/Primorski Št. 81 (15.525) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-UI.Montecchi6-Tei. 040/7796600_______ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% 1500 UP SREDA, 10. APRILA 1996 ■ Koroške stranke za postopno | reševanje vprašanj manjšine CELOVEC - Predstavniki vseh treh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank so včeraj na skupni tiskovni konferenci zavzeli staliSCe do manjšinskega vprašanja v deželi in si bili pri tem celo enotni glede nekaterih točk. Med drugim so soglašali v poudarjanju nujnosti dialoga in zavračanju radikalizacije, strinjali pa so se tudi, da je manjšinski problem treba reševati korak za korakom in ob stalnem dogovarjanju med večino in manjšino. Od osrednjih organizacij koroških Slovencev pa so pričakovali bolj enotno nastopanje glede zahtev, ki jih manjšina postavlja deželnim in državnim oblastem. Na 4. strani I Konferenca I o Černobilu DUNAJ - Deset let po černobilski jedrski katastrofi se je včeraj na Dunaju začela konferenca o zdravstvenih, psiholoških in družbeno-gospodar-skih posledic te tragedije, na kateri sta beleruski predsednik Lukašenko in ukrajinski premier Marčuk poudarila, da državi potrebujeta vsestransko mednarodno pomoč. Marčuk je tudi ponovil, da bi lahko Ukrajina do leta 2000 ob pomoči Zahoda zaprla černobilsko jedrsko elektrarno. Na 11. strani RIM / PREDVOLILNA POLEMIKA VSE OSTREJŠA Spopad med Beriusconijem in Violairlejem o sodstvu Dini uvedel v volilno kampanjo odnos do Evrope RIM / UMOR HROVATINA IN ALPIJEVE Med preiskovanimi tudi sultan Bosasa Sodnik Pittito bi hotel zaslišati somalskega sultana, ki zavrača obtožbe - Zadovoljstvo Giorgia Alpija RIM - V preiskavi o umom novinarke Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina se je začelo nekaj premikati. Rimski tožilec Giuseppe Pittito je včeraj na novinarski konferenci povedal, da je vpisal v seznam preiskovanih oseb sultana Bosasa Abdulaha Musso Yusufa. Sultan je zadnji človek, ki sta ga intervjuvala Ila-ria in Miran pred usodnim napadom na ulicah Mogadiša. Nov zagon je preikavi dalo gradivo, ki ga je v Somaliji zbrala parlamentarna preiskovalna komisija. Čeprav komisija ni prišla do jasnih zaključkov, je spodbudila sodstvo k akciji. Poleg tega gradiva pa je Pittito dejal, da je dobil gradivo tudi iz drugih virov. Dejal je še, da bi rad zaslišal nekaj ljudi. Poleg sultana Bosasa tudi prevoznika Giancarla Ma-mcchina, ki je prvi prispel na kraj zločina in zdravnike, ki so opravili obdukcijo na truplih. Sultan Bosasa je ostro reagiral na izjavo rimskega tožilca. Dejal je, da ga obtožba žali in da je pripravljen na vse, da bi dokazal lastno nedolžnost. Sultan ni izključil tudi možnost potovanja v Italijo. Odločitev rimskega sodnika je pozitivno komentiral oče Ilarie Giorgio Alpi, po katerem je pozitivno, da stroj pravice spet deluje. Po njegovem je to lahko korak naprej v iskanju resnice o umom Ilarie in Mirana. Na 3. strani RIM - Po polemikah o obsodbi policijskega funkcionarja Bruna Contrade, je problem pravice dolil olja na ogenj volilne polemike. Nov spor je zanetil Silvio Berlusconi (na sliki desno), ki je v ponedeljk obtožil predstavnika DSL Luciana Violanteja (levo), da za kulisami manevrira levičarske sodnike. Vio-lante mu je takoj odgovoril. Izzval ga je, daj dokaže svoje obtožbe, »sicer bo jasno vsem, da je kandidat za novega premiera lažnivec in obrekovalec«. Spopad med Berlusconijem in Violantejem je še zaostril napetost volilne kampanje. Ob ostrini Berlusconijevih napadov na sodstvo in zlasti na palermsko tožilstvo pa se je Nacionalno zavezništvo ogradilo in poudarilo ko-reknost Giancarla Casel-lija. Poleg problema pravice je polemika plamtela o glasovih katoličanov, medtem ko je premier Latnberto Dini uvedel v volilno kampanjo problem Evrope in dejal, da bi zmaga desnosredinskega zavezništva oddaljila Italijo od Evropske unije. Na 2. strani LIBERIJA / CLINTON NI DAL UKAZA O EVAKUACIJI TUJIH DRŽAVLJANOV Položaj se e še poslabšal VVASHINGTON, RIM -Ameriška mornariška pehota lahko vsak trenutek posreduje v Liberiji, a čaka na Clintonov ukaz. Ameriški predsednik pa je mnenja, da je položaj v liberijskem glavnem mestu preveč kaotičen, da bi lahko brez izgub evakuirali na tisoče tujih državljanov, med katerimi je tudi sedem Italijanov, ostali so kot kaže na varnem. Sinoči je že kazalo, da so Američani začeli z evakuacijo ljudi iz svojega veleposlaništva, a kot kaže, se je s skupino civilistov v Freetovvn vrnil helikopter, ki je v veleposlaništvu izkrcal 25 ameriških vojakov, strokovnjakov za evakuacije. Kdaj bodo ZDA začele s pravo evakuacijo, bo torej moralo odločiti ameriško veleposlaništvo v Monrovii. Medtem se je položaj družine Maconi, ki je z drugimi petdesetimi begunci zabarakadi-rana v svojem stanovanju v središču Monrovie, vidno poslabšal. Pošle so zaloge hrane, proti koncu so tudi zaloge pitne vode. Gospa Monique Maconi, ki je v telefonski povezavi z italijanskimi oblastmi, je včeraj rotila zunanje ministrstvo, naj čimprej ukrepa, ali pa naj vsaj posreduje pri afriških mirovnih silah Ecomog, tako da bi nigerijski ali drugi afriški vojaki poskrbeli za varnost njene družine in ostalih beguncev. Mirovne sile pa so v težavah, ker so pristaši Roosevelta Johnsona zajeli tudi njihove vojake in jih skupaj s kakimi 600 civilisti uporablja kot »žive ščite«. Na 12. strani A liga: drevi zaostala srečanja Drevi (20.30) bodo igrali zaostale tekme 29. kola italijanske nogometne A lige. Takrat namreč niso igrali zaradi stavke profesionalnih nogometašev. Udinese bo gostoval pri Juventusu, ki je seveda nesporni favorit za zmago. Vodilni Milan bo igral pri nevarnem Cagliariju, derbija kola pa bosta v Rimu (Lazio - Fiorenti-na) in v Milanu (hiter - Sampdoria). Sicer pa bo drevi na vrsti še več zanimivih srečanj predvsem za tiste ekipe, ki se borijo za obstanek v ligi. Na 16. strani KOREJA / PJONGJANG JE POSTAL PREVIDNEJŠI Danes v Primorskem dnevniku Kljub stopnjevanju groženj včeraj ni prišlo do incidentov SEUL - Severna Koreja, zadji azijski okup stalinizma je včeraj le stopnjevala svojo nacionalistično retoriko, a svojih vojakov ni poslala pred cevi južnokorej-skih in ameriških strojnic. Seul je namreč ukazal svojim vojakom, naj na vsako provokacijo odgovorijo z orožjem. Včeraj so isto ukazali generali iz Pjongjanga, ki so svoj ukaz pokrepili z običajnimi retoričnimi frazami, da bodo južnokorej-ske in ameriške imperialiste uničili, če bodo stopili na severnokorejska tla. Resnici na ljubo pa je Severna Koreja sprožila sedanjo napetost, da bi sodu izbila dno in bi ZDA pristale na mirovni sporazum. ZLSD obiskala SKGZ Delegacija Združene liste socialnih demokratov je včerak obiskala Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Govor je bil o odnosu med matico in manjšino ter o problemu odnosov med Slovenijo in Italijo. Stran 3 Gorica: prvi dvoboj Oljki Kandidata Oljke Bratina in Prestamburgo sta sinoči na prvi skupni tribuni vseh goriških kandidatov gladko prevladala in večkrat spravila v hudo zadrego konkurenta iz vrst Pola. Stran 8 Dini o korektivnem manevru Ge bo blagajniško poročilo pokazalo »luknjo« v predvideni letošnji javni porabi, bo po mnenju predsednika vlade pred 15. majem treba sprejeti javnofinančni popravek, ki pa bo vsekakor skromnih razsežnosti. Stran 9 Bruce Springsteen spet v Italiji Rim, Milan in Genova, v teh treh mestih bo od drevi do sobote nastopal sloviti ameriški pevec, ki se je odločil za spokojnejše koncerte v dvoranah. Stran 10 VOLILNA KAMPANJA / PINI O ODNOSU DO EVROPE RIM / PO OBSODBI CONTRADE Prodi: Premier le, če Oljka zmaga Nadaljuje se polemika o »katoliškem glasu«, za Bossija je Berlusconi hud megaloman Beriusconi in Violante sta se sprla o sodstvu Nacionalno zavezništvo se je ogradilo od liderja Fl Lider Oljke Romano Prodi RIM - Medtem ko se nadaljuje polemika o tem, komu naj gredo glasovi katoličanov, je Lam-berto Dini v volino kampanjo vnesel novo, doslej skoraj neobravnava-no temo, in sicer odnos z Evropo. Med včerajšnjim srečanjem s tujimi novinarji v Italiji je predsednik vlade dejal, da bi predlogi Kartela svoboščin državo še bolj oddaljili od Evrope. Dini je ponovno tudi kritiziral obljube Berlusconija in njegovih o odpravi davkov, ki pa ne povedo, kako bo potem lahko shajala država. Tudi Prodi je govoril o finanCno-davCnih vprašanjih, ko se je sestal s predstavniki malih in srednjih podjetij. Predvsem pa je poudaril, da bo sprejel odgovornost za sestavo nove vlade samo v primeru, da bo Oljka zma- gala. Moramo zmagati, je naglasil, izenačen rezultat ne pride v poštev. Ce ne sprejme Prodi, bom novo vlado sestavil sam, se je pošalil Gerar-do Bianco, tajnik Ljudske stranke, ki je Prodija pozval, naj raje poCaka na volilne rezultate. Bianco je novinarjem Se povedal, da sam po vsej verjetnosti ne bo elan morebitne »oljkove« vlade. O smernicah, katerim morajo slediti katoličani, pa je govoril predsednik LS Giovanni Bi-anchi, ki je podčrtal, da morajo katoličani na osnovi tega, kar so dejali papež, škofje in katoliški tisk, brati volilne programe posameznih strank. Agencija katoliških revij Sir je tudi izjavila, naj verniki sledijo velikonočnim papeževim besedam. Glasilo Pri La Voce Repubblicana pa obtožu- je Berlusconija, da skuša »pobrati« glasove, kjer se le da. Za predsednika NZ Pinija pa ni nikakršne dileme: katoličani za D’Alemo ne morejo glasovati, ker je javno izjavil, da je ateist, Dini pa je njegov zaveznik. Predstavniki NZ tudi ostro zagovarjajo predloge o odpravi obstoječega sistema plačevanja davkov odvisnih delavcev in o uvedbi za vse plačevanja na osnovi lastnega obračuna (kot velja za samostojne delavce). S tem bi uvedli še večjo zmešnjavo in sploh ne bi odpravili sedanjih krivic, odgovarjajo v taboru Oljke in v Dinijevem gibanju. Gre za prazna volilna gesla, je rekel Dini, ki je tudi osporoval Berlusconijevi nameri, da bi - v primeru zmage seveda - njegova vlada kra-tkomalo razveljavila veljavnost dogovora v Maastrichtu. Desnosredinska koalicija torej vztrajno sili iz Evrope, s pozivi katoličanom pa jasno kaže na lastno šibkost, saj je »razklana kot jabolko«, je izjavil Veltroni. Predstavnik Oljke je včeraj še opozoril na vsa razhajanja med Berlusconijem in Finijem. Za Umberta Bossija pa je Berlusconi okužen z »zasvojevalno megalomanijo«. Tako je lider Severne lige zapisal v svojem tedenskem komentarju, v katerem še pravi, da se Berlusconi ob katoliških skuša polastiti še glasov njegove stranke. Po mnenju Irene Pivetti pa bi moral biti Berlusconi hvaležen D’Alemi za izjave o javni radiotelevizijski službi. RIM - Po polemikah prejšnjih dni je obsodba policijskega funkcionarja Bruna Contrade, ki mu je palermsko sodišče prisodilo 10 let zaporne kazni zaradi sodelovanja z mafijo, prerasla v politični spopad. Glavna akterja spora sta bila Silvio Berlusconi in predstavnik Demokratične stranke levice Luciano Violante. Spopad je izzval Berlusconi, ki je v pogovoru z urednikom televizijskega tednika Mbcer Giovanni-jem Minolijem dejal, da je obsodba Contrade odraz»nedostojnega načina upravljanja pravice«. To je bilo izhodišče za nadalnji napad na levico, ki jo je Berluscono obtožil, da manevrira sodnike. To nalogo naj bi si v imenu levice prevzel Luciano Violante, dolgoletni izvedenec DSL za vprašanje pravice, predvsem pa v prejšnjem mandatu predsednik protimafijske komisije. Violantejev odgovor ni izostal. »Izzivam Silvia Berlusconija, da dokaže svoje obtožbe, sicer bo vsem jasno, da je kandidat za predsednika vlade lažnivec in obrekovalec,« je dejal predstavnik DSL. Dodal je, da ne ve, ali bo bo prijavil predsednika Forza Italia zaradi obrekovanja. »Tu ne gre za sodno vprašanje, ampak za politični problem. Dejstvo je namreč, da desnica skuša zrušiti vse tiste, ki se borijo za pravično in pravno državo. To je eno od bistvenih problemov sedanje politične bitke,« je dejal Violante. Berlusconi je odvrnil, ; uciano Violante vendar ni niti poskusil dokazati svoje obtožbe. Dejal je, da bi Violante hotel, da dokaže to, »kar je splošno znano«. »Vsi vedo, kako je s to zadevo,« je menil milanski medijski magnat in dodal, da levica izkorišča sodnike, da udarijo po desničarskih voditeljih. Berlusconijev napad je bil tako oster, da se je od njega ogradilo celo Nacionalno zavezništvo. Finijev sodelavec Mauri-zio Gasparri je dejal, da ima zelo dober odnos z s palermskim tožilstvom, ki je doslej ravnalo vselej zelo korektno in nepristransko. Berlusconija so zaradi njegovega napada na sodstvo kritizirali tudi vsi ostali voditelji Oljke. Vsi so pozvali k spoštovanju sodstva in obsodili napade kot poskus rušenja zakonitosti. Sodstvo zavrača očitke in brani lastno neodvisnost PALERMO - »Morali smo odgovoriti, saj so z napadi na obsodbo Bruna Contrade napadli tudi neodvisnost sodnikov.« Tako je povedal novinarjem drugi človek v palermskem tožilstvu Guido Lo Forte, ki je želel pojasniti, zakaj je tožilstvo v ponedeljek z uradnim sporočilom odgovorilo na napade. Lo Forte, ki je skupno s šefom tožilstva Gian-carlom Casellijem podpisnik dokumenta, je dejal, da so napadi presegli običajno ostro dialektiko med tožilstvom in obrambo, ampak je šlo za frontalni napad na razsodbo sodišča. »Oporekati vlogi sodstva v družbi pomeni oporekati pravni državi,« je dejal Lo Forte in dodal, da je tako početje še posebej zaskrbljujoče, ko gre za tako okolje, kakršno je sicilijansko, kjer »je Cosa nostra skušala vselej imeti vlogo proti države«. Kot del teh napadov je omenil tudi neresnične govorice o domnevni preiskavi proti državnim vrhom. Tožilec Antonino Ingroia, ki je zastopal tožilstvo na procesu proti Brunu Contradi, je Lo For-teja dopolnil in pojasnil, da je po obsodbi zahteval zapisnik nekaterih pričevanj, med katerimi zapisnik pričevanja bivšega šefa Sisdeja Malpi-ce. Ta je pozneje v sporočilu priznal korektnost ravnanja palermskega tožilstva. Sicer pa so napadi na palermsko tožilstvo izzvali reakcijo združenja sodnikov. Podpredsednik Cicala je menil, da so »napadi odraz nostalgije po slepem in gluhem sodstvu, proti kateremu sta nastopila Falcone in Borsellino«. Palermske kolege je podprl tudi šef florentinskega državnega tožilstva Pierluigi Vigna, po katerem je napad na razsodbo, katere utemeljitev še ni znana, napad na ustavno vlogo sodstva. Vigna je tudi kritiziral Višji sodni svet zaradi njegovega molka. »Ce to telo molči v takih primerih, morajo sodniki ščititi svojo Čast z izjavami Časopisom,« je ugotovil Vigna. Svetovalci Višjega sodnega sveta včeraj niso hoteli komentirati polemik, ki jih je izzvala obsodba Contrade. Skoraj vsi so se skliceval na plenum, ki se bo sestal danes, Čeprav na dnevnem redu ni tega problema. Samo Vladimiro Zagrebelsky je dejal, da bo moral VSM razpravljati o dokumentu, ki naj poudari, da so kritike sprejemljive, blatenje in obrekovanje sodnikov pa ne. NOVICE Mladenič ukradel torbico in končal v bolnišnici VIDEM - Neki avstrijski turistki je ukradel torbico, v kateri je bilo okrog 700 tisoC lir, pri begu pa si je »privoščil« skok z nekega pet metrov visokega zidu in... obležal. Zlomil si je namreč obe peti. Sedaj se 27-letni mladenič iz Remanzacca (imena karabinjerji niso objavili, sicer pa je njihov »star znanec«) zdravi v videmski bolnišnici. Več kot 100 milijonov lir plena LIGNANO - V podružnico Grupa v Lignanu sta včeraj zjutraj vdrla zakrinkana roparja, ki sta z orožjem v rokah prisilila osebje in kliente, da so legli na tla. Plen, s katerim sta zbežala iz banke, je znašal veC kot 100 milijonov lir. Na cesti ju je v avtomobilu Čakal pajdaš. Policija in karabinjerji so takoj postavili cestne bloke, vendar se je za trojico izgubila vsaka sled. Domnevajo, da se še skriva v Lignanu. Animalisti poškodovali laboratorij v bolnišnici BOLOGNA - Skupina animalistov je na veliko noC vdrla v laboratorij za eksperimentalno kirurgijo v bolonjski bolnišnici SanVOrsola ter poškodovala številne drage naprave in osvobodila nekaj belih mišk in pujska, medtem ko ji ni uspelo rešiti nekega večjega prašiča. Odgovornost si je prevzela skupina, ki se podpisuje z Alf (Animal Liberation Front). Skoda znaša več sto milijonov lir. Omenjena skupina je že maja 1991 izvedla zažigalni atentat v raziskovalnem centru pri bolonjskem inštitutu Rizzoli, od katerega je bil odvisen tudi eksperimentalni kirurški laboratorij. Škode je bilo za 200 milijonov lir. H MILAN / PODKUPNINSKA AFERA h Odvetnik Pacifico ne bo še izpuščen na prostost MILAN - Odvetnik Attilio Pacifico, ki je bila aretiran v okviru preiskave o podkupninski aferi skupaj s sodnikom marianom Squillantejem, bo moral še sedeti v preventivnem priporu. Tako je sklenil milanski sodnik za predhodno preiskavo Alessandro Rossato, ki je zavrnil zahtevo branilcev in sprejel utemeljevanje milanskega tožilstva. V utemeljitvi svojega sklepa je sodnik Rossato zapisal, da odvetnika Pacifica ne more izpustiti začasno na prostost, ker bi lahko utajil dokazno gradivo. To naj bi po njegovem mnenju dokazovalo dejstvo, da je odv. Pacifico imel na razpolago mobitel z naročnino pri neki tuji telefonski službi, kateremu italijanski preiskovalci ne bi mogli prisluškovati. In prav s tem prenosnim telefonom bi Pacifico lahko stopil v stik s švicarskimi bankami v Času, ko preiskovalci v Švici raziskujejo Pacifi-cove in Squillantejeve tekoče račune. Rossato to nevarnost utemeljuje z dejstvom , da Pacifico ni hotel povedati ničesar o tekočih računih, ki jih je imel pri švicarskih bankah, in o sredstvih, s katerimi je poravnal izgube v casinojih. Prav zaradi tega je po Rossatovi oceni Squillante ključni lik preiskave. Sklep milanskega sodnika je razhudila Ros-satove branilce, po katerih je milansko sodstvo uporabilo različna merila, saj je sodniku Squillanteju priznalo možnost hišnega pripora, medtem ko ga je odv. Pacifico zavrnilo. Odvetniki so tudi zavrnili utemeljenost ostalega sodnikovega izvajanja. Okrog cirkusov plamtijo polemike RIM - Medtem ko Nando Orfei (na te-lefoto Ap), lastnik istoimenskega cirkusa nadaljuje z gladovno stavko, so se polemike razplamtele vsepovsod. Tako etolog Giorgio Celli odločno trdi, da se divjih živali ne bi smeli posluževati, ker se jih ne da udomačiti (»tepejo jih, da se bojijo Človeka in ga potem ubogajo«), je predsednik vsedržavnega združenja cir- kusov Egidio Palmiri dejal, da obstoj italijanskega cirkusa ni odvisen samo od tigrov in slonov, zanj je bolj nevarna birokracija občinskih uradov in pokrajinskih komisij, ki naj bi »bdele« nad 130 cirkusi po vsem polotoku. V teh je okrog 770 »divjih« živali, največ kaC boa (141), tigrov (136), raznih vrst opic (92), papagajev (85), slonov (70), levov (56). TRST / VODSTVO ZLSD OBISKALO SKGZ PERUGIA / ZARADI UMORA NOVINARJA PECORELLIJA Slovenija naj spoštuje subjektiviteto manjšine . Janez Kocijančič si obeta boljše odnose z Italijo Andreotti od jutri na zatožni klopi Bivši premier je osumljen, da je naročil umor novinarja, ki je odkril skrivnosti zadeve Moro TRST - Delegacijo Združene liste socialnih demokratov Slovenije, ki je bila včeraj na obisku pri SKGZ v Trstu, so sestavljali predsednik Janez Kocjančič, koprski župan Aurelio luri ter odgovorna za tisk Tanja Drofenik. Po razgovoru z vodstvom SKGZ in predstavniki včlanjenih organizacij so bili predstavniki ZLSD za razpolago za vprašanja novinarjev. Predsednik Združene liste Janez Kocjančič je uvodoma podčrtal načelna stališča Združene liste tako glede odnosa matica - manjšina, kakor tudi glede odnosov med sosednjima državama. Prvo in najvažnejše je za manjšino njena subjektiviteta, kar mora znati matica spoštovati pri izpolnjevanju svojih ustavnih obveznosti do manjšine, je dejal Kocjančič in v tem smislu ugotovil veliko sorodnost stališč ZLSD in SKGZ. Predsednik Združene liste je spregovoril tudi o resoluciji glede manjšin, ki jo je v preteklem tednu sprejel odbor za zunanjepolitična vprašanja slovenskega parlamenta. Dejal je, da obstajajo pogoji, da jo sprejme tudi parlament na plenarnem zasedanju, resolucijo pa je treba jemati kot osnovo za operativne instrumente, s katerimi se mora opremiti slovenska država, da bo njen odnos do manjšin jasen in učinkovit. Po oceni predsednika ZLSD namreč nič ni bolj škodljivega od poskusov, da se politične delitve v matici poskušajo odslikavati tudi v zamejstvu. Kocjančič je reševanje manjšinskega vprašanja uokviril v odnose med Italijo in Slovenijo, za katere je izrazil željo, da bi se kmalu izboljšali, kajti ravno manjšina odigrava v klimi nerešenih odnosov neizbežno vlogo talca. Predsednik Združene liste je izrekel ugotovitev, da je tudi v Sloveniji v teku volilno leto, tako da je v volilno klimo žal padlo tudi vprašanje včlanjevanja Slovenije v Evropsko zvezo. Ne bi bilo dobro, je dejal Kocjančič, če bi se pot Slovenije v Evropsko zvezo izkoriščala za strankarske razprtije. Predsednik Združene liste pa je kljub temu izrazil optimizem, da bo na podlagi do sedaj izpeljanih pogovorov med strankami prišlo do razumnega kompromisa na osnovi španskega predloga. To misel je v svojem izvajanju podkrepil tudi koprski župan Aurelio luri, ki je skupno z izolskim županom Gasparinijem naslovil na parlamentarne stranke apel, naj