: Šolski drevored poleg Zmajevega mostu
(Demifcne,
la. češko opletene balone dobavlja rr&ehosta/clo”, JCfuMfatta, JComensIee^a ulica st. £C
Telefon 3140.	Telefon	3140.
kuhinjske posode Fr. Stupica
štedilnikov in vse železnine	v	Ljubljani
se priporoča	Gosposvetska cesta št. 1
Centralne kurjave
vodovode, hladilne naprave
Ing. GUSTAV ZEMANEK
LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 10
Telefon £G&1.
Telefon «0*1.
Emil More
sodavičar Ljubljana, Kette-Murnova c. It
priporoča
izvrstno soda-vodo iz tekoče ogljikove kisline ter pokalice raznih vrst z zajamčeno pristnim sladkorjem.
Pristopajte h ..Samopomoči'*!
V	-V
B. ŽILIC, Ljubljana, Dunajska cesta št. 11
trgovina z železnino in poljedelskimi »troji
vljudno naznanja, da je na novo opremil in izpopolnil
kuhinjski oddelek
emajlirana kuhinjska posoda, navadna in Ideal, kuhinjska posoda iz aluminija, tehtnice, razni moderni stroji za kuhinio, jedilni pribor, porcelanasta posoda navadna do najfinejše, razna steklenina.
Na drobno!
Najnižje cene!
Na debelo!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA
I clelon štev. 2255.
ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z.
Telefon štev. 2255.
Gddajs vino svojih elanov - vinogradnikov oo najugodnejših cenah.
Založna klet: Celovške 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Kongresni trg 2, v veži desno,
„VEHA“
Ljubljana, Gosposvetska cesta 8
Telefon 27-56
Tovarna lesenih in plutovinastih zamaškov, krogelj in pip. Hladilne omare za led in automatične brez ledu.
Vinska trgovina In restavracija
Peter Stepič. So- Šiška 256.
pripororoča p. a gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric Telef. S*. 262.
čaioga stekia. porcelana in svetllik
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večji naročbl Izdatno znižane cene.
ii droge
razpošilja od 5 kg naprej
K. 3ARC
121
Ljubljana,^Hradcckega vas štev. 35 trgavina: Dunajska cesta štev. 7
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN. LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vrelec
In rasne droge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovlleno	1888.	ločna	postrežba!
I. sim tke tarna niiralmh vida so-dait iti
Ljubljana, Slomškova u ta it. 2/
priporoča: sodavico in poke lica, naravni malimoi in cifrenov sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodove c nektar, kristalno citron a do in jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
EBEKEKIftli-fTPb-><■ . ....	.	'	J
različnega otatna in Sifonov iz domačih tovarn. Kakor tudi svetovno
znane znamke ..Schroll*'
A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA
MESTNI TRG itev. 10 Ugodne cenel	Na	željo	vzorčil
S© D E
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna In trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franio Repič
sodarskt mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica štev. 18.
Jedilno orodje
navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, šiione, klote, čipke, vezenino, tapet« niške žnore, nogavice za dame in gospode se kupi najugodneje le pri:
Josip Peteline, Liljana
viz« Prtisrnomga (oomonika ob vodi.
k. & E. Skabernt
Ljubljana
Naj večja Izbir®
češkega in angleškega
•iikna,
QQQ0QQQG)QG)QQ
® GORJE
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna,
_ L|ubl!ana Slovenila. ©©©©©©©©©©©0
lonca m
gostilničarske zadruge v LiuUijonl
Gosposvetska oesta Stav. 16
posredni« brezplačno za vso slnibo IMofto
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 1 Din« ===== z dežele 4 Din. ===s
Tovariši gostilničarji! Posla" injte se te ugodne prilike
jCSŠeCfttt	Peuukuvee	slivovk«	TVOBMICA KONJAKLA IM LIKEBJBf
' chartreuse brinjevec	VELEŽGASJABSA
♦	vanille	grenčica „Zlatorog“
ram	grenčica „Fernet“
konjak	vino vermont	LJUBLJANA, Celovška c. 10 - Telefon 2071
(Poceni *#t najboljše t
VIKTOR MEDEN
»
Lfubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leoni&ča) priporoča svo. priznano dobri
majaronckov- šp»ri«ov in vinski kis ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovhena leta 1886.
Telefon štev. 2578.
izdaja la zalaga Zveza gostilničarskih z»4rut v Ljubljani. — Odgovorni urednik Iva? Hercog. — Za »Nar. tiskamo: Fr. Jezeriek.