se v imenu nespornega nacionalnega interesa presežejo prenapete politične strasti. S srečanja med predstavniki SKGZ in Združene liste socialni demokratov (F. Križmančič) USTICA / V PISMU SENATU Dini prikazal stališče Nata Pripravljenost na delno sodelovanje - Kritike NZ in SKP RIM - Italijansko sodstvo, ki raziskuje okoliščine tragedije pri Ustici (-pri tem otoku je leta 1980 strmoglavilo potniško letalo Itavie in v tragediji je izgubilo življenje 80 ljudi), lahko preuči tajno gradivo Nata, vendar pod pogojem, da se o tem gradivu razpravlja za zaprtimi vrati in da imajo sodniku ustrezno varnostno dovoljenje. Tako je strnil stahšče atlantskega zavezništva italijanski premier Lam-berto Dini v pismu zunanjepolitični komisiji senata, ki je včeraj obravnavala primer Ustice. Dini je ocenil, da sta Nato in njen generalni tajnik pripravljena na sodelovanje, »seveda v mejah, ki jih narekuje nujnost skupne varnosti«. Premier je dodal, da mora sedaj nato povedati, katera dovoljenja so potrebna, da italijanski preiskovalci preučijo dodatno zaupno gradivo. poleg tistega, ki ga je zavzništvo že izročilo. Dodal je, da je italijanska vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da bi sodstvo lahko dobili vse potrebno gradivo. Dinijevo pismo je izzvalo polemično repliko predstavnika Nacionalnega zavezništva Saveria Porcarija, ki je predsednika vlade kritiziral, ker se ni udeležil seje komisije in se ni dovolj zavzel, da bi sodstvo lahko dobilo potrebno gradivo. »Veseli me, da se je po 15 letih desnica pridružila demokratom v prizadevanju za ugotovitev resnice o Ustici,« je zavrnil Porcarija predsednik Giangiacomo Migone, ki je ocenil Dinijevo ravnanje kot zelo koretno. Premiera je kritiziralla tudi SKP, po kateri je pismo dvoumno, Nato pa ni pokazala volje do sodelovanja z italijanskim sodstvom. PERUGIA - Seznam napovedanih procesov navaja, da se bo jutri v Perugii pred porotnim sodiščem začel proces proti Gaetanu Badalamentiju in drugim štirim obtožencem, ki so osumljeni, da so odgovorni za umor novinarja Mina Pecorellija. Toda obtoženci, ki jim bodo sodili porotni sodniki, niso navadni obtoženci, ampak ljudje, ki so vplivnejši od mafijskega veljaka, zaprtega v ameriški kaznilnici. Gre namreč za bivšega premiera Giulia Andreottija, za bivšega ministra in sodnika Clau-dia Vitaloneja, za bivšega mafijskega blagajnika Pip-pa Caloja in mafijskega morilca Michelangela La Barbero. Ločeno bodo sodili tudi šestemu obtožencu, bivšemu pripadniku neofašistične teroristične skupine Nar Massimu Carminatiju, ki je zahteval hitri postopek. Obtožnica trdi, da je šesterica odgovorna za umor novinarja Mina Pecorellija, ki je bil ubit v Rimu 20. marca 1979. Andreotti, Vitalone, Calo in Badala-menti naj bi umor naročili, La Barbera in Carminati pa naj bi ga izvedla. Pri organizaciji umora naj bi sodelovala še bratranca Antonino in Ignazio Salvo, mafijski veljak Stefano Bontate in nekateri drugi osumljenci, katerim pa ne bodo sodili, ker so medtem umrli. Preiskavo o umoru rimskega novinarja, ki je bil znan zaradi svojih vezi z obveščevalnimi službami, sta vodila državna tožilca iz perugie Alessandro Car-nevale in Fausto Cardella, ki bosta zastopala tožilstvo. Po njuni oceni šo bili ______RIM / UMOR ILARIE ALFI IN MIRANA HROVATINA_ Sultan Bosasa na seznamu preiskovanih Razplet v preiskavi orisal državni tožilec Pittito - Sultan zavrnil obtožbo kot neosnovano RIM - V preiskavi o umoru novinarke Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina (na fotografiji) se nekaj premika. Rimski tožilec Giuseppe Pittito, ki vodi preiskavo skupaj s kolegom Adreo De Ga-sparisom, je na novinarski konferenci povedal, da je vpisal v seznam preiskovanih oseb sultana Bosasa Abdullaha Musso Bogarja. Sultan, ki ga je Ilaria Alpi inter-vjuvala nekaj dni pred smrtjo, je novinarki namignil na možnost, da bi ladje družbe Scifco, ki jih je Italija podarila Somaliji, lahko bile vpletene v tihotapljenje orožja. Tožilec Pittito ni hotel povedati razlogov, zaradi katerih je sultana vpisal v seznam preiskovanih oseb. Rekel je le, da je napredek v preiskavi sad obiska parlamentarne preiskovalne komisije v Somaliji in pričevanja članice te komisije Mari-angele Gritte Grainer. Po- vedal je tudi, da je nekaj gradiva dobil od tožilstva v Gaeti, ki vodi preiskavo o ladji grupe Scifco, ki je bila ustavljena leta 1994 v tistem pristanišču. Tožilec je povedal, da bi rad zaslišal sultana, ko bi bil pripravljen na potovanje v Italijo. Dodal je, da bi hotel zaslišati tudi prevoznika Giancar-la Marocchina (italijanski prevoznik deluje v Somaliji in je prvi je prišel na kraj zločina), inženirja Mugneja in nekatere vojake ter zdravnike, ki so opravili obdukcijo na truplih Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina. Tožilec Pittito je povedal, da so okoliščine zločina »zelo kompleksne« in dodal, da skuša tudi ugotoviti, kam so izginili zapiski Ilarie Alpi. Del beležnic je dobilo rimsko tožilstvo, potem ko so jih nekateri novinarji našli v Somaliji. Sultan Bosasa je časopisni agenciji Ansa izjavil, da obtožbe proti njemu niso osnovane in so »žalitev za italijansko pravico«. Dodal je, da bo branil svojo čast in da je pripravljen priti v Italijo, da bi dokazal lastno nedolžnost. Razplet je pozitivno ocenil oče Ilarie Alpi Gi-orgio. »Preiskava se začenja dejansko znova, kar vliva upanje, da bo mogoče ugotoviti, kaj se je res zgodilo v Mogadi-šu,« je dejal Giorgio Alpi, ki se skupaj z ženo bori, da bi bile ugotovljene dejanske okoliščine smrti novinarke in njenega snemalca. škandala Italcasse in Sir, primer Micheleja Sindone in zadeva Alda Mora razlogi, zaradi katerih je bil ubit Pecorelli. Gre namreč za škandale, v katere, kot piše v obtožnici, je bila vpletena struja Giulia Andreottija. Mafijska veljaka Stefano Bontate in Gaeta-no Badalamenti naj bi organizirala umor novinarja, kar naj bi ga jima bratranca Salvo prikazala kot »uslugo« Andreottiju. O tej hipotezi je s preiskovalci prvi spregovoril skesanec Tommaso Bu-scetta, po katerem naj bi Andreotti zahteval Peco-relbjevo smrt, ker je novinar odkril nekatere okoliščine z zadevo Moro, s katerimi naj bi bil seznanjen tudi general Dalla Chiesa (tudi njega je nekaj let pozneje umorila mafija). Te obtožbe so potrditi nekateri mafijski skesanci in nekateri pripadniki rimske zločinske tolpe »banda della Magliana«, ki so se odločili, da sodelujejo s pravico. Vitalone in Andreotti sta odločno zavrnila obtožbo. Po njuni oceni obtožnica namreč temelji na lažnih pričevanjih skesancev. Vitalone je celo dejal, da so biti kar »plačani zato, da lažejo«. Andreotti je poklical kopico prič, ki naj bi dokazale neosnova-nost obtožb in neverodostojnost skesancev. Kot že na procesu v Palermu je tudi sodnikom iz Perugie izjavil, da sploh ni poznal mafijcev in ni imel nobenih stikov z bratrancema Salvo. Tudi zaradi tega naj ne bi mogel prositi »coso nostro« za »uslugo«. Od jutri bo morala verodostojnost in utemeljenost tez obtožbe in obrambe preverjati porota sodišča v Perugii. NOVICE Bivši partizan prijavil Vittoria Feltrija RIM - Bivši partizan Rosario Bentivegna, ki je bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost in je sodeloval pri atentatu v Ul. Rasella proti nemškim zasedbenim enotam, je napovedal, da bo prijavil sodstvu odgovornega urednika dnevnika II Giomale Vittoria Feltrija. Bentivegna meni, da je Feltri s svojimi komentarji in z objavljenimi poročiti v bistvu podprl trditev Ericha Prieb-keja, da so italiajnski partizani odgovorni za pokol v Ardeatinskih jamah, ker so z atentatom v Ul. Rasella izzvati represalijo nacistov. »Feltri je postavil na isto raven nacistične zločince in partizane, čeprav so zgodovinarji, mednarodna sodišča italijanska država in parlament poudarili odgovornost nacistov,« je dejal Bentivegna. Bivši partizan je povedal tudi, da mu že nekaj časa neznanci grozijo, vendar ga ne bodo prestrašiti. Neverodostojni vedeževalec ANCONA - Potresa ni bilo, toda njegova napoved je vzbudila veliko preplaha v vasi Esanato-glia pri Macerati. Dober del vaščanov je prespal na prostem, vedeževalcu pa so nasedli tudi novinarji in televizijski snemalci, ki so se zbrati v precejšnjem številu, da bi poročali o domnevnem potresu. Potres je napovedal natakar Luciano Rossi, ki si lasti vedeževalske sposobnosti. Lažnega vedeževalca je v prejšnjih dneh ostro napadla cerkev, ki je župnikom naročila, naj pomirijo vernike, inbil je tudi prijavljen sodišču. Vendar vse to ni prepričalo ljudi, ki so si oddahniti komaj včeraj, ko se je izkazalo, da potresa ne bo. OGLEDALO Morda bo pomlad pomagala k odjugi Ace Mermoua V zadnjih tednih se mi je nabrala kopica misli, ki zahtevajo odgovor. Polemika, ki se je razvila ob mojih dveh Člankih o narodnostnem vprašanju in specifično o odnosih med slovensko manjšino in italijansko večino, je zame plodna. Prepričanja nisem spremenil, bogatejši pa sem za vrsto novih vprašanj. Odbral bom nekatera. TRADICIJA: Popper ima prav, ko pravi, da nima smisla biti proti tradiciji. NajveC izkušenj in znanja Črpamo iz tradicije, saj bi bilo nemogoče in povsem neplodno, ko bi morali vsakič vse zaCeti znova. Prav pa ima tudi Habermas, ko opozarja, da ne moremo povsem zaupati tradiciji. Tradicija ni vedno varna in nas lahko spelje v grozodejstva. Pomislimo na koliko krvi je teklo in teče v imenu tradicije. Razprava o odnosih med Slovenci in Italijani v Trstu in Furlaniji-Julijski krajini je stara veC kot sto let. Mimo te tradicije preprosto ne moremo. PredoCiti pa si moramo dejstvo, da v razpravi nismo imeli vedno prav in da niso vsa stališča primerna za današnjo rabo. Besedi večkulturnost in multikulturnost nas lahko spomnita na socialistični internacio-nalizem. Edinost je očitala socialistom, da v imenu internacionali-zma škodijo slovenskim delavcem. Pravili so: ko socialisti zagovarjajo prihod tuje delovne sile, silijo Slovence, da ponujajo svoje delo pod običajno ceno. Italijanski liberalci so očitali socialistom, da v imenu intemacio-nalizma zapostavljajo narodno vprašanje in dovoljujejo gospodarjem, da najemajo slovenske delavce, ker stanejo manj kot italijanski. O slednjih je Slata-per pisal, da se tolažijo v gostilnah. Vsa razprava je temeljila na narodnem spopadu. Tuma je bil vesel, da so Furlani izginili iz Gorice, še bolj se je veselil perspektive, da bodo Italijani v Gorici in Trstu poraženi. Takratne narodne strategije so temeljile na Hobbsovi ideji o naravnem pravu (in seveda na zgodovinskih okoliščinah). Thomas Hobbes je menil, da so naravni odnosi med državami in narodi boj. Vojne lahko prepreči le strah. Države se oborožujejo in zato se ena boji druge. Mir je sad ravnovesja strahu. V našem primeru naj bi urejevalo odnose med Slovenci in Italijani razmerje moči. Ob začetku stoletja smo mi in Italijani mislili in Čutili tako. Fašizem je stopnjeval napetost z genocidom. Ideja o multietniCno-sti in večkulturnosti gleda na odnose med narodi in etničnimi skupinami v luči miru. Ze Kant je skušal preseči Hobbsovo ravnovesje moči in terorja s predlogi o mirovni pogodbi med narodi in državami. Za Kanta je mir imperativ. Kdor danes govori o sožitju in multietnicnosti, misli na mir in na takšno razreševanje konfliktov, ki bo privedlo do gradnje skupne hiše. Rezultat ne bo nikoli popoln, pot miru zahteva trud, vendar jo je vredno prehoditi. Mislim, da nas lahko tradicija spominja na številne pasti in nevarnosti. Slabo pa bi bilo, da bi se v imenu tradicije in tradicionalnih sporov odpovedali iskanju takšnih rešitev v odnosih, ki bi presegle strategijo napetosti. Tradicija nas lahko zavede tudi drugače. Pojem ali nacionalna stranka nam predoci mrke podobe iz preteklosti. V resnici ne moremo in ne smemo zreducirati vseh skupin, ki se sklicujejo na etnos in nacijo, na raven krvnikov. Pri nas besedi zbodeta tudi zagrizenega narodnjaka, kot zbode slovenskega desničarja v Trstu beseda desničar. Med nami ni nihCe desničar, ker beseda spominja na fašizem in ker je italijanska desnica od nekdaj sovražila Slovence. Med nami desničarske ideje nimajo imena, kvečjemu sprejmeš, da si »klerikalec«. V Sloveniji desničar sprejme oznako, težje levičar levico, ker to spominja na komunizem. Tradicija v tem primeru ni plodna, ker nam onemogoča iskreno govorjenje in opredeljevanje. Potrebno bo še veliko truda, da bomo zbežali nekaterim zgodovinskim zankam in znali ra-zmišljati brez predsodkov in bremen. Edina pot je, da o kočljivih stvareh govorimo. Tudi Italijani so žrtev velikih zgodovinskih potlačitev. V odnosih do nas in s Slovenijo najraje pozabijo, kaj je Slovencem napravil fašizem. Potlačitev opaziš tudi med prijatelji. Zakaj bi ne reševali nerazvozlanih vozlov tudi skupaj? Terapija je zelo učinkovita. MODERNIZACIJA: Ko razpravljamo o odprtosti in zaprtosti, ne moremo mimo problema modernizacije. Samoumevno je, da tako Slovenci kot Italijani uporabljamo računalnike, prenosne telefone in najsodobnejšo tehnologijo. Oblačimo se sodobno, beremo najnovejše knjige, študiramo na istih univerzah itd. Ko se manjšina v sebi organizira, pa ni nujno, da sledi najsodobnejšim zahtevam. Sam Trst je v marsičem zastarelo mesto in tudi Italija beleži v politiki, a tudi v gospodarstvu določen regres. Fašizem je Slovencem onemogočil kontinuiteto v razvoju. Pod Italijo smo se znar šli pred mnogimi težavami. Celo v šolah je zmanjkovalo profesorjev z ustrezno izobrazbo. Manjšina se je temu prilagajala v kulturi, gospodarstvu, šolstvu in v drugih področjih delovanja. Osebno sem lahko opazil, da izbire ljudi za določena mesta in poklice niso vedno odgovajale zahtevam po vedno večji strokovnosti. Tudi konkurenca ni bila ostra. Včasih se je .zdelo, da so vsi zadovoljni, če so našli osebo, ki je vsaj približno odgovarjala delu in nalogam. Kljub vsem stranpotem sodobne družbe je bodočnost v večji stookovno-sti, v višji izobrazbi, v naložbah, ki vrednosti-jo človekovo delo in sposobnosti. Večina lažje prenese poplavo neumnosti, Čeprav jo bo drago plačala. Za manjšino pomenijo utrinki slepe starokopitnosti, pomanjkanje ustreznih kadrov, klientelarne prakse in slab dostop do novih informacij hud zaostanek. Biti manjšina nas ne reši pred tekmo, ki se odvija v kulturi, v gospodarstvu, v bančništvu, v šolstvu itd. Mladi se morajo v borbi za delo pomiriti s sovrstniki na veliko širšem tržišču, kot ga predstavljajo manjšinske ustanove in podjetja. Pri tem je bistveno, koliko znanja in izkušenj so si pridobili v okolju, kjer živijo. Težav, ki jih lahko povzroča hitri tempo modernizacije, ne rešimo le s kritiko tega ali drugega vodstva. Soočanje s sosedi je bistveno. Skoraj vse manjšine se srečujejo s problemi in protislovji, ki jih povzroča modernizacija. Argument zasluži poglobljeno analizo in je bistven, ko razpravljamo o »zaprtosti« in »odprtosti«. DUH TRAVNIKA: Bojan Brezigar je v razmišljanju »Vrgel sem kamen« predlagal, da bi ob naših diskusijah, ki nedvomno dokazujejo notranji nemir, zbrali nekaj skupnega ponosa in oživeli duh manifestacije na Travniku. Dogodek je ostal Slovencem v toplem spominu. Ob nepozabljenih občutkih me obdaja dvom. Od tistega sončnega jutra se je spremenilo toliko stvari. Kaj nam bi danes pomenil Travnik? Bi bilo dovolj, ko bi se zbrali in ponovili naše zgodovinske zahteve? Nedvomno bi imeli zadoščenje, da smo v imenu pravic še enkrat premostili medsebojne spore in se združili. Naše zborovanje pa bi spremljalo precej grenkobe. Bili bi še enkrat skoraj sami. Vedeli bi, da večina še vedno ni dojela in razumela naših problemov in da so bila naša številna prizadevanja zaman. Po tolikih kulturnih stikih s sosedi, po našem vključevanju v italijanski napredni politični tabor, po izvolitvi Illyja in tolikih drugih dejanjih bi morali še enkrat sami dokazovati svoj ponos. Ob nas bi razgrnilo svoj transparent nekaj italijanskih sindikalistov in bivših partizanskih borcev. Zakaj bi mi ne vprašali več? Zakaj bi ne vprašali, da bi bilo ob nas vsaj toliko italijanskih sosedov? In skupaj bi zahtevali, da se v Furlaniji-Julijski krajini z zakonom uredi narodno vprašanje. Zakaj bi ne bilo skupne volje, da preskočimo stoletne prekate, ki slovenski manjšini še danes ovirajo normalno življenje; manjšini, a tudi večini? Morda bi veljalo poskusiti. Zaključujem. Problemov je veliko in vsi so vredni razmisleka. Predlagal sem tri. Morda pa bo ta pomlad pomagala k odjugi. CELOVEC / KOROŽKE STRANKE O MANJŠINI Probleme rešiti s postopnostjo Soglasje za spremembo ustave CELOVEC - Koroška javnost je včeraj bila priča nenavadnega dogodka: prvič v drugi republiki so predstavniki vseh treh v deželnem zboru zastopanih strank na skupni tiskovni konferenci zavzeti stališče do manjšinskega vprašanja v deželi in si pri tem biti celo enotni v vsaj nekaj točkah. Tako so podprti predlog uvedbe ustavnega določila, v katerem bi Avstrija priznala svojo »zgodovinsko zraslo jezikovno, kulturno in etnično raznolikost«. Vsi so se izrekli za stvaren dialog in proti vsakršni radikalizaciji manjšinskega vprašanja, stranke pa so soglašale tudi v tem, da je manjšinsko vprašanje mogoče zadovoljivo rešiti le postopnmo in v dialogu med zastopniki večine in manjšine. Od osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev pa pričakujejo bolj enotno nastopanje glede zahtev, ki jih imajo koroški Slovenci do deželnih in državnih oblasti. Predstavnica koroških socialdemokratov in predsednica Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPČ« Ana Blatnik, ki je vodila novinarsko konferenco, je v svojem nastopu poudarila pomembnost predloga o ustavnem določilu, kajti Avstrija bi s tem prvič in sama od sebe storila korak, s katerim bi priznala svojo jezikovno, kulturno in etnično raznolikost ter se hkrati tudi obvezala, da bi jo ne le ohranila, temveč pospeševala. Glede načrtovane reforme 20 let starega zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji pa je menila, da bo SPO tako na zvezni kot tudi na deželni ravni še na- Pri Trbižu aretirali mafijca izAgrigenta TRBIŽ - Karabinjerji so pred nekaj dnevi na mejnem prehodu pri Trbižu aretirali Francesca Vasileja Cozzo, ki je obtožen sodelovanja z organizacijo mafijskega kova. Cozzo, ki je nekaj časa živel v Romuniji, kjer je začel s trgovsko dejavnostjo, naj bi med voditelji mafijske organizacije »Stidda« iz Agri-genta. Cozza so zajeli v okviru širše akcije, s katero so ciljali na skrivače, ki bi se za velikonočne praznike vračali domov. V njegovem avtomobilu so zaplenili valuto in čeke v skupni vrednosti 65 milijonov lir. Mafijec je sedaj v zaporu v TolmeCu. prej podpira predlog o krepitvi narodnostnih sosvetov v obliki stalne konference predsednikov in podpredsednikov vseh šestih narodnostnih sosvetov pri Uradu zveznega kanclerja in ki predvideva tudi večje pristojnosti sosvetov samih. Glede zastopstva manjšine v deželnem zboru pa se je izrekla za model, ki predvideva vključitev predsednika in podpredsednika sosveta za koroške Slovence v delo odborov deželnega zbora s pravico govora v plenumu. Manjšina pa naj bi se nadalje politično integrirala v večinske stranke. Model politične integracije manjšine je podprl tudi predstavnik Ljudske stranke (ČVP) Franz Ric-hau, ki je v zvezi z diskusijo o reformi zakona o narodnih skupinah ostro kriti-ziral »radikalno« pozicijo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), katerega člani so - kot smo poročali - zapustiti zadnjo sejo sosveta za koroške Slovence, da bi preprečiti tendenčno glasovanje glede predloženih predlogov. Dobesedno je Richau dejal, da je sedanji predsednik NSKS Nanti Otip postal »marioneta peščice radikalnih politikov znotraj Narodnega sveta« in dodal, da bi v manjšinskem vprašanju biti »vsaj za korak naprej, Ce bi organizacijo še vodil bivši predsednik Matevž Grilc«. Predstavnik svobodnjakov Gernot Kuglitsch je prav tako podprl državni ukrep o jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti Avstrije, v zvezi z zastopstvom manjšine pa je menil, da bi se manjšina morala politično bolj enotno organizbati in tudi na demokratičnih volitvah nastopati. V zvezi z zastopstvom v deželnem zboru pa je menil, da si lahko predstavlja volilni zakon, ki bi manjšini omogočal vstop v deželni parlament, če le-ta na volitvah doseže pet odstotkov oddanih glasov po vsej Koroški. Glede reforme zakona o narodnostnih skupinah pa je Kuglitsch menil, da bodo svobodnjaki počakali na tozadevni vladni predlog in ga šele potem oceniti. Kot znano, se bosta tako glede državnega ukrepa o jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti kot tudi glede reforme zakona o narodnih skupinah še meseca aprila vnovič sestala sosveta za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate, sejama pa bosta prisostovala predsednika parlamentarnih poslanskih klubov socialdemokratov (SPČ) in Ljudske stranke (ČVP) Peter Kostelka in Andreas Khol. Oba sta po nedavnem manjšinskem vrhu v parlamentu poudarila, da bosta skušala v koaliciji sami kot tudi v dogovoru z manjšinami izdelati nov predlog reforme, ki ga bodo lahko podprle vse narodnostne skupnosti v Avstriji. V nasprotju z vsemi ostalimi manjšinskimi organizacijami sta namreč Narodni svet koroških Slovencev in Hrvaško kulturno društvo odklonila prvotni vladni predlog o krepitvi sosvetov in v njem videla le »poskus podržavljanja manjšinske politike v Avstriji«. Narodni svet koroških Slovencev je celo razmišljal za vedno zaspu-stiti sosvet za koroške Slovence. Ivan Lukan V nedeljo izselitev Huminčanov HUMIN - V nedeljo se bodo morali prebivalci Humina prisilno izseliti. Izselitev je potrebna, da bi vojaški minerci lahko onesposobili tri bombe iz druge svetovne vojne, ki so jih našli med delom za podvojitev tabeljske železnice. Na prefektov ukaz bodo morali občani zapustiti domove ob 7. uri, vanje pa se bodo lahko vrnili ob 21.00. Tudi promet na Tabeljski cesti bo preusmerjen. Sodelovanje pobratenih šol GORICA - Mnoge šole na Goriškem, to in onstran meje, so med seboj povezane, pa tudi pobratene. Med temi je na primer šola Ivan Rob iz Šempetra, ki ima tesne prijateljske vezi s šolo v Medei. Že večkrat sta se omenjeni šoli s svojimi podružnicami srečali. Lani na primer je bilo takšno širše srečanje, na katerem so sodelovale tudi pobratene šole iz avstrijske Koroške in Reke. Letos so se v Medei srečali učenci podružnice šempeterske šole iz Vrtojbe z učenci iz Me-dee. Učence iz Vrtojbe so spremljali učitelji, v Medeii pa so jih pričakali, poleg učiteljev, tudi predstavniki domače občinske uprave. Vse je potekalo v znamenju »Praznika dreves«, kar pomeni, da so uCenci enih in drugih šol skupno posadili drevesa, ki bodo nosila tudi njihova imena. Celotno prireditev je povezoval tudi lep kulturni program, pri katerem so se uCenci iz Vrtojbe še posebej izkazali, saj so se predstavili s programom, ki so ga lepo izvedli tudi v italijanščini. Na prireditvi, ki so ji tokrat prisostovali tudi otroci iz vrtca v Medei, so si mladi izmenjali darila, župan Medee in predstavnica Krajevne skupnosti iz Vrtojbe, pa sta pozdravila to lepo pobudo. Neva Pahor Oljka tudi na Internetu Deželna Oljka je prisotna tudi na Internetu, njen naslov je http://www. ten.it/ulivo/ulivo.html Za prisotnost na Internetovi mreži se je Oljka odločila ne zaradi mode, pac pa iz prepričanja, da je to instrument, ki lahko prispeva k demokraciji in k neposredni participaciji občanov. Na Internetu bo tako vsakdo lahko dobil ažurnirane informacije o najbolj pomembnih predvolilnih srečanjih v deželi, lahko bo prebral najpomembnejše programske dokumente deželne Oljke, dobil bo podatke o posameznih kandidatih ter se bo lahko povezal tudi z vsedržavno Oljko. Se najbolj zanimivo pa je, da bodo uporabniki Interneta lahko neposredno komunicirali s kandidati Oljke v vsej deželi. Po elektronski pošti bodo lahko postavljali kandidatom razna vprašanja ter po isti poti dobili v najkrajšem Času odgovore. Kandidati Oljke pa so se obvezali, da bodo v primeru izvolitve tudi po volitvah ohranili tak način komuniciranja z vsemi, ki bodo želeli nadaljevati dialog z njimi. Predvolilne pobude SKP Stranka komunistične prenove je za danes napovedala vrsto volilnih sreCanj in shodov. Prvi leteči shod bo ob 10. uri v Naselju sv. Sergija ob priliki tedenskega sejma na Trgu XXV. aprila, kjer bodo tudi delili strankin Časopis Liberazione. Kandidat SKP na proporCni listi Jure Canciani pa bo imel volilne shode in srečanja z volivci ob 14. uri pred Tovarno velikih motorjev, ob 18.30 v Nabrežini pri gostilni Klop, ob 20.30 pa v Društveni gostilni na Kontovelu. Že vCeraj je na shodu pred neko tržaško tovarno Jure Canciani opozoril na nevarnost tržaškega lokalpatriotizma, ki ga je zagovarjala Lista za Trst, katere najvidnejši predstavnik zdaj kandidira na listi Pola svoboščin. Ta »nazadnjaški in reakcionarni« lokalpatriotizem, je poudaril Canciani, je izoliral Trst in ga močno oškodoval.. Danes predstavitev Dinijeve liste... Na sedežu Krožka Salvemini na Korzu Italia 12 bo danes ob 11.30 tiskovna konferenca za predstavitev programov in kandidatov Dinijeve liste za poslansko zbornico, za senat in za proporCno kvoto. ...in programa Zelenih V dvorani Disco verde na železniški postaji bo danes ob 12. uri tiskovna konferenca Zelenih, na kateri bosta spregovorila evropski poslanec Gianni Tamino in kandidat za poslansko zbornico v pro-porcnem delu Renato Fiorelli. Govor bo o predlogih in programskih obvezah Zelenih v FJK in v Trstu s posebnim poudarkom na evropski stvarnosti, in to tako kar zadeva odnose s sosednjima Avstrijo in Slovenijo kot tudi gospodarske, družbene in naravovarstvene aspekte, ki naj označujejo deželno družbo za polno integracijo v Evropski uniji. V petek v Aristonu Praznik Oljke V kinu Ariston na Drevoredu Romolo Gessi bo v petek »praznik Oljke«, na katerem bodo sodelovali trije glavni kandidati levosredinskega zavezništva v tržaških volilnih okrožjih. Orazio Bobbio, Fulvio Camerini in Paolo Rumiz se bodo ob 18.30 pogovarjali z Valeriom Fiandro o vprašanju »Cernu koristi branje?«. Pred tem, ob 16.30, bodo vrteli film »Mostovi Madison Countyja« s Clinton Eastvroo-dom in Meryl Streep. Po pogovoru s kandidati bo na vrsti jazz koncert skupin U.T. Ghandi Quartet in Judy Moss group kot uvod v glavno točko večera, in sicer nastop znanega komika Cocchija Ponzo-nija. Praznik Oljke se bo zaključil ob 22.30 z vrtenjem filma Alana Parkerja »The Commitments«. Ze po sporedu je jasno, da želijo prireditelji privabiti predvsem mlado publiko: v ta namen bodo tudi vsem mladim, ki se bodo udeležili praznika (na katerem je vstop seveda prost) izročili kupon s popustom za ogled filma »Jack Frusciante e uscito dal gruppo«, ki se ukvarja predvsem z mladinsko problematiko in ki ga bodo v Aristonu vrteli od 13. aprila dalje. V nedeljo pa bo v kavami S.Marco nastopil znani kantavtor in glasbenik Moni Ovadia. Uro njegovega koncerta bodo pravočasno sporočili. Ovadia, ki je tudi filmski igralec, velja za enega boljših izvajalcev židovske ljudske pesmi. Danes javno srečanje DSL Trst na razpotju med iluzornimi davčnimi paradiži in aktivno evropsko vlogo je naslov javne razprave, ki jo tržaška federacija DSL prireja danes ob 18. uri v konferenčni dvorani železniške postaje. Sodelovala bosta bivši evropski poslanec Giorgio Rossetti in deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattassi. Za reformo šole in univerze Kandidata »Svobodnega severa« Lama Tamburini in Giorgio Marchesich bosta v petek ob 12. uri na sedežu stranke na Korzu Italia 7 spregovorila o nujnosti reforme šole in univerze. V KONGRESNI DVORANI VELESEJMA Prvo neposredno soočenje kandidatov Živahno predvolilno srečanje kandidatov je organiziralo Združenje obrtnikov Z včerajšnjega soočenja tržaških kandidatov na velesejmu (foto Križmančič/KROMA) Volilna kampanja v Trstu je doslej potekala v razmeroma umirjenem vzdušju, tudi zaradi tega, ker do vCeraj ni bilo neposrednih soočenj med kandidati različnih zavezništev. Prav zato pa je včerajšnja pobuda Zveze obrtnikov, da povabi na srečanje kandidate vseh nastopajočih strani, naletela na dokajšen odmev publike, ki je napolnila kongresno dvorano na velesejmu. Na odru so se tako znašli skupaj kandidata Oljke za poslansko zbornico in senat Paolo Rumiz in Fulvio Camerini, kandidat SKP za poslansko zbornico v pro-porCnem delu Jure Canciani, kandidati Pola svoboščin Roberto Menia, Gualberto Niccolini in Giulio Camber, pa še predstavnik liste Pannella Sgarbi Marco Gentili, nekateri drugi kandidati pa so morali sedeti kar med publiko, med njimi skope tri minute, pa še neodvisna kandidatinja žrebanje je bilo potrebno, Severne lige Piccionijeva. da so določili vrstni red Predsedujoči predsednik posegov. O večeru, ki se je obrtnikov Bronzi je vsake- zaključil v poznih urah, mu govorniku odmeril bomo še poročali. Jutri javna razprava Oljke pod geslom Trst v Evropi Maastrichtska pogodba in njene praktične posledi-ve, visoka hitrost, proste cone, off-shore, znanstveno raziskovanje in mladinsko zaposlovanje; to so le nekatere od tem, ki se jih bodo lotili na srečanju z naslovom »Trst v Evropi«, ki bo jutri v dvorani Disco verde na tržaški železniški postaji z začetkom ob 18. uri. Kandidati Oljke Orazio Bobbio, Paolo Rumiz in Fulvio Camerini bodo na njem intervju-vali Federica Pacorinija, Domenica Romea, Beppeja Dell’Acqua, Tita Favaretta, Sergia Colonija, Giorgia Rossettija in Miloša Budina. Zaradi svojega mednarodnega poslanstva, svojih storitev, svoje kulture in svojih znanstvenih ustanov mora biti Trst protagonist procesa evropske integracije. To je ena od nosilnih točk programa, ki jo bodo poglobljeno razčlenili med jutrišnjim srečanjem. Razpravo bo vodil predsednik tržaških kronistov Giorgio Cesare. r SEJA / OBČINSKI SVET -i Dolenc (DSL) v skupščini konzorcija za avtoporto Na včerajšnji prvi seji tržaškega občinskega sveta po velikonočnih praznikih je bilo med drugim na dnevnem redu tudi imenovanje predstavnikov Občine v glavno skupščino konzorcija za gradnjo in upravo avtoporta pri Fernetičih. Bili so imenovani trije zastopniki, in sicer Igor Dolenc (DSL), Enrico Bran (PPI) ter Franco Šerpi (AN). Prva dva sta iz vrst večine, ki je poskušala tudi doseči, da bi v skupščini konzorcija sedel kdo drugi namesto Serpija, vendar se je poskus izjalovil. Poleg tega je bilo na dnevnem redu vprašanje pravilnika razstavno-prodajnega sejma naravnih proizvodov, imenovanega »Bioest«. Sejem spremljajo razne prireditve (kot na primer animacije za otroke, nastopi glasbenih in folklornih skupin, med katerimi je pred leti nastopila tudi tržaška folklorna skupina Stu ledi). Z vprašanjem pravilnika za omenjeni raz stavno-pr o daj ni sejem se ukvarja odbornik Fabio Neri. Na vsak naCin je bila seja zelo kratka. Tudi vprašanja, s katerimi se trenutno ukvarjajo, se večinoma nanašajo na tekoCe, manjše vsakdanje upravne zadeve. Do parlamentarnih volitev 21. t.m. tudi ni pričakovati, da bi se lotili kakšnega večjega problema. Verjetno se bodo dotlej sestali še enkrat ali dvakrat, vendar se o datumu prihodnje seje niso še domenili. DEŽELA / FINANCIRANJA Več kot 200 milijard Hrza stanovanjsko gradbeništvo Deželni odbor je na zadnji skupščini odobril Četrtletni program 1992-1995 o stanovanjskem gradbeništvu, ki se nanaša na posege, katere bodo financirali na podlagi državnih zakonov. Skupni finančni posegi znašajo 205, 5 milijarde lir in so namenjene inštitutu za ljudske gradnje (IACP), v nekaterih primerih pa tudi občinam. Gre za obsežen program, ki je v najvišji meri upošteval načrte krajevnih uprav in samega IACP glede mestne sanacije. Pri tržaškem IACP bodo na podlagi dveletnega načrta 1992-1993 ter s 30 milijardami in 900 milijoni opravili 60 gradbenih sanacijskih posegov, postavili bodo 54 novih poslopij ter izvedli 108 izrednih vzdrževalnih del. Nadaljnjih 78 milijard bodo potrošili za dveletni načrt 1994-1995, ki bo omogočil sanacijske posege, nakupe itd. tako v tržaški kot v miljski občini. Za prvi dve leti bo Gorica imela na razpolago dvanajst milijard in pol lir (nove gradnje v Gorici in Tržiču), za naslednje obdobje pa 30 milijard in 825 milijonov lir (v občini Gorica jih bodo potrošili za nakupe in gradbeno sanacijo, predvidena je tudi realizacija 25 stanovanj za študente, v TržiCu pa prav tako za nove gradnje in sanacije). Skupno gre za 186 stanovanj, od katerij je 50 v Ul. S. Chiara. Celotno finančno breme za dveletni program 1992-1993 v vsej Furla-niji-Julijski krajini znaša vec kot 84 milijard lir, za načrt 1994-1995 pa bo finančni poseg presegel 186, 5 milijarde lir. Ukrep deželnega odbora bo v prihodnjih dneh objavljen v uradnem vestniku (BUR), od tistega dne pa bodo računali desetmesečni rok, ki ga zakon predvideva za začetek del. Senator Dujany bo v petek gost Slovenske skupnosti V petek, 12. t.m., bo gost. Slovenske skupnosti dosedanji senator iz Doline Aoste Cesare Dujany. V svojih dolgih letih parlamentarnega delovanja je marsikaj napravil tudi za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Za to nesebično delo se mu bo SSk zahvalila na večeru v Vilfanovi dvorani v Ul. Gallina 5, kjer bo ugledni gost spregovoril na temo: »Narodnostne manjšine v Italiji in Evropi: izkušnje manjšinskega parlamentarca.« Večer se bo začel ob 20.15. Na Pomorski postaji bodo odkrili doprsni kip Fiorella La Guardie Na Pomorski postaji bodo danes zjutraj odkrili doprsni kip Fiorella La Guardie, nekdanjega newyorškega župana, ki ga je njegova družina darovala našemu mestu. Svečanosti, ki se bo začela ob 10. uri, bosta prisostvovala župan Riccardo Illy in italijanski generalni konzul v New Yorku Franco Mistretta. Malo kasneje, ob 10.45, pa bodo v avditoriju Muzeja Revoltella generalnemu konzulu Mistretti izročili nagrado »Barcola 1995«. Danes mednarodni posvet o genski terapiji raka in aidsa V kongresni dvorani Pomorske postaje se bo danes popoldne začel mednarodni kongres na temo: »Genska terapija raka, aidsa in drugih genetskih bolezni«. Posvet organizira tržaški Mednarodni center za genetsko inzenjerijo in biotehnologijo v sodelovanju z inštitutom za mikrobiologijo padovske univerze, z univerzo v Loma Lindi v Kaliforniji in z Inštitutom za alergije in nalezljive bolezni iz Bethesde v Marylandu. Tatiča prijeli v stanovanju Rosano Roncelli ni imel sreCe: vdrl je sicer v stanovanje, vendar je njegovo poCetje opazila neka soseda in kraja je spodletela. Roncelli (31 let, brez stalnega bivališča, sicer star znanec policije) si je izbral stanovanje družine Su-ban, v Ul. Gornici 4 v Podlonjerju. Okno je varovala železna ograja, kar pa ga ni ustavilo. Vdrl je v notranjost, kjer pa so ga tudi zasačili: soseda je vedela, Čigavo je stanovanje, in je poklicala v bližnjo restavracijo, od koder je prišel lastnik z nekaterimi uslužbenci. Nepridiprava so ustavili in poklicali policijo, ki ga je zatem odpeljala na kvesturo. Sreda, 10. aprila 1996 TRST 6 NOVICE Danes začetek del za razširitev pokopališča v Mačkoljah Danes zjutraj ob 10. uri bodo uradno zaceli z deli za razširitev pokopališča v Mačkoljah. Kot je sporočila dolinska občinska uprava, se bodo kratke svečanosti ob tej priložnosti udeležili župan Boris Pangerc in nekateri odborniki, predstavniki podjetja Idle Tul, ki bo opravilo dela, načrtovalec, vodja del in odgovorni občinskih tehničnih služb. V Nabrežini ustanovna skupščina sindikata SPI za Kras Na nabrežinskem sedežu sindikata upokojencev SPI CGIL na Trgu sv. Roka bo danes ob 15. uri ustanovni kongres okrožne lige za Kras. Vabljeni so delegati, ki so bili izvoljeni na predkongresnih skupščinah. Prisotna bo članica deželnega tajništva SPI-CGIL Renata Bagatin. Za kadilce, ki želijo nehati Pri Italijanski zvezi za boj proti raku v Ul. Pieta 17/19 so še odprta vpisovanja na brezplačne tečaje za tiste, ki želijo nehati kaditi. Vpis je možen tudi po telefonu (štev. 771173) od 9. do 12. ure vsak dan razen ob sobotah. Mongolski predstavnik v Trstu Predsednik Svetovne zveze Mongolcev Ch. Gam-bolds se mudi na poslovnem obisku v Trstu, kjer ga je včeraj sprejel predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio. Mongolski predstavnik, ki ga je spremljal konzul Colleoni, je orisal vrsto pobud Federacije tako na kulturnem kot tudi na gospodarskem področju s posebnim poudarkom na odnosih z našim mestom in z italijanskimi operaterji. Na srečanju je bil tudi poudarjen ugoden razvoj sodelovanja med Mongolijo in Trstom: kot je spomnil predsednik Donaggio, je tržaška Trgovinska zbornica podpisala protokole o sodelovanju z obema trgovinskima zbornicama v mongolski prestolnici Ulaanbaatorju. Danes seja odbora Majence Odbor Majence vabi vse vaščane, ki nameravajo ponuditi svoje vino za dolinski vaški praznik, na sejo nocoj ob 9. mi v prostorih stare pošte. Srečanje CamminaTrieste o načrtu proti onesnaževanju Odbor za varnost in pravice pešcev CamminaTrieste prireja danes na svojem sedežu v Ul. Bat-tisti 2, 2. nadstr., srečanje z občinskim odbornikom za okolje Pecol Cominottom in z glavnim ravnateljem Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT De Robertisom, s katerima se namerava pogovarjati o stanju izvajanja in o rezultatih načrta proti onesnaževanju, o krepitvi avtobusnih prog ter o odstranitvi nepravilno parkiranih avtomobilov s pločnikov, trgov in prepovedanih območij. Srečanje, ki se bo začelo ob 10.30, bo služilo tudi kot priprava in informacija o sprehodu po mestnih ulicah, ki ga združenje namerava prirediti v soboto, Manifestativni sprehod bo krenil ob 16.30 z Drevoreda 20. septembra ter se bo zaključil na Trgu Unita. ŠE O PRAVKAR MINULIH VELIKONOČNIH PRAZNIKIH Tradicije in običaji, ki ne smejo v pozabo Velika noč je praznik, ko stare tradicije spet oživijo Ker so velikonočni prazniki že za nami, bi morda nekdo mislil, da je treba s pisanjem o teh tudi zaključiti. Po našem pa ni tako. Vsi prazniki, v glavnem seveda verski, so tu pri nas povezani s starimi navadami in običaji. Mnogi se jih želijo spomniti, jih ohranjati tudi za naslednje rodove, saj gre za običaje in navade, ki govorijo predvsem o tem, da smo del življenja na tem območju, da tu živimo, imamo svoje korenine in da želimo tu ostati. Veliko teh navad in običajev je ohranjenih prav v raznih obredih, ki so na programu v raznih cerkvah in drugih naših skupnostih za veliko noč in velikonočni ponedeljek. Tako so imeli verniki na razpolago veliko slovenskih maš v raznih cerkvah v mestu, kot tudi v neposredni okolici. Vzemimo na primer Sv. Jakob, ki ima svoje navade in običaje ob velikonočnih praznikih že, odkar žive Slovenci v tem okraju. Skoda, da jim mladina premalo sledi, saj so znamenje in dokaz slovenskega življa na tem nekoč predvsem delavskem okraju. Tu so imeli verniki v šentjakobski cerkvi tudi letos svoje cerkvene obrede, saj je bil prav Sv. Jakob od vedno med tistimi, ki so močno spoštovali svoje navade in običaje. Potem so bili razni velikonočni obredi tudi v drugih krajih tržaškega predmestja, kot na primer v Barko vij ah. Tu so se v zadnjem ča- su razvili zelo dobri in obetavni odnosi med verniki slovenske in italijanske narodnosti. Zato potekajo tudi praznovanja praznikov, kot je velika noč, v tem duhu. Barkovljani so poznani, da dajo veliko na svoje stare navade in običaje. Po teh sta potekala tudi letošnja velika noč in velikonočni ponedeljek. Starejše Barkovljanke, med temi Danica in Ivanka, članici Vincencij eve konference, so se lotile pripravljanja oljčnih vejic s »pildki« (svetimi podobicami) že veliko pred Veliko nočjo. Na vse podobice so prilepile skrbno izrezane papirnate trakove, ki so jih nato zašile na podobo. To so potem nekaj dni pred veliko nočnjo obesile na oljčno vejico. Te vejice so ponujale vernikom, ki so, po svojih močeh, darovali za bolj revne Barkovlja-ne. Ves ta obred je bil povezan z nedeljskim jutranjim vstajenjem, nato s procesijo, pa z dvema mašama, ki ju je spremljalo petje najmlajših, pa tudi starejših domačih pevcev. Vodila jih je Aleksandra Pertot, domači župnik pa je v slovenščini in italijanščini opravil svojo molitev. Sledila je blagoslovitev jedi, po maši pa še prijeten klepet med domačini, ki so se polnoštevilno udeležili tega praznovanja. Podobnih maš in du-gih obredov je bilo tudi po drugih krajih naše okolice. Z njimi so želeli verniki poudariti svoja čustva ter jih povezati predvsem s starimi običaji, pa tudi s pou- darkom na to, da smo Slovenci že stoletja in stoletja tu. Ge smo do tu spregovorili smo o verskih običajih, naj zapišemo še nekaj besed o tem, kako so stare navade in običaje ob teh praznikih upoštevali in spoštovali tudi naši gostinci. Ni je bilo skorajda osmice, gostilne, restavracije, ali objekta kmetijskega turizma, ki ne bi ponujali svojim gostom nekaj domačega, nekaj takega, kar bi se morda sicer izgubilo. Tako so bili gostje deležni raznih jedi, napravljenih po starih receptih in na sploh tudi sprejema, kot je bil nekoč v navadi. In če so bile vrste avtov na avtocestah zelo velike, so bile velike tudi vrste pred vsemi našimi, tudi najbolj skritimi osmicami. Ni bilo treba posebej povpraševati, zakaj tam toliko avtov. Ce so bili tam, potem je bila v bližini osmica, ali pa domača gostilna. In medtem, ko so gostje preplavljali naše vasi, so se domačini podali v bližnjo okolico in nabirali »brščiče« - mlade, divje šparglje, ki so bili včeraj prav gotovo na marsikateri mizi. Star pregovor, ki pravi, da dežuje za veliko noč, če je oljčna nedelja lepa, se torej tokrat ni uresničil, naši ljudje so si v nedeljo in ponedeljek resnično privoščili življenje v domačih krajih, ob njih lepotah in ob obnavljanju starih navad in običajev, ki nikakor ne smejo v pozabo. Neva Lukeš Sen. Taviani bo danes v Trstu počastil spomin Paola Relija Dosmrtni senator Paolo Emilio Taviani bo danes v Trstu, da bi se udeležil spominske svečanosti v čast Paola Retlja, žrtve odporništva, ki je bil odlikovan z zlato medaljo za vojaško hrabrost. Svečanost na pobudo Ljudske stranke bo ob 18. uri v Palači Diana na Trgu san Giovanni, kjer bodo položili venec k obeležju, ki spominja na Re-tijevo smrt. Sen. Taviani bo zjutraj obiskal Zavod združenega sveta v Devinu, kjer bo imel za tamkajšnje študente predavanje o Krištofu Kolumbu, nato bo obiskal muzej odporniškega gibanja v Vili Primc, ob 12.30 pa ga bo v občinski palači sprejel tržaški župan Riccardo Illy, ki mu bo izročil zgodovinski pečat mesta. Ob 17.30 bo sen. Taviani obiskal Rižarno, po že omenjeni spominski svečanosti pa se bo ob 19. uri v Ul. Mazzini 30. sestal s predstavniki združenj bivših deportirancev v koncentracijska taborišča. ŠPORT ZA VSAKOGAR / V NEDELJO MANIFESTACIJA »V1V1CITTA'« Tokrat tudi podpora boju proti mafiji Vpisovanja za nedeljsko tekaško manifestacijo »Vivicitta«, ki jo prireja italijanska zveza UI-SP pod pokroviteljstvom Tržaške občine, Pokrajine in Dežele, so v polnem teku. Za vpis in informacije se zainteresirani lahko obrnejo: do sobote, 13. t.m. od 9.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30 v trgovino Dimen-sione šport v Ul. Milano 21; v četrtek, 11. in v petek, 12. t.m. od 14.00 do 19.30 ter v soboto, 13. t.m. od 9.00 do 19.30 na sedež UISP na Trgu Duca degli Abruzzi 1; v nedeljo, 14. t.m. od 9.00 do 10.00 pa bo vpisovanje neposredno pred pričetkom tekmovanja na Trgu Duca degli Abruzzi. Tokrat bodo z manifestacijo, ki bo istočasno v 40 italijanskih mestih ter v 15 drugih državah po svetu (med drugim jo bodo priredili tudi v Sarajevu in v Tuzli), podprli združenje »Tibera«, ki ima svoj sedež pri skupnosti San Martino al Čampo v Ul. Gregorutti 2, katero vodi duhovnik Mario Vatta. »Tibera« je nestrankarsko in nekonfesionalno združenje, ki so ga ustanovili marca lani v Rimu in v katerem so razne organizacije, skupine ter inštitucije, katerih cilj je družba, ki bo osvobojena raznih mafij in krivic. V ta namen se zavzema za doslednost in prozornost v javnih in zasebnih odnosih, preprečevanje korupcije in protizakonitosti, za pravico in solidarnost, za osveščanje državljanov s pravicami in dolžnostmi, saj je prav izobrazba po mnenju poznavalcev najučinko-' vitejše orožje proti mafiji. »Tibera« se je tudi zavzela za ustanovitev skupine parlamentarcev iz raznih strank ter »lige«, v kateri so občine, pokrajine in dežele, saj je važno prav sodelovanje med voluntariatom, združenji, skupinami ter krajevnimi in vsedržavnimi inštitucijami. Doslej je že dosegla pomemben uspeh: februarja letos je bil odobren zakon, s katerim družba lahko koristi mafiji zaplenjeno pre- moženje. »Tibera« poleg tega prireja srečanja in debate med izvedenci in osebnostmi, ki so najbolj angažirani v boju proti mafiji ter korupciji na eni strani in študenti ter docenti na drugi. Objavila je tudi dosje o primeru Mandalari ter knjigo »Dalla part e di TIBERA« s posegi Maurizia De Tu-ce, don Tuigija Ciottija, Giancarla Casellija, Ghe-rarda Colomba, Giancarla bombarda in Tuciana Violanteja. Poleg tega se v reviji grupe Abele me- sečno oglaša v rubriki »Narcomafie«, kjer najdemo razna razmišljanja in ki služi tudi za koordinacijo med raznimi skupinami. Nedeljsko tekmovanje, ki bo pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega odbora in predsednika republike, bo razdeljeno v dve skupini: v tekmovalni bodo tekači nastopili na 12-ki-lometrski progi s startom ob 10.30 na Trgu Duca degli Abruzzi ter ciljem na Trgu Unita, amaterji pa se bodo pomerili na več kot polovici krajši oprogi (5 km), start bo tudi na Trgu Duca degli Abruzzi ob 10.30. Proge v raznih mestih imajo določene težavnostne koeficiente, ki bodo omogočili (v razmerju na čas vsakega posameznega tekmovalca) enotne mednarodne kompenzirane lestvice. Na sliki: posnetek z lanske izdaje Vivicittšu PRISPEVKI Ob 9. obletnici smrti drage mame in none Milke Rupel vd. Starc darujejo Slava, Dušan, Jadranka in Pavel 50.000 lir za Sklad Ota, Lucchetta, D’Angelo in Hrovatin. Ob rojstnem dnevu pok. sestre Vide daruje Ida 40.000 lir za KD Lipa. Ob 6. obletnici smrti predragega Josipa Guština darujejo svojci 25.000 lir za MePZ Tabor in 25.000 lir za Mladinski zbor “Vesela Pomlad”. V spomin na dragega Da-nilota Guština in Albine Guštin daruje Angela Guštin 25.000 lir za Skupnost družina OpCine in 25.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na Ivoneta Radovan darujejo soletniki iz Križa 300.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Judito Hrovatin darujeta Pepka in Lidija Sosič 30.000 lir za SKD Tabor. t Mirno je v Gospodu za večno zaspal Slavko Hrvatin Pogreb bo jutri, 11.t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo žena Štefanija, sestra Marija z možem Jožefom ter nečaki Trst, Šmarje, 10. 4. 1996 t Zapustila nas je naša draga Pina Razpor vd. Susič V soboto, 13. t.m., jo bodo ob 9. uri prepeljali iz mrtvašnice v ul. Costalunga v opensko župno cerkev, po maši pa na pokopališče v Gorico, kjer bo pogreb ob 11.30. Žalostno vest sporočajo sinova Gianni in Emidij, snaha Lučka ter vnuki. Opčine, 10. aprila 1996 Ob izgubi drage mame izreka ravnatelju Emi-diju Susiču in svojcem globoko sožalje Slovenski raziskovalni inštitut. Ob smrti drage gospe Jožice Susič izraža učno in neučno osebje rojanske nižje srednje šole globoko občuteno sožalje prof. Mariji Peterlin in družini Susič Ob prvi obletnici smrti Oskarja Miliča se ga vedno spominjajo brata in sestre Salež, 10. 4. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 10. aprila 1996 ATENA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.17 - Luna vzide ob 1.40 in zatone ob 11.28. Jutri, ČETRTEK, 11. aprila 1996 STANE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,5 stopinje, zračni tlak 1023 mb, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gaia De-grassi, Teresa Tommasini, Francesca Raffa, Giada Sforzina, Francesca Rossi, Gaetano Smeriglio, An-drea Costa, Stefano Stani-ch. UMRLI SO:76-letni Ce-sare Papo, 73-letni Silvano Mocchi, 37-letni Luciano Sossi, 81-letna Maria Roni anin, 83-letni Francesco Fiirst, 84-letni Arminio Giovannini, 93-letna Ga-briella Serti, 94-letna Rosa Stanič, 68-letna Carolina Crotta, 58-letni Silvano Verzaro, 71-letni Mario Lenaz, 82-letna Tosca Gaier, 90-letna Blanca Tia-no, 75-letni Luigi Hrvatin, 75-letni Salvatore Curri, 16-letni Luigi Altinier, 85-letni Zorko Tavčar, 95-let-na Amelia Borrini, 16-let-na Francesca Venier, 91-letna Chiara Riosa, 92-let-na Rosa Furlin, 74-letni Mario Bertocch, 86-letna Angela Sluga, 82-letni Narciso Cuschie, 91-letna Romana Parenzan, 83-letni Ruggero Primosich, 73-let-ni Francesco Vblpi, 87-let-na Ludmilla Harej in 82-letna Angela Glavi. □ LEKARNE Od TORKA, 9., do SOBOTE, 13. aprila 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.30, 21.00 »Casino«, r. Martin Scor-sese, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, po-repovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »No-nie in codice Broken Ar-row«, i. John Travolta, Christian Slater. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. Lauri in TuIIiu Bub-nichu se je pridružil Daniel Novorojenčku in srečnima staršema Čestita Ljudski krožek Brin NAZIONALE 1 - 16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart - Cuore impavido«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »City Hall«, i. Al Pacino, Bridget Fonda. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Dead man vvalking - Condanna-to a morte«, r. Tim Rob-bins, i. Susan Sarandon, Sean Penn. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II po-stino«, i. Massimo Troisi, Maria Grazia Cucinotta. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Von Masoch e la terza donna«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.45, 22.10 »Ragione e senti-mento«, i. Emma Thom-psom, Hugh Grant. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Via da Las Vegas«, r. Mike Figgis, i. Nicholas Gage, Elisabeth Shue. LUMIERE FIGE ALACE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Kozara - L’ultimo coman-do«, r. Veljko Bulajič. Samo danes. H ČESTITKE Danes se sreča z Abrahamom naš dragi SILVIO TAVCER. Obilo sreče in zdravja mu želita mama in tata. gj IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 14. t. m. avtobusni izlet in društveno tekmo na Voglu. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul.131 na Opčinah danes, 10. in jutri, 11. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859, 299573. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Begunje 17. aprila. Informacije vsak dan na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. 'S PRIREDITVE SPDT vabi na prikaz znamenitosti ledene celine MED PINGVINI ANTAR-TIKE .Svoje diase in videofilme bo pokazal Franco Bersan jutri, 11. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Od 12. do 22. t. m. razstavlja akvarele MARJAN MIKLAVEC. Otvoritev razstave v petek, 12. t. m., ob 20.30. Predstavitev Polona Skodič. Sodeluje: MPZ, MePZ Primorsko - Mačkolje, dirigent Tone Baloh. Vabljeni! Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESI- Ul. Vddirtvo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 SKD PRIMOREC - Trebče gostuje v petek, 12. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu gledališko skupino SKD Tabor - Opčine z delom VAJE V SLOGU. Režija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklaučič. Vabljeni! V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bo v petek, 12. in 26 t. m. koncert s skupino Bakala Blues Band ter v petek, 26. t. m. s kupino Sun Rise. ŽUPNIJA SVETEGA JERNEJA AP. - Opčine in Slovenska prosveta - Trst prirejata na Belo nedeljo, 14. t. m., ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT velikonočnih pesmi akademskega pevskega zbora sv. Cecilija iz Ljubljane. Zborovodja: Barbara Vodnik, orgle: Edvard Popit. Prisrčno vabljeni! MALI OGLASI tel. 040-361888 PODARIM ljubitelju živali psa križane pasme. Tel. št. 54397. • DVE rabljeni knjižni polici bele barve mer 180x270x38 prodam po ugodni ceni. Tel. št. 54390-575145. PRODAM jahalno sedlo primerno za hipoterapijo prizadetih. Tel. št. 040/225468 ob uri kosila. 15.000 lir kv. m za vedno tvoja zemlja na Krasu. Tel. št. 0336/526389. PRODAM nezazidljivo zemljišče približno 1.600 kv. m na Repentabru pri cesti. Tel. št. 040/327323 po 19. uri. PRODAM kosilnico Olimpia dizel z vozičkom, v dobrem stanju. Tel. št. 040/216940. PRODAM land rover Di-skovery letnik 1990 v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 0481/419946. PRODAM čoln znamke Elan Fischer dolžina 4,50, motor Johnon 25 k.s.s prikolico. Tel. v večernih urah na št. 0481/419946. PRODAM dvosobno stanovanje v Piranu, 76 kv. m, sončno, suho, telefon, kabelska TV, II. nad, tik ob morju. Tel. št. 0038663/728158 popoldan ali zvečer. DAJEMO v najem opremljeno stanovanje ne-rezidentom v Dolini. Tel. št. 228390. PALAČE HOTEL najame vilo v okolici Vrha - Doberdoba ali Steverjana. Ponudbe poslati na Palače Hotel, Corso Italia 63, Gorica. V NAJEM oddam tro-sobno stanovanje v Gorici. Interesenti naj ponudbe in naslov pošljejo v zaprti ovojnici v upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica s pripisom “Trosobno stanovanje". SLAŠČIČARNA SAINT HONORE’ - Opčine zaposli dinamično in komunikativno osebo, pripravljeno na sodelovanje in razpoložljivost. Poslati “curriculum" po faksu na št. 040/213055 od 13. do 15.30. 22-LETNA knjigo-vodkinja z izkušnjo v uradniškem delu išče zaposlitev. Dobro znanje tujih jezikov, vešča rabe računalnika. Tel. št. 040/220423. UNIVERZITETNA štu- dentka nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. št. 231864. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO je odprl Boris Škrk, Praprot 20. OSMICO ima odprto v Slivnem Frandoli. Toči odlično belo in črno vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto v sredo in četrtek. OSMICO je odprl Alojz Milič, Repen 49 MILIC v Zagradcu ima odprt agriturizem do nedelje, 14. t. m .Tel. št. 229383 - zaprto ob četrtkih. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benete 7.59 (E) (6.04) 8.53 (E) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benete 6.04 (IR) (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benete 10.05 (E) 6.13 (R) (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benete 10.42 (IR) 7.13 (E) 11.42 (IC) 7.50 (IC) (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) 13.42 14.12 (IR) P 8.13 (IR) Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benete (10.20) 15.42 (IR) 10.13 (IR) Tržič no.36j, Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be- 16 04 (IC) (D) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 16.25 12.13 (IR) Tržili 2.36| Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Be- 17.42 (IR) 13.10 (D) Tti^((13.33|, Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Be- 18.50 (D) 14.13 (IR) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benete (16.20) 18.57 (D) 15.13 (D) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benete (17.16) 19.37 (IR) 15.50 (IC) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benete (17.46) 20.00 F) 16.13 (IR) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benete (18.20) 20.55 (R) 17.13 (IC) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) 21.42 (IR) 17.27 (R) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benete (19.58) 22.00 (IC) 18.13 (IR) Tržič (18.36), Portogmaro (19.22), Mestre (20.07), Benete (20.20) 23.42 (E) 19.13 (E) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benete (21.15) 0.42 (IR) 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), 2e-neva 1.42 (IR) 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benete (23.21) 2.35 (D) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini PRIHODI SMER______________________ Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Benetke 03.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke 04.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Benete |15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Benete (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Benete (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Benete 07.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Benete ^8.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Benete (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) Benete (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Benete (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) Benete (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18) Benete (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) Benete (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18) Benete (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11) Proga TRST-VIDEM ODHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praznikih) 6.46 (R) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praznikih) 7.51 (D) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praznikih) 8.33 (R) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.40 (D) 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.56 (IR) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob praznikih) 10.52 (R) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) lavnikih) 14.33 (IR) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 15.18 (R) 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) 15.53 (R) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 16.33 (IR) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 18.18 (R) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.26 (R) 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih) 18.33 (IR) 16.56 (R) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) 19.20 (R) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) 19.44 20.22 17.38 (R) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) p 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen ob praznikih) (D) (IR) 20.33 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 21.15 (R) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) PRIHODI SMER______________________________________________________ Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praznikih) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praznikih) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praznikih) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221) SIMPLON EKPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Zagreb 6.52 10.58 (E 240) (iC264) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC 243) DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - nadaljuje v Budimpešto 16.57 (E 242) DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - nadaljuje v Benetke 17.57 0.02 (IC265) (E 241) KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto 19.51 (E 220) SIMPLON EkPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak VOLITVE / JAVNA TRIBUNA KANDIDATOV Kandidata Oljke gladko osvojila dvoboj s Polom Bratina je večkrat zamašil usta konkurentu Romoliju S športno prispodobo bi lahko rekli, da se je prva javna tribuna goriških kandidatov na političnih volitvah, ki jo je sinoči na Pokrajini riredil “Messaggero Veneto”, zaključila z gladkim 2:0 v korist Oljke proti Polu svoboščin. Sen. Darko Bratina in prof. Mario Prestamburgo sta večkrat spravila v zadrego svoja nesposredna tekmeca sen. Ettoreja Romolija in Mi-cheleja Luiseja. Ostali kandidati, Milan Koglot in Manfredi Jacumin za Ligo, Sergio Cosma za MSI in Adriano Zamparo za Svobodni sever so po pričakovanju zaigrali le obrobno vlogo. Po uvodnih predstavitvah, ko je vsak kandidat na kratko orisal temeljne značilnosti svojega programa, se je debata razvnela z vprašanji občinstva, pri čemer se je kar nekajkrat zaiskrilo ob besednih spopadih med Romolijem in Bratino. Prvič je počilo ob vprašanju glede financar-ske Sole. Bratina je pojasnil, da je izbira letališča napačna, da bi Solo lahko' ure dih v prazni vojašnici v LoCniku, da pa si nekateri v Gorici na vse kriplje, tudi s podtalnimi igricami prizadevajo za gradnjo na letališču. Ker je očitek letel nanj, je Romoli vzrojil in izzivalno zahteval, naj Bratina podpre trditve z dokazi. »Nič preprostejšega«, mu je odvrnil Bratina: »Prvič: Berlusconijeva vlada je zadevo podredila vojaški tajnosti; drugič: ti in župan Valenti sta bila večkrat v Rimu pri poveljstvu finančne straže, a o tem nisi objavil nobenega od kumunikejev, s katerimi redno zalagaš medije.« Vidno razdraženi Ro- Osmerica kandidatov med sinočnjo tribuno na Pokrjaini (foto Bumbaca) PODGORA Četrti napad na spomenik padlim VZPI: obsodba in zaskrbljenost Neznanci so ob veliki noti (v noti na 8. april) že CetrtiC V nekaj mesecih oskrunili spomenik padlim v NOB v Podgori. Predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj in borčevska združenja so obsodih ponoven nezaslišani napad in obvestili pristojne javne organe. VZPI poziva javnost, institucije, stranke in vse organizacije, da se jasno in odločno opredelijo proti nenehnim sabotažam in napadom na demokraicjo in ustavne vrednote, od občine pa zahteva, naj, kot je obljubil župan, cimprej odpravi škodo Se iz prejšnjih napadov na spomenik. Prestamburgo: zaščita manjšin pogoj za Evropo Kandidat Oljke Mario Prestamburgo je včeraj odgovoril sen. Romoliju, ki je preko tiska grobo napadel sen. Bratino zaradi osnutka za zaščito slovenske manjšine. »Ce je to cilj senatorja Forza Itaha, se sprašujem, ah je Pol res za Evropo in ah je njegovim voditeljem jasno, kaj pomeni razširiti Evropo na Slovenijo in drage vzhodne države. Obstoj manjšin je eno od sredstev za izmenjavo med različnimi kulturami, zato pomeni njihova zaščita obogah-tev tudi za nas same.« Očitno Romoli oživlja te obrabljene polemike iz preteklosti, ker nima stvarnih argumentov za današnji čas, zaključuje Prestamburgo. Luise o problemih zdravstva Kandidat Pola svoboščin Michele Luise se je obregnil ob predlog Darka Bratine za mednarodni status bolnišnic v Gorici in Šempetru, Ceš da je demagoški. Luise trdi, da je treba probleme zdravstva reševah samo tostran meje in predlaga, naj bi bolnica Janeza od Boga postala specialistični center za rehabilitacijo. Bratina in vojašnice na meji Senator Darko Bratina, ki je preživel velikonočni ponedeljek v Benečiji na srečanjih z volilci in upravitelji, je včeraj govoril o potrebi, da se vojašnice ob meji iz utrdb spremenijo v objekte, ki bodo v funkciji razvoja. Le tako bomo po padcu berlinskega zidu Sli v korak z Evropo. Kandidata Oljke Brahna in Prestamburgo bosta danes imela volilna srečanja ob 18.30 v Krminu, ob 20.00 v občinski dvorani v Medeji, ob 21.00 pa v Romansu. Zeleni: lamino o norih kravah Evroposlanec Zelenih in biolog na univerzi v Padovi Gianni Tamiho bo danes ob 16. uri v pivnici Eden na Korzu Itaha govoril o izkoriscanu živali v cirkusih, ob 18. pa v Ljudskem domu v Gradišču o problemu norih krav. Sodeluje kandidat Renato Fiorelh. moli je skušal vrniti udarec z obtožbo Brahni, da je “karbonarsko” predložil zakonski osnutek za zaščito Slovencev, a si je naredil mačjo uslugo. Bratina ga je namreč spomnil, da je osnutek podpisalo več kot 60 senatorjev vseh strank z izjemo NZ, vključno z dvema senatorjema Forza Italia, ki ju je prav Romoli prisilil, da sta umaknila podpis. »Zavestno lažeš, kot laže Berlusconi, ko trdi danes nekaj in jutri točno nasprotno«, je dejal Bratina in si zaslužil najbučnejši aplavz na večeru. Slovenski senator se je tudi spretno izognil provokacijam glede bling-vizma, ko je citiral razsodbo ustavnega sodišča, ki je povsem razorožila nasprotnike. Dodatni udarec ambicijam Pola je prišel iz vrst skupinice univerzitetnih študentov, ki so Romo- lija obtožili, da se sirokou-sti s sterilnimi interpelacijami in komunikeji tisku, problem ohranitve specifičnosti goriške fakultete za diplomatske vede pa je, ko je bilo treba, znal konkretno rešiti le senator Brahna. V razpravi so prišle do izraza še druge teme in nemogoče bi bilo našteh vse. Napačno bi bilo tudi pretiravati s pomenom sinočnjega srečanja. Sinočnja zmaga Oljke malo pomeni, Ce ji ne ho sledila tudi zmaga 21. aprila. Vendar nekaj je sinoči le prišlo jasno do izrazaglede teh volitev: na eni strani stoji Oljka, z jasnimi in stvami-mi programi, na drugi Pol svoboščin, ki za fasado volilnih gesel nima Česa pokazah razen stare nacionalistične navlake, ki jo v Gorici žal dobro poznamo. Med najmlajšimi premoč violončelistov iz Slovenije Najmlajši slovenski violončelisti so se odlično odrezali na prvem dnevu mednarodnega glasbenega natečaja Alfredo marcosig za gojence glasbenih šol in konservatorija v z območja skupnosti Alpe Jadran. Zmagah so v obeh starostnih skupinah za gojence do 11. oziroma do 14. leta starosti. S tem so potrdili premoč, ki so jo zlasti med najmlajšimi tekmovalci slovenski gojenci pokazali že na lanski in prejšnjih izvedbah natečaja. Ta premoC je bila letos še očitnejša. V prvi starostni skupini je prvo nagrado prejela 11-letna Karmen PeCar iz Maribora, drugo pa si delita enako stara Marjetka Hribernik iz Kranja in VVolfram Griin iz avstrijske Štajerske (Oberpullendorf). Tretje nagrade žirija, ki ji predseduje prof. Alessandro Molin in v kateri so še profesorji Piotr Ctvojdzinski, Valter Despalj, Hildegrund Posch in umetniški vodja natečaja Aladar Janes, ni podelila. Posebno nagrado za najmlajšega nastopajočega je prejel 8-let-ni Smiljan MrCela iz Zagreba. V drugi starostni skupini (do 14. leta) je zmagal 12-letni Jaka Stadler iz Ljubljane, drugo mesto si delita 13-letna Vinko Rucner iz Zagreba in Maria Griin iz Oberpullendorfa, tretje mesto pa 14-letna Sanja Repše iz Ljubljane in 14-letni Gorazd S trlic iz Marihora. Sinoči so na natečaju nastopili še zadnji violonoCelisti, od danes pa bodo v Fogarjevem avditoriju (Korzo Verdi 4) nastopali violinisti. KINO GORICA CORSO 16.45-18.BOŽO.10-22.00 »Toy story». W. Disney. HI PRIREDITVE SKGZ PRIREJA JAVNO PREDVOLILNO SREČANJE s senatorjem Darkom Bratino v petek, 12. trn., ob 20.30 v domu Andreja Budala v Stan-drežu. Vabljeni so volilci iz cele goriške občine. SKD KREMENJAK vabi na predvajanje diapozitivov o kraškem podzemlju jutri ob 20.30 v društevnih prostorih v Jamljah. Sodeloval bo izvedenec Dario Legisa. IZLETI NOVICE NOVA GORICA / GRADNJA PRVEGA ODSEKA SE IZTEKA Javna skupščina v Štmavru V šoh v Stmavru bo nocoj javni posvet o urejanju odvodnjavanja na širšem območju ob vznožju Brd. Srečanje s krajani prireja rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stamver, nanj so vabljeni tudi občinski odbornik za javna dela Mauro Bordin, predstavniki Briške gorske skupnosh in gozdarske uprave. Govor bo o urejanju odtočnih jarkov in drugih posegih na levem bregu Soče, katerim so namenjene 3 milijarde lir iz sredstev, ki so bila prvotno dodeljena gradnji jezu pri Podgori. Gorica v slovenski književnosti Ob tisočletnici mesta Gorice je pri Goriški Mohorjevi družbi izšla knjiga “Gorica v slovenski književ-nosh”. Izbor poezije in proze je uredila prof. Lojzka Bratuž, ki je knjigo pospremila z izčrpno uvodno študijo in temeljitimi opombami. Knjigo bogatijo umetniške slike Gorice, dela slovenskih slikarjev. Predstavitev bo v dvorani Pokrajinskega muzeja na gradu jutri ob 17.30. Knjigo bosta predstavila prof. Marija GešCut in dr. Branko Marušič. Dr. Paternu v Kulturnem domu Slovenski književnik dr. Boris Paternu bo v petek gost Kulturnega doma v okviru tradicionalnih Srečanj z avtorji. Predstavil bo drugo knjigo načrta “Slovensko pesništvo upora”, ki je nadavno izšla pri Dolenjski založbi. Obsežen naCrt je sistematično zbiranje slovenskega pesništva upora iz vojnih let 1941-1945; druga knjiga je izšla osem let po prvi. Projekt vodi prof. Boris Paternu. Srečanje bo v mah dvorani ob 18.30. Na večeru bodo sodelovah poleg urednika še dr. Irena Novak-Popov, predstavnik Dolenjske založbe Franc Šali, recitatorka Barbara Rustja in pianist Aleksander Vodopivec. Čez poldrugi mesec po avtocesti do Sela Vse kaže, da se bomo čez približno mesec dni, 25. maja, v Ljubljano peljali po novi avtocesti od mejnega prehoda Standrež-Vrtojba do Sela. S tem 11, 8 kilometrov dolgim odsekom bomo že kar precej zmanjšali čas, ki ga sedaj potrebujemo, ko se vozimo po Rožni dolini, Ajševici in nato skozi Šempas in Črniče, kjer moraš zaradi starih vijugastih cest, katerih trasa je še iz avstrijskih časov, počasi in potrpežljivo voziti za tovornjaki. Kot je bilo povedano na tiskovni konferenci pred nekaj dnevi, bo sedanja cesta od Sela v smeri Nove Gorice po novem zaprta za tovorni promet. Pri Vogrskem bo odcep za tovornjake namenjene v Novo Gorico in Šempeter. Tu bodo izstopali, saj bo avtocesta od tam dalje peljala naravnost na mejni prehod Vrtojba. Istočasno s pospešenim tempom gradijo tudi obvoznico pri Šempetru. Ze nekaj Časa se zaradi te- ga srečujemo s težavami s prometom med Šempetrom in Novo Gorico. Ko bodo dela v letošnjem juniju končana, bo Šempeter končno rešen sedanjih prometnih težav. Pri Darsu, slovenski družbi za avtoceste, vedo povedati, da bodo že letos septembra pričeli z deli na drugem odseku avtoceste med Selom in Vipavo. Načrti so izdelani, z večino lastnikov zemljišč je odkup domenjen, manjka samo, da razpišejo dražbo za izvedbo del. Ta odsek, katerega gradnja je enostavna, bo najbrž za promet odprt v letu 1998. Prav tako letos, v novembru, naj bi oddali tudi dela za tretji odsek med Vipavo in Razdrtim. Ta je najtežji. Končno naj bi bile odpravljene sedanje ride pod Nanosom. Dela na tem odseku naj bi bila končana do leta 1999. Gez štiri leta se bomo torej po sodobni cesti peljali iz Gorice v Ljubljano. Na to čakamo že skoro 30 let, odkar je ob koncu šestdesetih let takratni slovenski parlament sprejel zakon o avtocesti Nova Gorica - Ljubljana -Šentilj. Stvari so potem zaspale v škodo odseka po Vipavski dolini, investicije, tudi tiste v zadnjem Času, so šle drugam. V Novi Gorici s sedanjo gradnjo niso zadovoljni. To ne ho namreč prava avtocesta, marveč samo avtocestni priključek. V vsako smer bosta zgrajeni dve stezi, ne bo pa varnostnega pasu. Cesta od goriške meje do Razdrtega bo torej le nekaj podobnega priključku med Gorico in Vi-lešem. To kljub temu, da skozi goriški mejni prehod gre največ tovornjakov na meji med Italijo in Slovenijo in veliko tovornega prometa ustvarjajo tudi tovarne na območju Nove Gorice in Ajdovščine. Zupan Nove Gorice je zaradi tega protestiral, a ti protesti v Ljubljani niso zalegli. Marko VValtritsch DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja od 27. maja do 1. junija pomladanski izlet z ogledom treh italijanskih jezer (Como, Maggiore in Garda). Prijave na sedežu ob sredah do 17. aprila. SPDG sporoča, da je za izlet na Grmado 28. t.m. se nekaj mest. Prijave na sedežu danes od 11. do 12. in jutri od 19. do 20. ure. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARŽ INI, C. Itaha 89 tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Co-sulich 117, tel. 711315. POGREBI Danes: 9.30, Concetta Milani, vd. Macuz iz bolnišnice sv. Justa v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 10.25, Bellicio Tomasini iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče; 13.15, Gisella Mosetti, vd. Visintin iz sploSne bolnišnice v Zdravščine. ■FARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL 040 - 365424 FAK 040 - 363918 COSMETICS ITALY BIOPRIMA PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA -FARCO. FINE CHEMICALS 34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY JAVNE FINANCE / ZARADI NESPREMENJENE VISOKE RAVNI OBRESTNIH STOPENJ Dini ne izključuje možnosti »skromnega« manevra To. bo v naslednjih dneh pokazalo trimesečno blagajniško poročilo RIM - Predsednik vlade Lam-berto Dini ne izključuje, da bo za omejitev javnega primanjkljaja na 109 tisoč milijard lir potrebna kakšna javnofinančna korekcija, najbrž skromna, je dodal, vendar jo bo treba sprejeti najkasneje do 15. maja. V zvezi s trimesečnim blagajniškim poročilom, ki ga vlada običajno objavi konec marca, pa je Dini že nekajkrat pojasnil, da je zamuda nastala v državnem računovodstvu. V prihodnjih dneh naj bi bilo poročilo nared, najbolj nestrpno pa Čakajo nanj Dini j e vi politični nasprotniki, ki želijo vedeti za oceno letošnjih državnih izdatkov in namigujejo, da je v računih »luknja« za približno 10 tisoč milijard lir. Ko bo blagajniško poročilo pripravljeno, bo vlada lahko ocenila, koliko naj bi znašal morebitni korektivni manever, je izjavil Dini, ki je izključil možnost obsežnega javnofinančnega posega. Ce bo potreben, bo to posledica gibanja obrestnih stopenj, ki se v nasprotju s predvidevanji niso znižale. Odgovornost cene denarja za povečanje javnih potreb so potrdili tudi tehnični viri, ki pa dodajajo, da znesek za javne potrebe ne bi smel bistveno preseči predvidevane ravni. Dragi motilni element v javnih računih naj bi bil poseg za tisoč milijard, ki ga je zakladništvo v začetku leta izvedlo za sanacijo neapeljskega zavoda Banco di Na-poli. Sam Dini je poseg označil kot izrednega, saj niti Banka Italije med razpravo o programskem poročilu v parlamentu ni predvidela, da bi bilo potrebno banki pomagati z javno finančno injekcijo. Ce bo torej moralo priti do korekcije javnih računov, jo bo morala (nova?) vlada izvesti do 15. maja, roka, ki ga zakon o generalnem državnem računovodstvu postavlja vladi za predstavitev ekonomsko-financnega programskega dokumenta v parlamentu. V tem dokumentu so navedeni javnofinančni cilji in korektivni posegi za večletno bilančno obdobje. Zniževanje inflacije in cene denarja je recept za zdravljenje javnih financ, ki so ga včeraj na posvetu v Riminiju novi vladi predpisali elani italijanske statistične družbe SIS. Veliko izvedencev je opozarjalo, da so njihove projekcije že leta 1984 nakazovale prekomerno rast javnega dolga, vendar jih politiki niso upoštevali, zato statistiki upajo, da bodo volitve prinesle politično stabilizacijo, brez katere bodo vsa prizadevanja za sanacijo javnih financ zaman. SRE ČET PET PON TOR 1 40 101 >4,3 105 20 l§%*, "illllll Po praznični pavzi trgi včeraj pozitivni MILAN - Odprtje trgov po velikonočnem pre-moruse je začelo v pozitivnih tonih tako za liro kot za milansko borzo. Italijanski bankovec se je okrepil do vseh glavnih valut, razen do dolarja, ki se prav tako krepi in posredno pomaga liri. Na borznem trgu se je sestanek zaključil z napredovanjem vseh indeksov (MIB +0,40%, Mibtel +1,24%, Mib-30 +1,64%), prepričljiv dvig pa so doživeli tudi tečaji pogodb future na državne vrednotnice. Ponedeljkov polom na Wall Streetu ni imel posledic niti za ostale evropske trge, ki so bili v večini pozitivni. Žanov, prožnejši denarni sistem EU BRUSELJ - Predlog o ustanovitvi novega, prožnejšega evropskega denarnega sistema, ki naj bi olajšal politiko omejevanja inflacije in javnih dolgdv, bo v središču zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav Članic Evropske unije, ki se bodo konec tedna zbrali v Veroni. Srečanje bo označilo začetek pogajanj o odnosih, med državami območja skupne valute evra in med tistimi, ki bodo leta 1999 ostale začasno zunaj sistema. Kot kaže, vlada o potrebi po novem denarnem sistemu načelno soglasje med večino evropskih partnerjev, z izjemo Velike Britanije, ki predlogu odkrito nasprotuje, ter Finske in Švedske, ki imata nekaj pridržkov. SLOVENIJA / DR2AVA JE SANIRALA SPLOSNO PLOVBO, VENDAR VSI PROBLEMI ŠE NISO REŠENI Slovenske ladje bodo še dolgo primorane pluli pod zastavami eksotičnih državic Slovenija ima samo 18 trgovskih ladij, kar je odločno premalo za lasten pomorski register PORTOROŽ - Čeprav je država s prevzemom dela dolga in z uspešnim začetkom sanacije portoroške Splošne plovbe rešila slovensko trgovsko floto, na slovenskih ladjah še dolgo ne bo plapolala domača zastava. Največ ladij Splošne plovbe pluje pod zastavo karibske državice St. Vincent in Grenadi-ne. »Obesili so takšno zastavo, da celo profesor zemljepisa ne prepozna države,« je bilo slišati zlobne komentarje. Direktor Splošne plovbe Aldo KrejačiC pa je na to odvrnil: »To mora biti pa res slab profesor zemljepisa...« V pomorstvu je običajno, da ladjarska podjetja - ne glede na to, v kateri državi imajo sedež - ladjo vpišejo v register tam, kjer vladajo najbolj ugodne razmere za poslovanje. Pogoje določa pomorska zakonodaja države, ki ladji da zastavo. Pri tem je najvažnejše, da je pomorski zakonik države sprejemljiv za londonske pravnike, kajti s tem je sprejemljiv tudi za banko, ki daje posojila za nakup ladij. Zakon mora biti predvsem dolgoročno trden in zanesljiv, tako da banka ve, da bo lahko takoj in brez težav zaplenila ladjo, Ce hipotekami dolgovi ne bodo poravnani. Slovenske trgovske ladje so od usta- novitve Splošne plovbe leta 1954 plule pod jugoslovansko zastavo. Leta 1981 pa je Splošna plovba v Liberiji ustanovila družbo Genshipping Corp., da je lahko ohranila in obnovila svoje ladjevje. Liberijska dražba je poslovala neodvisno od jugoslovanske zakonodaje in je lahko po merilih, veljavnih v svetovnem pomorstvu, kupovala in prodajala ladje, ki jih je nato oddajala v komericialno poslovanje matičnemu podjetju. Čeprav je Liberija politično in gospodarsko nestabilna država (o Čemer se lahko prepričamo prav v teh dneh zaostritve državljanske vojne), to ne vpliva na tamkajšnjo podjetniško zakonodajo in na status tam ustanovljenih gospodarskih družb. Registracija teh družb, izdaja listin in plačevanje taks poteka prek liberijskega predstavništva v Združenih državah Amerike, pravne posle pa opravljajo ugledne newyorške odvetniške pisarne. Liberija je eden od pomembnejših svetovnih off-shore centrov in ima dobro urejeno pomorsko zakonodajo, tako da je v tamkajšnji register vpisana skoraj tretjina svetovnega ladjevja. Liberijski vpisnik ladij zahteva, da ima ladja klasifikacijo ene od enajstih svetovno priznanih klasifikacijskih družb, ki imajo polno zaupanje svetovnih pomorskih zavarovalnic. Med njimi ni hrvaškega ladijskega klasifikacijskega zavoda (Croatian Register of Shipping). Slovenija nima nobenih možnosti, da bi sama ustanovila zavod, ki bi bil priznan tudi v svetu. Za polnopravno članstvo v IACS (International Association of Classification So-ciety) bi morali imeti 1500 ladij z najmanj 8 milijoni ton nosilnosti in dvesto stalno zaposlenih inšpektorjev. Slovenska trgovska mornarica ima osemnajst ladij s skupno nosilnostjo 488.600 bruto registrskih ton. Čeprav je dražba Genshipping Corp. vpisana v Liberiji, pod liberijsko zastavo pluje samo ladja Kanin. Kamnik pluje pod singapursko zastavo, štiri ladje pod zastavo karibskih otokov Antigve in Bar-bude, preostalih dvanajst pa pod zastavo otoške državice St. Vincent in Gre-nadine. Odprti vpisnik ladij te države zahteva zelo preproste postopke, pomembno pa je, da za izdajo statutarnih spričeval (dokazil o varnosti ladij in plovbe na temelju mednarodnih konvencij) pooblašča hrvaški klasifikacijski zavod, ki ima tudi začasno pooblastilo Slovenije za izdajo teh spričeval. St. Vincent in Grenadine priznava tudi vse slovenske pomorske dokumente in spričevala, ki jih naši pomorci potrebujejo za vkrcanje. Ko je slovenski državni zbor marca lani sprejemal zakon o prevzemu dolga Splošne plovbe, je bila podana tudi zahteva, naj se na naših ladjah izobesi slovenska zastava. Vlada RS je zadolžila vodstvo Splošne plovbe, naj opravi postopek za vpis vsaj nekaj ladij v slovenski register. Seveda pa tega ni mogoče storiti pred sprejetjem slovenskega pomorskega zakonika. Da tega ne bomo dobili kmalu, je že jasno -in tudi ko bo zakonik že v veljavi, to ne bo lahko. Splošna plovba je že vprašala tuje posojilodajalce, kaj menijo o vpisu ladij v slovenski register. Prejela je jasen odgovor, da temu ne nasprotujejo, seveda takrat, ko bodo hipoteke odplačane. Očitno se bo treba sprijazniti s tem, da bodo na slovenskih ladjah še naprej plapolale zastave eksotičnih državic. Ali bodo zakonodajalci sprejeli zamisli in pobude, da bi tudi Slovenija ustanovila off-shore center in sprejela takšno pomorsko zakonodajo, da bodo tudi tuji ladjarji hoteli izobesiti slovensko zastavo? Boris Vuk 9. APRIL 1996 v URAH 5 s valuta nakupni prodajni $ 1 ameriški dolar 1542,00 1583,00 nemška marka 1044,00 1071,00 s o francoski frank 305,00 314,00 st holandski gulden 931,00 959,00 'F .22. belgijski frank 50,30 52,40 gl funt šterllng 2352,00 2424,00 O) irski šterllng 2426,00 2499,00 E RŠ danska krona 269,00 277,00 Se grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1134,00 1168,00 1? japonski jen 14,20 14,80 El švicarski frank 1288,00 1328,00 ?.| avstrijski šiling 147,80 152,30 15 S Z D it norveška krona švedska krona 240.00 231.00 247.00 238.00 portugalski escudo 10,00 10,40 španska pezeta 12,40 13,00 § avstralski dolar 1211,00 1248,00 $ madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,30 11,80 s hrvaška kuna 265,00 290,00 9. APRIL 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1549,00 1579,00 nemška marka 1049,00 1067,00 francoski frank 304,00 314,00 holandski gulden 929,00 954,00 belgijski frank 50,49 52,29 funt šterling 2351,00 2431,00 irski šterling 2424,00 2519,00 danska krona 269,00 279,00 grška drahma 6,31 6,91 kanadski dolar 1133,00 1168,00 švicarski frank 1292,00 1317,00 avstrijski šiling 147,60 152,10 slovenski tolar 11,55 11,90 [ 9. APRIL 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1568,190 — ECU — 1962,430 — nemška marka — 1052,270 — francoski frank — 308,850 — funt šterling — 2389,450 — holandski gulden — 942,200 — belgijski frank — 51,219 — španska pezeta — 12,603 — danska krona — 272,540 — irski funt — 2466,450 — grška drahma — 6,516 — portugalski escudo — 10,225 — kanadski dolar — 1157,340 — japonski jen — 14,495 — švicarski frank — 1302,480 — avstrijski šiling — 149,650 — norveška krona — 243,090 — švedska krona — 233,940 — finska marka — 336,450 — avstralski dolar 1233,700 23.EBRUAR1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4533 1.4573 1.4613 funt šterling 2.2344 2.2414 2.2484 irski funt 2.3005 2.3075 2.3145 kanadski dolar 1.056 1.06 1.064 nizozemski gulden 89.194 89.304 89.414 švicarski frank 122.96 123.06 123.16 belgijski frank 4.8513 4.8613 4.8713 francoski frank 28.063 29.123 29.183 danska krona 25.802 25.862 25.922 norveška krona 22.843 22.903 22.963 švedska krona 21.498 21.558 21.618 italijanska lira 0.924 0.928 0.932 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 španska peseta 1.1838 1.1878 1.1918 portugalski escudo 0.9595 0.9625 0.9655 japonski jen 1.3838 1.3653 1.3868 finska marka 31,115 32.195 32.275 ABONMAJSKA SEZONA GM / ZBOR »JACOBUS GALLUS« Neobičajen izbor pesmi v markantni izvedbi Tržaški mešani zbor uspešno vodi Jonko Bon M • % A y/j dA.ij Spored koncerta pevskega zbora »Jacobus Gallus« iz Trsta, ki smo ga poslušali 1. aprila v tržaškem Kulturnem domu v okviru abonmajske sezone Glasbene matice, ni bil izbran in sestavljen po običajnih kriterijih v vidu določene glasbeno stilske zaokroženosti v celoten program zajetih avtorjev; to velja v prvi vrsti za prvi del sporeda. Ta je temeljil na pomembnosti besedila, ki odsvita svojstveni duh, hotenja in hrepenenja, najbolj zapadnega dela slovenskega življa. Vse pesmi L Grbca -Pesem s Krasa, S. Malica - Sinku, M. Kogoja -Barčica, D. Švare - Bazovica, A. Vodopivca - Mati, K. Pahorja -Nov cvet, U. Vrabca - Samo milijon, P. Merkuja - Balada o narodu in U. Vrabca - RdeC zaton odražajo življenjsko moč, ki se že od davna sproSCa v poeziji in glasbi - v uteho in zadoščenje primorskega človeka. Navsezadnje so tudi vsi imenovani skladatelji izšli iz najpristnejSe občutene sredine in med njimi so pomembna imena, oziroma njihova seriozno zajeta in umetniško kakovostno izoblikovana dela. Drugi del sporeda je združil dela, ki smo jih poslušali na domačih in mednarodnih tekmovanjih, s katerimi se je le-teh uspeSno udeleževal tudi ta zbor. So pesmi Gallusa, P. Nenne, F. Mendelssohna. P. Merkuja, J. Ravnika in M. Kogoja. V tretjem delu sporeda so bile ljudske pesmi od Istre do Rezije v priredbah A. Kumarja, P. Merkuja, M. Rožanca in U. Vrabca. Torej obširen in zanimivo sestavljen celotni spored. Zbor sodi gotovo med tiste, ki se z vso resnostjo prizadevajo, da bi dosegli Cim boljšo pevsko usposobljenost, Cim popolnejšo dovršenost, da bi se kar najbolj približali k artističnim vzvodom, ki pogojujejo homogenost skupin, zlitja ter skladnosti v delovanju in seveda Cim globljega zajemanja in oblikovanja ter nazornega posredovanja. Mislim, da je zbor v vokalno tehničnem pogledu pokazal kar lepe rezultate. Sicer pa sem to pričakoval, ker poznam dirigenta Janka Bana kot dobrega poznavalca in tudi kot uspešnega praktičnega vzgojitelja na tem področju. Zato je zbor v tem dosegel kar vzorno kakovost. Mislim pa, da ima zbor večji glasovni volumen, kakor ga je v resnici pokazal; večkrat sem imel občutek, da dirigent celotni zvok zbora dinamično malce preveč utesnjuje iz previdnosti, da se ne oslabi homogenost sku- -m ^ pin in ravnovesje zlitosti celotnega zbora. Prepričan sem, da je zbor že tako pripravljen in v udejanjanju tako prožen, da bi ga bilo moč popeljati v popolnejšo sproščenost interpretiranja, ker bi s tem muzikalna povednost postala Se bolj plastična in upečatljiva. To smo pogrešali posebno pri pesmih večjih razponov in ki istočasno zahtevajo tudi večjo glasovno maso, kakor je, na primer Mendelssohnova Richte mich, Gott, medtem ko so nazorneje izzvenele bolj komorno koncipirane intimno razpoloženjske pesmi in zlasti ljudske. Pri vsem tem pa bi rad pripomnil, da izbrana dvorana, za sorazmerno številčno nevelik, čeprav dobro pripravljen in glasovno izdelan zbor, ni bila srečno izbrana, ker ni dovolj odmevna. Prepričan sem, da bi v tem pogledu bilo čisto drugače na primer, v evangeličanski akustično dobri cerkvi, kjer bi tudi interpretacije prišle bolj plastične izraznosti. Sicer pa zbor sodi gotovo med markantnejše nosilce slovenske zborovske umetnosti. Ivan Sihč Na sliki (foto KROMA) mešani pevski zbor »Jacobus Gallus« z dirigentom Jankom Banom med nastopom v Kulturnem domu. Skupina Električni Orgazam spet v Sloveniji Ta teden bo Slovenijo zatreslo gostovanje ene nekoč najpomembnejših jugoslovanskih rock skupin, Električnega Orgazma. V petnajstletnem delovanju je skupina v različnih postavah posnela dvanajst albumov, zabeležila pa je tudi ogromno uspešnih koncertov na tleh nekdanje Jugoslavije in v tujini. Bila je tudi ena redkih skupin, ki je nastopila v londonskem klubu Marquee. Električni Orgazam so davnega leta 1980 v Beogradu osnovali pevec in klaviaturist Ljubomir Dukič Ljuba, kitarist Srdan Gojkovič Gile in bobnar Ljubomir Jovanovič Jovec. V prvi postavi niso posneh niti note, zato pa je prihod basistke Marine Vulič in novega bobnarja, zaščitnega znaka Električnega Orgazma Gorana Cavaj-i de Cavketa napovedal novo obdobje v delovanju skupine. Prišlo je s povabilom na sodelovanje pri snemanju albuma »Paket Aran-žman«, ki je še danes eno napomembnejših del v zgodovini jugoslovanskega rock’n’rolla. Skupina je nekajkrat menjala postavo, po triletni krizi pa je spet pričela z delovanjem leta 1992. Od takrat je četverica, ki jo po novem tvorijo Vlada, Gile, Piko in Švaba, izdala dva albuma, s posameznimi skladbami pa so sodelovali tudi na kompila-cijah Balkan Horror Rock, ki jih izdaja radio B 92. V Slovenijo prihajajo predstavljat novi studijski album »Zašto da ne«, v aprilu pa bodo nastopih štirikrat: jutri v ljubljanski Dakoti, 12. v Velikih Zabljah, 13. v Pekami v Maribora in 14. v Domu letalcev v Brežicah. OBLETNICE Petdeset let izhajanja mladinske revije Pastirček »Z Abrahamom srečal se/ Pastirček letos je./ Ni še posrebril glave, / ostalo mlado je srce./ Spominja se preteklosti, / razmišlja o sedanjosti; / uči, zabava in vedri, / nam vsakič tudi um bistri./« Tako se glasijo prvi verzi pesmice, ki jo uredništvo mladinske revije objavlja na prvi strani letošnje osme številke. Pastirček nosi torej že pet križev (prvič je izšel aprila ’46), častitljiva starost se mu ne pozna, sicer pa je svoj visoki jubilej zunanje obeležil tako, da je z zlatom obrobil naslovnico. Drugače pa svoje vsebine ni spremenil, saj - kot običajno - prinaša veliko zanimivega gradiva za mlade bralce različnih starosti. Za odrasle, ki radi preletijo mladinsko revijo, pa so še posebej zanimivi utrinki iz zgodovine Pastirčka. V reviji namreč v rubriki Tudi mi smo rasli s Pastirčkom redno objavljajo pisma, ki so jih poslali nekdanji mladi bralci, ki so se pozneje uveljavili na raznih področjih. V velikonočnem obdobju so seveda izbrali ustrezne dopisu in tako lahko izvemo, kako so pričakovali in preživeli eno izme svojih otroških velikih noči Solnica Mirjam Mikolj, profesor Joško Vetrih in športnica Arianna Bogateč. Na jubilej revije pa so se spomnili tudi zvesti bralci. Tako je Boris Kalc, ki obiskuje 4. razred OS v Bazovici, napisala prisrčno pesmico, ki se zaključuje z željo, da bi Pastirček izhajal Se dolgo v veselje starih in mladih bralcev. Na sliki »zlata« naslovnica 50-letne revije Pastirček. Bruce Springsteen začenja drevi v Rimu kratek niz nastopov v italijanskih gledališčih V času, ko se tudi na glasbenem področju uporablja najsodobnejša tehnologija, si lahko samo redki mojstri upajo predstaviti dvourni program, v katerem se uporablja električni tok le za ozvočenje in bledo osvetlitev odra. Je že res, da so pred nekaj leti prišli v modo koncerti unplugged oz. nastopi, na katerih glasbeniki nastopajo Je s klasičnimi instrumenti (kitara, bas, tolkala in klavir), vendar pa je to, kar bo v teh dneh na svoji kratki turneji po Italiji ponudil Bruce Springsteen, za pristnega rockerja zelo drzno. Drevi se bo v avditoriju Sv. Cecilije v Rimu, jutri v gledališču Smeraldo v Milanu in v soboto v gledališču Carlo Felice v Genovi odvijal strogo akustični koncert Bruca Springsteena, ki si ga bo le srečnih šestisoč ljudi po vsej verjetnosti dolgo spominjalo. Maloštevilne vstopnice za vse Springsteeno-ve nastope v okviru te turneje so prej v ZDA in letos v Evropi pošle v nekaj mah. Prireditelji so tokrat ravnali precej pametno, saj je predprodaja, ki je sicer trajala le slabo mo, potekala po strogih pravilih povsod po Italiji, tako da bo tudi 150 srečnežev iz nase dežele lahko sledilo milanskemu nastopu. Nastop sloni na zadnjem Springsteeno-vem albumu, The ghost of Tom Joad, ki je napisan kot nalašč za tak program. Največji sodobni ameriški rocker je svetovno publiko že presenetil leta 1982 z albumom Nebraska, ki je bil posnet v domači sobi brez kasnejših studijskih »olepšav«. Z zadnjim albumom pa je Sel še korak dlje. Dvanajst povesti Tom Joada, junaka Steinbeckove knjige Fury, so najlepše epizode, ki nam jih je lani glasbena industrija podarila. In Springstee-nov nastop, na katerem igrajo te skladbe seveda glavno vlogo, je, sodec po poročilih z ostalih evropskih nastopov, nekaj zares enkratnega. Koncert je strogo akustičen. Bruce vsako skladbo uvede z dolgim monologom (v Italiji bo baje spregovoril tudi nekaj besed v italijanščini) in jo nato ob spremljavi 6-ali 12-strunske kitare in harmonike zapoje. Besedila in vsebina zapetih skladb so tako globoka, da zahteva Springsteen popolno tišino. Koncerti se bodo začeli z naslovno skladbo zadnjega albuma, nadaljevali pa z ostali- mi pesmimi te plošče in izborom starih klasikov. Koncert bo trajal dve uri, pričakovati pa je približno pol ure dodatka. Program se iz večera v večer spreminja, saj vsebuje Bru-cejeva produkcija veliko hitov. Na žalost moramo reči, da bodo ti koncerti ostali redkost. Bruce je za ta projekt nalašč izbral gledališča, ki zagotavljajo seveda boljšo akustiko in primernejše okolje za predstavljen program, po drugi strani pa je število razpoložljivih mest omejeno. Tudi zadnji poizkusi italijanskih organizatorjev, da bi trem nastopom dodali še en večer v veronski areni je spodletel, saj so se pristojni za gledališče izgovorili, da je take vrste nastop za dvatisočletno strukturo nevaren. Podobne odločitve so se sicer zvrstile tudi v Severni Ameriki in ostali Evropi, tako da so vsi ljubitelji Bruca prikrajšani. Tem bo morda zadoščeno že poleti ali najkasneje prihodnje leto, ko se bo Bruce ponovno pojavil z E Street bendom, skupino, s katero je ustvaril najlepše skladbe. Aleš VValtritsch Na sliki Bruce Springsteen med nastopom na sanremskem festivalu (foto AP). AVSTRIJA / KONFERENCA O ZDRAVSTVENIH, PSIHOLOŠKIH, SOCIALNIH IN GOSPODARSKIH POSLEDICAH Deset let po katastrofi v černobilski nuklearki O varnosti čez deset dni tudi na vrhu G7 v Moskvi DUNAJ - Dobra dva tedna pred deseto obletnico Černobilske jedrske katastrofe (26. april 1986) se je vCeraj na Dunaju zaCela konferenca o zdravstvenih, psiholoških in družbeno-go-spodarskih posledicah te najhujse tragedije mirnodobnega izkoriščanja jedrske energije. Pobudniki konference so Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropska komisija, pod predsedstvom nemške ministrice za zdravstvo Angelike Merkel pa se je udeležuje veC kot 700 delegatov iz 60 držav. Med njim sta beloruski predsednik Aleksander Lu-kasenko in ukrajinski premier Jevgenij MarCuk. Prav zadnji je včeraj napovedal, da bo Ukrajina do leta 2000 zaprla Černobilsko jedrsko elektrarno. To pa navsezadnje ni nič novega, ker je Kijev zaprtje že večkrat napovedal, a je v zameno vedno zahteval finančno pomoč Zahoda. Za Ukrajino bi bilo zaprtje Černobila prehudo breme, ne samo zaradi demontaže, temveč ker bi bila tudi ob prepotrebne kilovate električne energije. MarCuk pa je včeraj navajal, da je zaradi Černobilske katastrofe položaj v Ukrajini Se vedno dramatičen. Visoko kontaminirano je še vedno 50 tisoC kvadratnih kilometrov ozemlja, medtem ko ostaja neobdelano 150 tisoč hektarjev polj. Dodal je Se, da od več kot 50 milijonov Ukrajincev živi na jedrsko kontaminiranem ozemlju 3,1 milijona ljudi, od katerih je kar en milijon otrok. Na Dunaju bodo torej podali dramatično sliko posledic černobilske katastrofe, a po vsem sodec ne bodo govorili o konkretnih ukrepih, prav tako ne bodo dajali sodb o umestnosti izkoriščanja jedrske energije in o novih pogledih na jedrsko varnost. O vsem tem bodo v Moskvi Cez deset dni razpravljali predstavniki sedmih industrijsko najrazvitejsih držav sveta (G7), ki se jim bosta pridružili Se Rusija in Ukrajina. Moskovski vrh G7 bo namreč posvečen prav problematiki varnosti jedrskih obratov, vprašanju odlaganja oziroma uničevanja jedrskih odpadkov in boju proti tihotapljenju jedrskega materiala. Deset let po Černobilu se namreč človeštvo upravičeno sprašuje, kaj ga Se Čaka. Za razne naravovarstvene organizacije je jedrski energiji že odklenkalo, tako da ji bije mrtvaški zvon. To pa so le pobožne želje ekologi-sticnih revolucionarjev, ker vse gospodarske projekcije dokazujejo, da se Človeštvo še dolga desetletja ne bo uspelo odpovedati jedrski energiji. Se veC, v Aziji, kjer ljudje niso doživeli Černobilskega sindroma, je jedrska energija v polnem razmahu. Mednarodni energetski svet (WEC) je mnenja, da se bo do konca tisočletja še povečala uporaba jedrske energije, tako da bi lahko do leta 2050 znašala kar 14 odstotkov vse energije. Seveda pa bodo pri tem na- stale težko premostljive težave. V prvi vrsti glede jedrskih odpadkov, ker se bodo izredno povečale količine odpadnega plutonija. Zagovorniki jedrske energije seveda trdijo, da to ne bo prineslo hujših težav, ker bodo takrat že delovali samoo-plojevalni reaktorji, ki bodo za gorivo rabili prav plutonij. Nasprotniki jedrske energije pa navajajo, da je po zaslugi tehnološkega napredka postala jedrska energija nesmotrna in dražja. Ti zagovarjajo plinske turbinske elektrarne, izkoriščanje sončne in drugih alternativnih virov energije. Spet tretji pa so prepričani, da bo znanost v prihodnjih desetletjih tako napredovala, da bo jedrska energija končno postala varna in naravi prijazna. Ti se sklicujejo na študije nobelovca Carla Rubbie in na njegov hibridni pospeševalnih, ki za gorivo uporablja torij. Položaj je nedvomno zapleten in do skrajnosti protisloven. Večina nasprotnikov, a tudi zagovornikov jedrske energije pa se strinja, da je treba Cimprej zapreti ali pa vsaj spremeniti zastarele grafitne reaktorje Černobilskega tipa. Ko pa je treba seči v žep in pomagati državam nekdanjega vzhodnega bloka, se seveda začnejo težave, saj sta zaprtje ali preureditev zelo dragi zadevi, tako da bo nad Evropo še dalj Časa visel Damoklejev mec grafitnih reaktorjev. f, fjBfiftp*! Predsednik jedrske agencije Hans Blix in nemška ministrica Angelika Merkel (AP) NOVICE Vse več korupcije v Aziji SUNGAPUR - Tudi lani se je kompcija v Aziji bliskovito širila, a je prizanesla Singapurju, medtem ko je v Ki-taski postala že endemičen pojav. To navaja hongkonška družba Political and Economic Risk Con-sultancy, ki pravi, da je Singapur imun, ker so v tej bogati otoški državi kazni zaradi kompcije izredno stroge, ministri, funkcionarji in birokrati pa prejemajo tako visoke plače, da jih podkupnine ne mikajo. V svetovnem merilu je manj kompcije kot v Singapurju le v Švici in v Avstraliji. Egipt zahteva visoko odškodnino od Cunarda KAIRO - Egipt bo zahteval od britanske brodarske družbe Cunard Line 23,5 milijona dolarjev (približno 35 milijard lir) odškodnine, ker je potniška ladja Royal Viking Sun v ožini med Sarm-el-Seikom in otokem-Tiran pred Akabskim zalivom poškodovala 1959 kvmetrov koralnega grebena. Egiptovske oblasti so ladjo zadržale v Sarm-el-Seiku in niso dovolile, da bi jo vlačilci povlekli v Akabo. V Kairu obesili morilca AVSTRALIJA / KO JE BILA VEČINA GOSTOV ŽE V SPALNICAH Devet mrtvih v požaru doma za invalidne in umsko prizadete Plameni naj bi izbruhnili na podstrešju, vzroki pa niso znani MELBOURNE - Devet oseb je izgubilo življenje v požaru, ki je izbruhnil v nekem domu za invalidne in umsko prizadete osebe v predmestju Melbourna. Preden se je streha zrušila, je gasilcem uspelo rešiti le dve osebi, medtem ko je dvanajst gostov pravočasno zbežalo iz poslopja, ko so zavohali dim. Kot je povedal predstavnik za tisk melbournskih gasilcev David Mann, je požar izbruhnil ob 23. uri, ko je bila večina gostov v svojih spalnicah, le redki so gledale televizijo v dnevnem salonu. Vzroki požara niso znani, gasilci pa domnevajo, da je izbruhnil na podstrešju. Na sliki (telefoto AP): helikoptrski posnetek pogorišča. Žhzinozdravnišld odbor bo danes spet razpravlja! o encefalopatiji BRUSELJ - Zna-stveni živinozd-ravniski odbor Evropske unije se bo danes sestal v Bruslju, da bi preučil možnost morebitne revizije sklepa o embargu na izvoz britanskega goveda, govedine in vseh proizvodov (farmacevtskih in kozmetičnih) govejega izvora. Kot kaže, bodo preučili predvsem možnost, da bi preklicali prepoved na izvoz britanske želatine živalskega izvora. Velika Britanija menda pogojuje predstavitev svojega načrta o zakolu rizične živine zaradi goveje encefalopatije (BSE) do 30. aprila vsaj s preklicem sklepa o prepovedi izvoza za želatine. KAIRO - Včeraj so v Kairu obesili 30-letnega Ahmeda Mahmuda Helmija, ki je pred petimi leti med stanovanjskim ropom ubil zakonca in njuno služkinjo ter na begu ranil še tri sosede. Zločin je pretresel Kairo, ker je morilec izhajal iz dobrostojeCe meščanske družine in ker je zločin zagrešil v ramadanskem mesecu. Z niško raketo izstrelili ameriško-evropski satelit MOSKVA - Z rusko nosilno raketo proton so predsinoCnim s kazahstanskega vesoljskega izstre-lišča Bajkonur uspešno postavili v zemeljsko orbito sateht, ki ga je ameriška družba Hughes izdelala za družbo Societe Europeenne des Satellites. Težak obračun žrtev strelnega orožja v ZDA NEW YORK - Ameriška ustanova za zaščito otroštva je navedla, da v ZDA vsakih 92 minut umre zaradi strelnega orožja po ena mladoletna oseba. Leta 1993 je tako umrlo 5.751 najstnikov, kar je sedem odstotkov veC kot leto prej. Od teh smrti je bilo 3.661 primerov uboja, 1.460 samomorov, 526 nesreč, za 104 primere pa preiskovalci niso ugotovili pravega vzroka. Po prometnih nesrečah so tako v ZDA krogle drugi vzrok smrti za Američane od 10. do 19. leta starosti. Filipinko Balabagan bodo kmalu izpustili MANILA - Kot je povedal veleposlanik Združenih arabskih emiratov Roy Seneres, bodo iz zapora predčasno izpustili Sarah Balagaban, filipinsko služkinjo, ki je bila obsojena na eno leto zapora in na 100 udarcev z bičem, ker je ubila svojega priletnega delodajalca. Dekle je vedno trdilo, da je to storila v samoobrambi zaradi posilstva, a je bila najprej obsojena na smrt, kasneje pa so ji zaradi zgražanja vse svetovne javnosti kazen omilili. VOJNA V ČEČENIJI KITAJSKI PREMIER V FRANCIJI Vedeno v ruskih rokah Dudajev bi se pogajal le z Jelcinom MOSKVA (dpa, STA) -Ruska tiskovna agencija Interfax je vCeraj sporočila, da so ruske sile zavzele mesto Vedeno, ki je bilo eno od glavnih oporišč CeCenskih upornikov. Poveljstvo ruskih sil je tudi sporočilo, da »trenutno poteka čiščenje« mesta. Približno 350 Čečenskih upornikov naj bi se umaknilo iz Vedena in se zdaj nahaja v kraju Šali, ki leži na jugu te kavkaške republike. Predsednik ruske vlade Cernomirdin je včeraj pogoje čečenskega predsednika Dudajeva za začetek mirovnih pogajanj označil za »nesprejemljive«. »Dudajev je zločinec, ki je začel vojno,« je dejal ruski premier. Voditelj CeCenskih upornikov naj bi izjavil, da bi bile določene spremembe v ruski vladi dobre za umiritev razmer v Čečeniji. Ruski predsednik Jelcin še naprej vztraja pri pogajanjih s posredniki, Cesar pa Dudajev ne sprejema. Voditelj CeCenskih upornikov je prepričan, da bo le v primeru neposrednih pogajanj z ruskim predsednikom Jelcinom kmalu sklenjen mir. V intervjuju za švedski' Časnik Dagens Nyheter je dejal: »Mir bi lahko sklenila v pol ure, Ce bi oba sedela za pogajalsko mizo.« V isti sapi pa je izrazil tudi dvom, da bi dogovor z Jelcinom zadostoval za trajen mir. »V Rusiji se je že zgodil tihi puC. Jelcin v resnici-veC ne nadzoruje prave oblasti, torej vojske.« Po navedbah nekega predstavnika ruske kavkaške republike Ingušije se nameravajo njeni posredniki kmalu sestati z Dudajevom. Mintimer Sajmijev, svetovalec in-gušijskega predsednika,-naj bi bil že na poti v Čečenijo. Jelcin je Šajmijeva imenoval za svojega posrednika, predstavnik Šajmijeva pa je zavrnil poročila, da se bo predsednik Tatarstana kmalu neposredno sestal z voditeljem CeCenskih upornikov, saj naj bi bil v Združenih arabskih emiratih,-kjer preživlja dopust. SREČANJE POLJSKEGA IN RUSKEGA PREDSEDNIKA Razkol zaradi širitve Nata ostaja Kwašniewski in Jelcin sta se raje lotila reševanja drugih vprašanj MOSKVA (Reuter) - Poljski in ruski predsednik, Aleksander Kwašniewski in Boris Jelcin, med včerajšnjimi pogovori nista premostila razkola glede širitve zveze Nato na Vzhod, a sta izrazila upanje, da bo prišlo do pomembnega napredka na drugih področjih meddržavnih odnosov. Kwašniewski je Jelcinu jasno povedal, da se Poljska ne bo odrekla načrtom o vstopu v Nato, Čeprav Moskva temu ostro nasprotuje. Jelcin je po pogovorih sporočil, da sta se s poljskim predsednikom dogovorila o vseh drugih vprašanjih, in izrazil upanje, da se bodo odnosi med drža- vama zdaj izboljšali, saj je-bil dialog s prejšnjim poljskim predsednikom Wa-lenso skorajda nemogoč. »-Kar se tiče vprašanja širitve zveze Nato, nismo dosegli zbližanja stabšC, a ocenjujemo, da imamo še precej Časa za rešitev tega problema,« je dejal Jelcin.-Kvvašnievvski mu je zatrdil, da morebitni vstop Poljske v Nato ne bo pomenil grožnje Rusiji. »Poljska noCe biti skrajna meja nove Evrope. Nato bo temelj vseevropske varnosti v Evropi brez blokov,« je dejal. Sogovornika osredotočila na vprašanje spodbujanja gospodarskega in trgovinskega sodelovanja ter posodobljenja prometnih povezav, ki bi omogočilo napredek v sodelovanju. Pogovarjala sta se tudi o dolgoročni nabavi ruskega plina in izmenjavi študentov. Prednost ima sklepanje novih poslov PARIZ (Reuter) - Kitajski premier Li Peng je vCeraj pripotoval na petdnevni obisk v Francijo. Pariz si od obiska, katerega program so zaradi strahu-pred protesti skupin za Človekove pravice pripravljati v tajnosti, obeta veliko dobičkonosnih pogodb. Med Li Pengovim obiskom naj bi francosko gospodarstvo s Kitajsko sklenilo posle v vrednosti dveh milijonov ameriških dolarjev. Levji delež naj bi pripadel francoskemu izdelovalcu letal Airbus. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Jacques Rummelhardt je dejal, da si Pariz želi strateškega partnerstva s Pekingom, zaradi Cesar si bo Francija prizadevala za povečanje svojega deleža na kitajskem trgu, ki zdaj znaša pičla dva odstotka. Obisku kitajskega premiera nasprotujejo skupine za zaščito človekovih pravic, ki danes v Parizu pripravljajo tudi protestni pohod. Toda francoska policija je protestnikom prostor za protikitaj-sko zborovanje odmerila na nekem trgu, ki je zelo oddaljen od Li Pengove poti, prepovedala pa je tudi približevanje kitajskemu veleposlaništvu. Zelo protikitajsko so nastrojeni tudi nekateri visoki diplomati, ki so služili v Aziji. Ti so v skupnem članku - avtorji so se skrili za psevdonimi - v Časopisu Le Monde Li Penga obtožili, da je rabelj, ki je leta 1989 zatrl demokratično gibanje. »Danes Li vnovič pridobiva izgubljeno Čast. Ali se naši vladarji zavedajo, da žrtvujejo lastno Čast? In našo tudi,« so zapisati omenjeni di-plomati.Rummelhardt je pojasnil, da se nameravata Kitajska in Francija pogovarjati tudi o človekovih pravicah, a dialog po njegovih besedah vsebuje kritične poglede, ne pa tudi konfrontacije. »Pripravljeni smo začeti pogovore o človekovih pravicah, vendar Kitajska ne žeti, da bi to vprašanje vmešavati v mednarodne odnose,« je dejal Li Peng v intervjuju za francosko televizijo. Kitajski premier se bo s francoskimi gostitelji pogovarjal tudi o sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov. NOVICE LIBERIJA PRED VNOVIČNIM IZBRUHOM DRŽAVLJANSKE VOJNE Pogovor ministrov Češke in Poljske o Natu VARŠAVA (STA) - V soboto naj bi se v Vyskovu na Češkem sestali ministri za zunanje zadeve in obrambo Poljske in Češke. Kot se je včeraj uradno izvedelo v Varšavi, naj bi govorili o možnostih za vstop obeh držav v zvezo Nato, pa tudi o posodobljenju obeh vojska ter vprašanjih evropske varnosti. Podobno srečanje je bilo že septembra lani na Poljskem. Varšava in Praga si namreC prizadevata uskladiti dejavnosti za približevanje Severnoatlantski zvezi, hkrati pa si želita okrepiti položaj v zapletenih odnosih z Moskvo, ki širitvi Nata ostro nasprotuje. Gruzinci in Abhazijci začeli izmenjavo ujetnikov MOSKVA (STA) - Gruzinci in Abhazijci so začeli izmenjavo vojnih ujetnikov, ki jo nadzorujejo opazovalci ZN in predstavniki Rusije, je sporočila agencija Interfax. V zameno za dva abhazijska vojaka in posmrtne ostanke štirih vojakov so izmenjali že 28 gruzinskih ujetnikov, Abhazijci pa trdijo, da je na gruzinski strani še štirinajst njihovih vojakov. Na drugi strani pa Tbilisi trdi, da abhazijska stran zadržuje še več kot dvajset gruzinskih vojakov. Abhazijci, ki se borijo za neodvisnost od Gruzije, so leta 1993 po enoletni vojni s svojega ozemlja pregnali gruzinsko vojsko. Na meji med Abhazijo in Gruzijo so zdaj nameščene ruske sile, ki nadzorujejo premirje. Zatiranje neodvisnih medijev na Kosovu BEOGRAD - Srbska policija je na ukaz okrožnega javnega tožilca v Prištini prepovedala tiskanje albanskega tednika Koha, dokler ne bodo raziskane vse podrobnosti v zvezi s slikami, ki bi jih morali objaviti v zadnji številki. Tožilstvo je ocenilo, da gre za fotomontaže, ki grobo žalijo ugled srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Koha je namreC nameravala objaviti sliko, na kateri bi bil Miloševič v družbi s častniki, oblečenimi v nacistične uniforme, in sliko, na kateri bi nacistični vojaki vkorakali v kosovsko prestolnico, naslovili pa bi ju »Anschluss 1989«. Policisti so zaprti tiskamo Feniks, kjer tiskajo Koho, direktorja Ljutfija Zilivodo pa so privedli na »informativni pogovor«. Glavni in odgovorni urednik Kohe Veton Suroi je napovedal, da albanski tednik ne bo ustregel zahtevi policije, da ji pred slehernim izidom posredujejo izvod revije »v odobritev«. Samostojno združenje novinarjev Srbije se je že odzvalo na zadnji napad na svobodo medijev ter protestiralo zaradi »najnovejše kampanje proti svobodi mnenja in izražanja«. (M. M.) Monrovia je posejana s trupli MONROVIA (Reuter) - V Liberiji so vCeraj že tretji dan potekali boji med sprtimi etničnimi skupinami. Američani so iz strahu pred vnovičnim izbruhom krvave državljanske vojne zaceli pripravljati načrte za evakuacijo tujih državljanov. Spopadi, zaradi katerih je moralo svoje domove zapustiti veC tisoč ljudi, so izbruhniti pred tremi dnevi, ko je vladajoči drzavni-svet - ustanovili so ga na zadnjih mirovnih pogajanjih, združuje pa predstavnike vseh sprtih skupin -razrešil ministra za razvoj podeželja Roosevelta Johnsona in zahteval njegovo aretacijo, ker naj bi bil odgovoren za umor, do katerega je prišlo med spopadom z neko milico. Johnsonovi pripadniki v vojašnicah v središču Monro-vie zadržujejo pripadnike afriških mirovnih sil - priče govorijo o približno dvajsetih nigerijskih vojakih - in še nekaj drugih liberijskih talcev, med kate- rimi naj bi bilo štirideset-žensk in otrok. Zajeti so tudi šest libanonskih družin. Eno od njih naj bi po besedah libanonskih diplomatov včeraj že izpustili. Po liberijski prestolnici patruljirajo zahodnoafriški mirovniki, ki poskušajo znova vzpostaviti premirje. »Do konca današnjega dne se moramo vsi zbrati za pogajalsko mizo. Vse sprte strani pozivam, naj se prenehajo spopadati,« je dejal poveljnik mirovnikov John Inienger, ki je dodal, da so mirovne sile (ECOMOG) pripravljene odigrati vlogo posrednika. Inienger in še nekateri očividci trdijo, da so pripadniki plemena-Krahn, ki podpirajo Johnsona, zajeti nekaj vojakov, zvestih Charlesu Taylorju in Alhajiju Kromahu, ki sta elana državnega sveta. Najostrejši boji naj bi potekali v vojašnicah liberijskih oboroženih sil, ki so-zdaj postale zgolj ena od milic. Boji so se razširiti tudi v druge predele mesta. Zanesljivih podatkov o številu žrtev ni, vendar očividci trdijo, da po mestu leži veliko mrtvih in ranjenih. Spopade v Liberiji so obsodili tudi ZN in Organizacija afriške enotnosti. Vsi so nasprotujoče si bojevnike pozvati, naj spoštujejo določila mirovnega sporazuma, ki so ga sprejeli avgusta lani. Zahrbtna državljanska vojna je namreC v najstarejši neodvisni afriški republiki, ki so jo osnovali osvobojeni ameriški sužnji, izbruhnila leta 1989 in je terjala že več kot 150 tisoč življenj. Avgusta lani se je sprtim stranem uspelo dogovoriti o premirju, razorožitvi in splošnih volitvah, ki naj bi jih izvedli v enem letu. Posamezne skrajne milice so sporazum sicer nenehno ogrožale, vendar so sedanji spopadi najhujši po lanskem avgustu. Ameriška administracija je v sosednjo Sierro Leone že poslala transportna letala, ki naj bi sodelovala-pri morebitni evakuaciji ameriških in drugih tujih državljanov. V Monrovio-naj bi iz Sierre Leone vCeraj odletel helikopter s 25 ameriškimi vojaki, ki bodo preučili okoliščine in se odločili o izvedbi evakuacije. GVINEJA ZDA SE PRIPRAVLJAJO NA UMIK SVOJIH DRŽAVLJANOV Združene države Amerike so v Freetovvn, glavno mesto Sierre Leone, poslale več w conakry transportnih letal, ki bodo, če bo treba, iz 0 Liberije evakuirala več sto ameriških in drugih tujih državljanov. % francosko veleposlaništvo r LEONE S Freetovvn 'V Na zemljišču ameriškega veleposlaništva v Monrovii je poiskalo zatočišče več kot 15 tisoč tujcev, med katerimi je 450 ameriških državljanov. Liberijska državljanska vojna, ki traja že od leta / 1989, je doslej zahtevala približno 150 tisoč žrtev. REUTER 1,1 ■ 1 ■ milijona vojakov, kolikor jih premorejo severnokorejske oborožene sile, lahko povzroči strahotno škodo in gorje, čeprav je država, ki bi jih poslala v akcijo, šibka, piše VVashington-Post v zvezi z najnovejšim zapletom na Korejskem polotoku. Nasploh je šibkost tista, ki opredeljuje ravnanje Severne Koreje. Njeno gospodarstvo je ohromljeno zaradi notranjih represij in izolacije, medtem ko se v Južni Koreji razvijata blaginja in demokracija. V zadnjem Času je postala modema izjava, da bo Severna Koreja v bližnji prihodnosti »implo-dirala ali eksplodirala« zaradi obupnega gospodarskega položaja in morebitnega izbruha lakote. Britanski dnevnik Independent pa ugotavlja, da Pjongjang išče predvsem drobiž za ohranitev lastne države pri življenju. Zaradi tega je tudi privolil v minimum političnih koncesij. Očitno pa je, da se Severna Koreja zavzema za dvostransko pogodbo z ZDA, ki bi ji odprla vrata za trgovanje in pomoč. ZDA so zavezane Južni Koreji, vendar morajo misliti tudi na varnost severne Azije. Odnos do Severne Ko- j reje je mogoče primerjati z zdravljenjem zahrbtnega psihopata. Mno- I gokrat je koristno, da se sami pogovarjamo z-njim, Ce imamo pri roki | prisilni jopic, okna zamrežena, paznike pa I oborožene, meni komentator Independenta. (dpa) ____RAKETNI NAPAD NA IZRAELSKA MESTA_ Kotjuše Hezbolaha kosile med civilisti Izraelska letala so se gverilcem takoj maščevala KIRJAT ŠMONA (Reuter) - Libanonska proiran-sko usmerjena gverilska skupina Hezbolah je včeraj z raketami KatjuSa obstreljevala severni del Izraela. Največ škode je utrpelo mesto Kirjat Smona, kjer je bilo ranjenih trinajst ljudi. Izraelska vojska je na napad odgovorila z letalskimi napadi in topniškim obstreljevanjem. Predstavniki Hezbolaha so obstreljevanje izraelskih položajev potrdili. Dejali so, da so napad izvedli iz maščevanja za smrt nekega najstnika, ki jo je skupil, ko je na neki cesti v južnem Libanonu razneslo bombo. Izrael- ska vojska je že zanikala odgovornost za eksplozijo in napovedala povračilne ukrepe. Namestnik izraelskega obrambnega ministra Ori Orr je opozoril, da utegnejo posledice izraelskih povračilnih napadov občutiti tu- di civilisti. Med Izraelom in libanonskimi gverilci namreč vlada tihi sporazum o nenapadanju civilnega prebivalstva. Toda ko ena stran prekrši omenjeno nepisano pravilo, isto stori tudi druga stran. »Ce bo katerakoli operacija spremenila pravila igre, se bomo temu takoj prilagodili,« je dejal Orr in dodal, da bodo Libanonci bržkone odslej živeli v večjem strahu kot doslej. »Imamo pravico, da se branimo, zato IZRAELSKA LETALA NAPADLA JUG LIBANONA Izraelsko letalstvo je včeraj z lovskimi bombniki napadlo gverilske položaje na jugu Libanona, kar je odgovor na raketne napade Hezbolaha, v katerih je bilo na severu Izraela ranjenih 13 civilistov. ____ l#y .... ^Naharija IZRAEL LIBANON izraelsko »varnostno območje« ,x SilmS %' 4 / iKiriat 1 Smona PONEDELJEK, 8. APRIL: Gverilci Hezbolaha z večcevnimi raketometi napadejo izraelski naselji Kirjat Smona in Naharija. Trdijo, da je napad maščevanje za žrtve pri Brahitu. Ranjenih je trinajst civilistov. REUTER bomo poskrbeli, da bodo Hezbolah in vsi, ki ga podpirajo, plačali za svoje početje,« je dejal direktor tiskovnega urada izraelske vlade. Predstavniki izraelskih zračnih sil pa so tudi že potrdili, da so štiri njihova letala obstreljevala položaje Hezbolaha, odkoder naj bi včeraj izstrelili Katju-še. O žrtvah omenjene letalske akcije ni poročil. »Hezbolah ne more nadaljevati obstreljevanja Kirjata Smone in Galileje. Pritisnili bomo na Hezbolah in prebivalce južnega Libanona, ki so pod njegovim vplivom. Našli bomo takšno rešitev, ki nam bo omogočila ustrezno in hitro odzivanje,« je dejal vojaški poveljnik Amiram Levine. Izraelski premier Simon Peres se je na včerajšnje napade odzval zelo mimo. Dejal je, da bo skrbno pretehtal, kaj storiti in Česa ne. Zaradi tega je že doživel ostre kritike vseh opozicijskih skupin, tako da ob morebitnem nadaljnjem izzivanju Hezbolaha zagotovo ne bo mogel o"stati miren. Pred vrati so namreC splošne parlamentarne volitve. Proti izraelski vladi je protestiralo tudi nekaj prebivalcev Kirjata Smone, ki so na glavni mestni ulici zažigali avtomobilske gume. Medtem ko jih je policija razganjala, so vzklikali »Policijska država«, »Peres, izgini domov« in druga protivladna gesla. »Ne morem reci, kaj storiti, toda ne moremo imeti hkrati sovražnega odnosa do Hezbolaha in vladne politike,« je dejal Sulamit Malul, prebivalec Kirjata Smone. Vranilzky brani »alpski finančni raj« DUNAJ (Reuter) - Avstrija je vCe- pravica do odpiranja anonimnih raj uradno sporočila, da ne na- bančnih raCunov, ki jo omogoča merava spremeniti zakonodaje o avstrijska zakonodaja, ni v na-anonimnih bančnih računih, za- sprotju z direktivo 91/308 Evrop-vrača pa tudi obtožbe evropske ske unije o preprečevanju pranja komisije, da s tem v svojih ban- denarja. Evropska komisija je fe-kah omogoča pranje denarja, bruarja Avstrijo opozorila, da Kancler Franz Vranitzky (na sli- mora spremeniti bančno zakono-ki, telefoto: Reuter) je povedal, dajo, sicer bo proti njeni vladi da so anonimni računi del av- nastopila s pravnimi ukrepi. Avstrijske tradicije. »Avstrijci so že strija je edina članica EU, ki do-dolgo vajeni takšnega varčevanja voljuje odpiranje anonimnih in zaupajo bankam. Prepričani bančnih računov, evropska ko-smo, da argumenti, ki jih zastopa misija pa ocenjuje, da je v av-Bruselj, niso prepričljivi,« je po- sirijskih bankah na takšnih raču-vedal v pogovoru za avstrijski ra- nih približno 1, 4 bilijona šilin-dio. Finančni minister Franz Kli- gov (dvesto milijard nemških ma je napovedal, da bo Avstrija, mark). Kancler Vranitzky sicer če se bodo pritiski evropske ko- trdi, da Avstrija ni primerna za misije nadaljevali, svoje stališče pranje večjih vsot denarja, kljub zagovarjala tudi pred evropskim temu pa je lani VVashington idili-sodiščem. Vlada je včeraj potrdi- čno alpsko državo postavil ob la odgovor, ki ga bo zunanji mi- bok Kolumbiji, Tajski in Venezu-nister VVolfgang Schussel prene- eli - državam, ki pri »pralnicah« sel Bruslju. Dunaj vztraja, da zamižijo na eno oko. VIETNAMSKA KOMUNISTIČNA PARTIJA PREDSTAVLJA NOV PROGRAM ZA INDUSTRIALIZACIJO NOVICE Dižovno kapitalistično gospodarstvo HANOJ (Reuter) - Vietnamsko komunistično vodstvo, ki po desetletju gospodarskih reform uživa podporo večine ljudi, je včeraj predstavilo dolgoročni program za industrializacijo države prek tradicionalnih socialističnih vzvodov države in partije. Predstavniki centralnega komiteja Komunistične partije so pred partijskim kongresom, ki je napovedan za junij, predstavili osnutek političnega poročila, v katerem se je vietnamsko komunistično vodstvo zavezalo k nadaljevanju previdnih poskusov na področju tržnega gospodarstva in odpiranja proti svetu. Kljub spodbudnim obljubam pa v dvanajst strani dolgem poročilu časopisnega formata mrgoli sloganov o nadaljnjem širjenju komunistične ideologije in vpliva partije. »Gospodarsko oživitev države je treba doseči z okrepitvijo socialistične državne uprave,« je na tiskovni konferenci zatrdil Hong Ha, generalni sekretar komiteja Komunisti- čne partije. Retorika »z dvojno ostrino« ni nikakršna novost v retoriki vietnamske vlade, ki meni, da je odigrala izjemno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti, ne da bi pri tem ogrozila enostrankarski sistem. Kljub temu pa omenjeno dvolično pisanje v partijskem političnem poročilu, v katerem je začrtana usmeritev Vietnama v prihodnjih petih letih, vendarle kaže na to, da so reformisti in konservativci v partijskih vrstah vse bliže dogovoru, saj se zadnji na junijskem kongresu ne želijo osmešiti s trdovratnim vztrajanjem pri »starih normah«. »Vietnam se je izvlekel iz socialne in gospodarske krize,« je dejal Ha. »Osnutek političnega po- ročila poudarja dve strateški nalogi: gradnjo socializma in obrambo domovine ter pospešitev industrializacije in modernizacije, ki bo do leta 2020 Vietnam spremenila v industrijsko državo.« Partijsko poročilo napoveduje, da se bo letni bruto narodni dohodek - ki zdaj znaša 200 milijonov dolarjev in je eden najnižjih na svetu - v prihodnjih petih letih podvojil. Ekonomska rast bo sodec po napovedih omenjenega poročila izjemno hitro napredovala - in sicer devet do deset odstotkov letno. Sekretar vietnamske komunistične partije je napovedal tudi spodbujanje zasebnega sektorja, Čeprav partijsko poročilo še vedno govori o »državnem kapitalističnem gospodarstvu«. To je v nasprotju z nasvetom mednarodnih gospodarskih organizacij za pomoč in svetovanje, ki so Hanoj pozvale, naj Cim prej začne uresničevati dolgoročni privatizacijski program. Odločitev partije za »državno kapitalistično gospodarstvo« utegne tako razočarati morebitne tuje vlagatelje, ki so se v Vietnamu nadejali kapitalistom prijaznega poslovnega okolja. »Vla- da je izjemno samozavestna in se celo želi posvetovati,« je izjavil neki zahodni diplomat v Hanoju. »Govorijo o državni intervenciji, državnih podjetjih in hitrem razvoju zasebnega sektorja - prepričani so, da lahko uresničijo vse hkrati.« Vietnam se noče odpovedati ne razvoju ne komunizmu (Reuter) ■H Drugi hrvaški osumljenec v rokah haaškega sodišča HAAG (STA) - Avstrijska policija je včeraj mednarodnemu sodišču za vojne zločine izročila drugega hrvaškega osumljenca Zdravka Mucida, enega od štirih, ki so obtoženi nasilja nad bosanskimi Srbi. MuciCa, proti kateremu je bila obtožnica vložena 22. marca letos, so takoj prepeljali v zapor sodišča Združenih narodov na Nizozemskem in ga bodo prvič zaslišali že jutri. Obtožen je odgovornosti za hude kršitve ženevskih konvencij ter kršitve mednarodnega vojnega prava kot poveljnik taborišča Celebiči v Konjiču v srednji Bosni med majem in novembrom 1992. Njegovi podrejeni so tedaj umorili najmanj štirinajst in mučili najmanj sedem ujetnikov, zagrešili pa so tudi dve posilstvi ter druga nečloveška dejanja. Štiridesetletnega Muciča, ki je obtožen tudi neposrednega sodelovanja pri kraji premoženja ujetnikov, je avstrijska policija na zahtevo haaškega sodišča aretirala 18. marca letos na Dunaju. Predstavniki islamskih držav v Sarajevu SARAJEVO (STA) - Približno petdeset zunanjih ministrov in visokih predstavnikov iz skoraj dvajsetih islamskih držav, ki se bodo danes v Sarajevu udeležili sestanka kontaktne skupine Organizacije islamske konference (OIK), si je včeraj ogledalo prestolnico BiH. Iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati se ogleda ni udeležil, ker ga je sprejel premier BiH Hasan Muratovič. Zunanji ministri in predstavniki OIK bodo v Sarajevu razpravljali o svojem prispevku pri obnovi Bosne in Hercegovine. Oblikovali naj bi tudi skupno izjavo za konferenco o obnovi BiH, ki bo 12. in 13. aprila potekala v Bruslju. Sindikalna konferenca srednjih šol in dijaških domov o šolski zakonodaji LJUBLJANA - Včeraj se je sešla sindikalna konferenca srednjih šol in dijaških domov, ki deluje v okviru Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije. Večji del razprave so namenili težavam, ki so nastale po sprejetju nove šolske zakonodaje, ki je stopila v veljavo 15. marca, spregovorili pa so tudi o zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja. Razpravljali so o težavi, ki pesti vse šolnike - nizkih plačah. Včeraj popoldne se je sešla tudi Koordinacija sindikatov negospodarskih dejavnosti Slovenije, ki naj bi sprejela stališča za nadaljevanje pogajanj o spremembah aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti za leto 1996, z vladno pogajalsko skupino pa naj bi se srečala že danes opoldne. (V. V., foto: Uroš Potočnik) Pred konferenco županov srednjeevropskih prestolnic LJUBLJANA-Župan Dimitrij Rupel je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil program konference županov srednjeevropskih prestolnic in regionalnih središč, ki bo konec tedna potekala v Ljubljani. Župani Budimpešte, Dunaja, Varšave, Bratislave, Prage, Bologne, Rima, Trsta, Krakovva in Ljubljane bodo na srečanju razpravljali o prispevku srednjeevropskih prestolnic k približevanju nekdanjih socialističnih držav evropskim ustanovam, sodelovanju pri prenovi Sarajeva, varovanju sredjeevropske kultur-. ne identitete nasproti medijskim monopolom na Zahodu in vplivu srednjeevropskih političnih struktur na razvoj lokalnih in regionalnih ustanov. (T. U., foto: Uroš Potočnik) DRUŽINSKA POLITIKA / PORODNIŠKI DOPUST Se nas bo prijela skandinavska miselnost? Vladni predlog zakona o porodniškem dopustu se zgleduje pri Nordijcih LJUBLJANA - Vprašanje sprememb porodniškega dopusta je zadnje Čase malce »poniknilo«, a bo kaj kmalu spet zelo aktualno. Jutri gre namreč v vladno proceduro predlog sprememb zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, to pa hkrati pomeni, da svoj predlog o triletnem porodniškem dopustu umika stranka Slovenskih krščanskih demokratov. Pri spremembah so se, kot pravi direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik, zgledovali pri skandinavskih državah oziroma sedmih smernicah do leta 2000, ki jih je na temelju večletnih raziskav pripravil Nordijski ministrski svet. Spremembe naj ne bi bile takojšnje, temveč bi nakazovale pravilno usmeritev v družinski politiki na daljši rok. To se zlasti nanaša na pripravo novega zakona o delovnih razmerjih in posledično o družinskih prejemkih. Poleg nekaj manjših sprememb, ki zadevajo ureditev vprašanja otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju oziroma 90 dni avtomatičnega porodniškega dopusta za očeta pri dveh ali veC živorojenih otrocih, kar jeza posameznike seveda zelo pomembno, je novi predlog zajet v štirih poglavitnih točkah. Kot pravi Vera Kozmik, naj bi ohranih zdajšnjih 105 dni porodniške ter 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka, Čemur pa bi dodali dodatni starševski dopust. Ta bi bil za vse enak in bi bil ovrednoten na približno 165 tisoč tolarjev. Starši bi ga lahko izkoristili za plačevanje organiziranega otroškega varstva ali pa ga naložili kot osnovo v stanovanjski sklad za pridobitev ugodnega posojila po nizki subvencionirani obrestni meri. Tretja novost je možnost izkoristiti porodniški dopust v daljšem Časovnem obdobju, kar poznajo že v številnih državah. Časovno to pomeni do 18. leta otrokove starosti, pri Čemer so, kot poudarja Vera Kozmik, izhajali predvsem iz tega, da za starše ne bi bila motivacija le denar, temveč zlasti čas, ki ga je treba posvetiti otroku. Hkrati je to tudi zaščita pred delodajalci, ki bi tako staršem morali omogočiti ta dopust namesto rednega, tudi vsega naenkrat. Četrta novost je nadaljevanje dopusta za nego in varstvo otroka v enem kosu. To pomeni, da bi bilo mogoCe po letu dni vzeti še 90 dni dopusta, vendar bi vsak partner lahko vzel natanko polovico, torej 45 dni. Največ ugovorov je že zdaj slišati prav zaradi 45 dni dopusta za očeta, ker naj bi bila to po mnenju posameznikov zanj »prisila«... V smernicah Nordijskega ministrskega sveta so predvideni tudi meseci, namenjeni materi, meseci, namenjeni oCetu, in meseci, namenjeni obema staršema, ki si jih oče in mati delita po dogovoru. Na Švedskem, kjer že imajo dva tedna »samo svojega« dopusta, očetje menijo, da bi bila prava mera mesec dni, ta dopust pa jih izkorišča že kar 40 odstokov. Tega torej ne razumejo kot nepriljubljeno obveznost, pac pa kot ukrep, ki prispeva tudi k izenačitvi možnosti moških in žensk pri vstopu na trg delovne sile. Nezanemarljivo je dejstvo, da morajo imeti tudi oCetje občutek, da morajo skrbeti za družino, meni Vera Kozmik; in Skandinavci so dokazali, da se moškim zato ni treba bati, da bi v očeh okolice izpadi kot copatarji. Konec koncev, dodaja sogovornica, so moški pri nas nekako diskriminirani, saj preprosto nimajo možnosti, da bi biti - nežni. Posamezni kazalci pa vendarle govorijo v prid novodobni miselnosti tudi pri nas, saj se vse veC očetov odloča za porodniški dopust, Čedalje veC jih je, ki želijo biti navzoči pri porodu, mladi postavljajo družino med najpomembnejše vrednote, lanska raziskava pa je pokazala, da je pri razlogih, zakaj starši nimajo veC otrok, dolžina porodniškega dopusta šele na 20. mestu. Katarina Novak STRANKE / DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Vlada naj politiko plač uredi na sistemski ravni Slovenija bo plačala svojo ceno, ne glede na to, kako se bo odločila - za vstop v EU ali proti njemu LJUBLJANA - Predstavniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili strankina stališča o aktualnih dogodkih. O nedavni parlamentarni razpravi o slovenski zunanji politiki je predsednik stranke Jože GlobaCnik dejal, da je iluzija, da bo Sloveniji uspelo doseči polnopravno članstvo v EU, hkrati pa ohraniti dosedanjo raven suverenosti. Po njegovem prepričanju vstop v EU nujno pomeni delno izgubo suverenosti, kakor tudi, da bo Slovenija plačala ceno v obeh primerih; Ce se odloči za ali proti vstopu v EU. O nekaterih - po njegovem mnenju nepoštenih - primerjavah med plačami in pokoj- ninami ter med najvišjo in najnižjo pokojnino in pokojninah nasploh je GlobaCnik dejal, da se neurejena politika plač zrcali tudi v neurejenosti pokojninskega sistema. Zavrnil je tiste, ki v primerjavah med pokojninami navajajo razmerje 1 :10 in več, saj je po njegovem mnenju treba povedati, kaj se primerja s Cim. GlobaCnik je omenil še poslanske plaCe, za katere je dejal, da v materialnem smislu niti niso tako visoke, kot je velik njihov negativen odmev v javnosti. Po njegovem mnenju sta ureditev pokojninskega sistema in urejena politika plaC temi, ki se ju bo morala vlada lotiti na sistemski ravni, ne pa z enkratnimi potezami, s katerimi v primeru stavk ustreže stavkajočim. (A. K.) Upokojenci so nezadovoljni tudi zaradi stavke zdravnikov, čeprav jo stranka zagovaija (Foto: B. R.) KOMENTAR _______Janja Klasinc____ Makedonci nam niso zmešali štren Ob vesti, da sta Skopje in Beograd po medsebojnem priznanju in vzpostavitvi diplomatskih odnosov sklenila, da Makedonija priznava ZRJ državno kontinuiteto in mednarodnopravno subjektiviteto, Srbiji in Cmi gori pa priznava tudi kontinuiteto od leta 1918, se nehote poraja vprašanje, kaj to pomeni za Slovenijo in njen položaj v sukcesijskih razpravah. Na drugi strani to odpira tudi vprašanja o razvoju novih odnosov na Balkanu. Vodja slovenske pogajalske skupine dr. Mejak meni, da makedonska odločitev ne pomeni velikih sprememb za Slovenijo. Vsekakor ne more priti do formalnopravnih - ali bolje rečeno - mednarodnopravnih sprememb, saj medsebojno priznanje dveh držav in njuni dvostranski dogovori v ničemer ne spreminjajo odločitve svetovne organizacije. Resolucija Združenih narodov številka 1022 namreC doloCa, da so vse nekdanje jugoslovanske republike enakopravne naslednice razpadle SFRJ. Ni pa nujno, da se ne bo kaj spremenilo med pogajanji. Makedonsld korak je nedvomno posledica njenega težkega mednarodnega položaja. Zaradi zaostrenih odnosov, ki jih ima od razglasitve samostojnosti z Grčijo, občasnih bolgarskih apetitov in notranjih težav z državljani albanske narodnosti je za Makedonijo vsakršno zaostrovanje s severno sosedo Jugoslavijo povsem odveC. V nasprotju z vsemi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, ki so po razpadu SFRJ postale samostojne države, je imela Makedonija ves Cas zelo korektne odnose s Srbijo in Cmo goro, ki sta se združili v tretjo Jugoslavijo. Malokdo ve, da je Makedonija edina država, ki je imela dostop do zveznih arhivov v Beogradu. Slovenija, Hrvaška in BiH lahko o tem za zdaj samo sanjajo. To pomeni, da se tudi ZRJ zanima za Makedonijo. Nekateri menijo, da celo tako zelo, da je ponedeljkova vzpostavitev diplomatskih odnosov prvi korak k Sirjenju tretje Jugoslavije oziroma k uresničitvi zamisli o balkanski (kon) federaciji. Kakorkoli se bodo razvijali južnobalkanski odnosi, posredno bodo vplivali tudi na Slovenijo. Za začetek bo »poroka« med Beogradom in Skopjem bržkone spremenila odnose v Četverici (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo in Skopje), ki je doslej v pogajanjih o sukcesiji nastopala enotno. Ta enotnost bo zdaj - Čeprav bo Makedonija bržkone še naprej sodelovala v skupini - verjetno šibkejša. To je bilo občutiti tudi zadnja dva meseca, ko bi se morali pogajalci štirih držav srečati v Skopju, pa jih makedonski organizatorji niso poklicali. Ponedeljkov dogodek pojasnjuje, zakaj. V skupini bo bržkone tudi manj zaupanja, saj trije ostrejši pogajalci ne bodo nikoli gotovi, kdaj utegne kakšna od informacij pricurljati v beograjsko pogajalsko skupino, ki je v tem primeru na nasprotnem bregu. Kaj večjega se ne more spremeniti. Vsaka država bo iskala rešitve, ki bodo zanjo najboljše. Tako lahko kmalu pričakujemo podoben sporazum med Beogradom in Zagrebom, čeprav v tem primeru ne bo šlo za premoč enega nad drugim. Dolgoročni slovenski interes je vsekakor dobro in enakopravno gospodarsko sodelovanje z vsemi nekdanjimi sestrskimi republikami - temu interesu bi verjetno kazalo podrediti tudi politiko v medsebojnih odnosih. Ym\ o nekajdnevnih pogajanjih L/ med vodstvom poslovnega si-X stema Slovenskih železnic (SZ) in železniškimi sindikati so se pogajanja včeraj popoldne nadaljevala. Pogajalski strani sta našli skupni jezik glede ohranjanjanja realnih plač in ohranjanja dosežene ravni socialnih pravic delavcev, kopja pa se še vedno lomijo pri višini izhodiščne plače in regresa za leto 1996. Včeraj je predsednik železniških sindikatov Slavko Kmetic pojasnil, da se bo stavka v primem neuspešnih pogajanj začela danes ob 8. uri in bo trajala vse do izpolnitve zahtev. Pojasnil je, da so že septembra lani dali pobudo za spremembo kolektivne pogodbe, vendar so se pogajanja zavlekla vse do včeraj, kljub temu, da so v sindikatu upali, da bo kolektivna pogodba nared že 1. januarja letos. Ob tem je okrcal tu- Med državo in debdajalci di državo, ki naj bi jim z grobimi zakonskimi posegi ves Cas »skakala v želodec«. Železniški sindikati zahtevajo povišanje izodiščne plače s 34.989 na 45 tisoč tolarjev, medtem ko jim delodajalec ponuja le za 2,56 odstotka višjo izhodiščno plačo. Po besedah Kmetiča je lanska inflacija znašala 8,6 odstotka, plača na železnici pa se je dvignila le za 4,4 odstotka, v gospodarstvu pa za 13 odstotkov. Za primerjavo je tudi pojasnil, da je v letošnjem januarju povprečna plača delavca s petnajsletno delovno dobo znašala 87.979 tolarjev bruto (brez dodatkov), medtem ko je v gospodarstvu ta znašala 119.709 tolarjev in v negospodarstvu 142.703 tolarjev bmto. Glede regresa pa je Kmetic dejal, da železničarji zahtevajo 104 tisoč tolarjev bmto, torej tisto vsoto, ki jo zahtevajo sindikati v ovim socialnega sporazuma. Zeljno pričakujejo rezultate včerajšnjega sestanka ekonomsko-social-nega sveta, na katerem naj bi se dogovorili o višini minimalne plače in regresa. Ob tem je opozoril, da naj bi na ministrstvu za delo v tajnosti pripravili delovni osnutek zakona, ki bo zopet zamrznil plače. Trditve vodstva SZ, da bi uresničitev stakovnih zahtev pomenila zlom poslovnega sistema, pa je Kmetic zanikal. »Zahteve so naša pogajalska izhodišča, v praksi pa se vselej dogovorimo za neko srednjo raven,« je dodal Kmetic. Tako naj bi zahtevano višino izodiščne plače že znižali s 45 tisoč na 42.178 tolarjev. t-* rejšnji konec tedna je direktor LJ Slovenskih železnic Marjan JL Rekar pojasnil, da zahteve železniških sindikatov predstavljajo povečan obseg sredstev za plače za dodatnih IT, 5 milijarde tolarjev, kar bi povzročilo zlom poslovnega sistema Slovenskih železnic. Ob tem je ves Cas poudarjal, da vodstvo SZ popolnoma izpolnjuje pogoje iz kolektivne pogodbe in dodal, da v primeru stavke ta ne bo plačana, ker ni napovedana zaradi kršitev kolektivne pogodbe in je tako nelegitimna. Sicer bi bili delavci za pet dni upravičeni do 90-odstotnega izplačila. In kaj zahtevajo sindikati? Zahtevajo ohranjanje realne rasti plač. To možnost naj bi jun vodstvo ponudilo, vendar se bojijo, da so zahteve višje od sedanjih navedb. Izhodiščna Izpolnitev mhtev bi zlomila posbvni sistem SŽ plača naj bi se skupaj z vsemi dodatki povečala za kar 48 odstotkov, kar pomeni, da bi se s sedanjih 34.989 zvišala na 45 tisoC tolarjev. V zahtevanem povišanju je po izračunih vodstva SZ le 28,6 odstotka izhodiščne plače, vse ostalo predstavlja dodatke (pogajalski strani se pogovarjata tudi o napredovanju, dodatku na delovno dobo, znižanju plačilnega razreda za neizpolnjevanje zahtevane strokovne izobrazbe, regresu, novoletnem izplačilu, odpravnini ob upokojitvi...). Rekarje tudi pojasnil, da bi uresničitev zahtev železniškega sindikata v nekaj mesecih ogrozila celo redno izplačevanje plač na sedanji ravni. Postregel je tudi s primerjavo povprečne plače v Sloveniji in na SZ, ki kaže, da je bilo slovensko povprečje 71.279 in na železnici 74.414 tolarjev, kar pomeni, da so bile železniške plače za 4, 4 odstotka višje. Sindikati sicer trdijo, da se je povečala storilnost, zaradi Cesar bi morale biti plače višje. Vendar ima vodstvo SŽ tudi v tem primeru argument, in sicer, da so SZ ms pmpeljale za 26 odstotkov več tovora, vendar so izračuni pokazali, da je produktivnost kljub temu višja le zal, 1 odstotka in še to zaradi boljše organizacije dela, ne pa zaradi več dela. Vesna Vukovič GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: »Giovanna d’Arco al rogo« (Ivana Orleanska na grmadi) Arthurja Honeggerja v gledališču Rossetti. Gledališče Rossetti Danes, 10. aprila, ob 20.30 (red prost ) predstava v koprodukciji gledališča Verdi in Stalnega gledališča F-JK: »Giovanna D’Arco al rogo« (Ivana Orleanska na grmadi) Arthurja Honeggerja. Režija Antonio Calenda, dirigent Julian Kpvatchev. Predstava v abonmaju: odrezek St. 2 - red prost. Jutri, 11. t.m., ob 18.00 - sreCanjez gledališko skupino. Vstop prost. Spazio Rossetti: ob 16.30 Internet in ob 17.00 Video. Ponovitve: jutri, v Četrtek, 11.4., ob 20.30 (red F); petek, 12.4., ob 20.30 (red H); sobota, 13.4., ob 20.30 (red L); nedelja, 14.4., ob 16. uri (red G). Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063). V teku je tudi predprodaja vstopnic za naslednje predstave, ki so: G. Testori »Edipus» (16. in 17.t.m.), E. E. Schmidt »II visitatore« (od 18. do 28. t.m.), L. Archibugi »La notte della vigilia« (od 26.4. do 26.5) in P. Rossi »Rabelais« (29. in 30.4.) Gledališče Cristallo - La Contrada Od 13. do 28. aprila bo na sporedu.predstava »Galina vecia« z Ariello Reggio in Oraziom Bobbio. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 10. t. m., ob 19.30 ponovitev musicala »Anatevka«. Pri Joklnu - Društvo pisateljev in KD Pri Joklnu: v Četrtek, 18.4., ob 19.30 literarni veCer »Slovenska beseda današnjih dni«. Večer bo popestril kvartet bratov Smrtnik. TINJE Dom prosvete Sodalitas: danes, 10. t. m., ob 19.30 predavanje univ. prof. dr. Andreja Mo-ritscha z dunajske univerze »Kulturna avtonomija za koroške Slovence 1925-1930«. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: jutri, 11. t. m., ob 20. uri informacijsko srečanje »Železnica skozi Rož«. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V farni cerkvi: V soboto, 13. t.m., ob 20.00 -Koncert Akademskega pevskega zbora Glinka iz St.Petroburga (Rusija) s spevi ruske velikonočne liturgije. ŠENTJAKOB V ROŽU Regionalni center KKD: V soboto, 13. t.m., ob 16.00 - Igra »Mala Carobnica, ki ni mogla biti zlobna« Nastopa otroška skupina iz Zva-beka. ŽELEZNA KAPLA Na pokopališču: v nedeljo, 14.4., ob 11. uri spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta. Kulturni spored bodo oblikovali Lovski pevski zbor in recitatorji. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA BOUUNEC Občinsko gledališče France Prešeren V okviru »Odprte meje 1996«, ki bo v soboto, 13. in v nedeljo, 14. t. m. bodo v nedeljo, 14. t. m., ob 10.30 predstavili knjigo Livia Doriga »Od Cresa do Krasa«. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511 Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM Jutri, 11. aprila, ob 20. uri, za abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI. PREDPREMIERA. Petek, 12. aprila, ob 20. uri. PREMIERA. A. P. Cehov: TRI SESTRE Sobota, 13, aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala drama P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Danes, 10. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Jutri, 11. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950 Eugen d’Albert: MRTVE OCI Petek, 12. aprila, ob 16.30, za red PETEK, IZVEN in KONTO. Sreda, 17. aprila, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOČI Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Jean-)acques Bricaire: DOHODNINA Danes, 10. aprila, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN. Jutri, 11. aprila, ob 19.30, ža abonma E in IZVEN. A. Jarry: KRALJ UBU Petek, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Torek, 16. aprila, ob 19.30. PREMIERA. Mala scena J. Genet: SLUŽKINJI Danes, 10. aprila, ob 22. uri, za IZVEN. T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 12. aprila, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. Peter Shaffer: EQUUS Četrtek, 18. aprila, ob 21. uri. PREMIERA. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061/332-288. 2KM91 Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ Petek, 12. aprila, ob 20. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962 Veliki oder A. Novak: STOTISOCNOGA Jutri, 11. aprila, ob 17. uri. Lojze Kovačič: ZGODBE S PANJSKIH KONCNIC Petek, 12. aprila, ob 19.30. Gostuje Lutkovno gledališče Jožeta Pengova. Ivo Svetina: ZARIKA IN SONCICA Sobota, 13. aprila, ob 11. in 17. uri. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva II. Liubliana tel: 061/125-33-12 A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA Petek, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI Petek, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN. A. T. Linhart - A. Rozman-Roza: PUSTI OTOK Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJIC V SEZONI! PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Mary Chase: HARVEV Petek, 12. aprila, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 13. aprila, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN. Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Sobota, 13. aprila, ob 20. uri. Gostovanje v Velenju. Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC Danes, 10. aprila, ob 11.30. Gostovanje v Trbovljah. Jutri, 11. aprila, ob 10. in 12. uri. Gostovanje v Zagorju ob Savi. Amaterski mladinski oder: BUTALCI Sobota, 13. aprila, ob 10. uri. Gostovanje v Kranju. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama Ivo Svetina: BABILON Danes, 10. aprila, ob 20. uri. Jutri, 11, aprila, ob 20. uri. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEDE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 Eugene Labiche: FLORENTINSKI SLAMNIK Petek, 12. aprila, ob 19.30. PREMIERA. Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za anonma SOBOTA VEČERNI in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681 R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Jutri, 11. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 16., sobota, 20., in petek, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Petek, 12. aprila, ob 19.30, za abonma PETEK 2., IZVEN in KONTO. Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za abonma SOBOTA 1., IZVEN in KONTO. GLASBA TRST Stolnica Sv. Justa Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 V Četrtek, 18. aprila, bo ob 20.30 na sporedu zadnji koncert abonmajske sezone GM: M. Bizjak (orgle) in S. Slokar (Celo). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 koncert Wurttembergisches Kammerorchester Heilbronn, solist M. Andre (trobenta). Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije Jubi, 11. aprila, ob 20.30 izredni dobrodelni koncert za A.N.Fa.Mi.V v sodelovanju z Lions Club. Nastopili bosta Giovanna Gosta (sopran) in Luca Sari (klavir). Na programu Schubert, Strauss, Wolf, Wagner, Liszt, Verdi, Rossini, Donizetti, Zanettovich. Univerza - Avla Magna (Trg Evropa) V ponedeljek, 15. aprila, ob 18. uri koncert »Glasba v Avli Magni«. Nastopil bo »Trio lu-lius«. GORICA Avditorij L.Fogar - Korzo Verdi 4 Do 14. t.m., bo na vrsti Mednarodni glasbeni natečaj A. Marcosig za mlade violiniste in violonCeliste.V nedeljo, 14. t.m., ob 17.00 -nagrajevanje najboljših in slavnostni koncert. Od 16. do 25. t.m. pa bo na sporedu turneja nagrajencev v Padovo, Čedad, Benetke, Celovec, Salzburg in Zagreb. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Občinska umetnostna galerija na Trgu Unita: Se jutri, 11. t. m., je na ogled fotografska razstava »Mladi v Trstu«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju. Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja °d torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 25. m., 1. maja ter ob nedeljah in praznikih od 9- do 13. ure. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicold 20); do 16.4. razstavlja slikar Carmelo Vrani- Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita. Art Gallery: razstavlja Etko Tutta. RICMANJE Baragov dom: do Velike noči je na ogled razstava »Naše stare fotografije«. BOUUNEC X Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy. SORICA Katoliška knjigarna: v petek, 12. t.m., ob 18. uri odprtje razstave slikarke Patrizie Devide. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Evropska hiša - Generalni konzulat R Slovenije, SPZ, KKZ: v petek, 12. t. m., ob 19.30 otvoritev razstave Jerneja Strleja »Pod plaSCem Baranske megle do večne skrivnosti«. Razstavo bo odprl minister za kulturo R Slovenije Janez Dular. Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«. Galerija Pri Joklnu: v petek, 12. t. m., ob 19.30 odprtje razstave Draga Valentinija. Galerija Freund: do 7.4. razstavlja Gottfried Fabian. Galerija Slama: do 10.4. razstava Heinza G6-bla. BEUAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli. Galerija Holzer: razstavlja Oswald Oberhu-ber. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno». ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Galerija »Anin«: do 15.4. razstava v spomin Valentinu MisiCu. SPITAL OB DRAVI Etnološki muzej v gradu Porcia: na ogled je razstava iz Čebelarskega muzeja v Radovljici. CANKARJEV DOM Danes, 10. aprila, ob 20. uri: ZLATI ABONMA. FILHARMONIČNI ORKESTER FRANCOSKEGA RADIA. Dirigent Marek Janovvski (foto). Solist Francois-Rene Duchable, klavir. Program: G. Faure, M. Ravel, P. I. Čajkovski. Gledališče B. Slade: OB LETU OSOREJ Petek, 12., in torek, 23. aprila, ob 20.30. Glasba Dirigent Leo Kramer. Solist Karoly Mocsari, klavir. Program: A. Srebotnjak, B. Bartok, A. Bruckner. Ples Jutri, 11. aprila, ob 21. uri: ČAROBNO -MIA ŽNIDARIČ & STEVE KLINK TRIO. Danes, 10., in četrtek, 11. aprila, ob 20. uri: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Jutri, 11., in petek, 12. aprila, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana Danes, 10. aprila: RAVELAND. Nastop DJ Tl 000 iz Detroita. KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE Novo mesto Danes, 10. aprila, ob 19.30: Komorni orkester RTV Slovenija CAMERATA LABACENSIS. Solist Stane Demšar, violončelo. DISKOTEKA DC-3 DAKOTA BTC, dvorana E. Liubliana ELEKTRIČNI ORGAZAM Jutri, 11. aprila, ob 21. uri. GALERIJA S.O.U KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana KVARTET FLAVT PAN Torek, 16. aprila, ob 19.30. RAZSTAVE BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31, Ljubljana SODOBNA HRVAŠKA RISBA (18 avtorjev) Odprtje razstave bo danes, 10. aprila, ob 19. uri. Na fotografiji Marcela Munger, Zemljevid, 1990, kombinirana tehnika. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 Joe Tilson Keramoskulpture Razstava bo na ogled do 2. maja. GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper Hans Arp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940-1956 (do 5. maja). GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana Irena Jeras-Dimovska in Boge Dimovski Grafike in skice Razstava bo na ogled do 5. maja. GALERIJA ILIRIJA Tržaška 40. Ljubljana V galeriji je do 12. aprir la na ogled razstava absolventov Mestne Sole za risanje in slikanje. NARODNA GALERIJA Puharjeva ulica 9 Liubliana Andrej Smrekar: Macesen / Iz gorenjske krajine. Odprtje razstave bo danes, 10. aprila, ob 18. uri. GALERIJA S.O.U. KAPELICA. Kersnikova 4. Ljubljana Stephen j Shanabrook NajnovejSa dela Razstava bo na ogled do 26. aprila. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana NEURESNIČENI PROJEKTI ZA RAZDEJANO MESTO Razstava bo na ogled do 26. aprila. UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR Strossmaverieva 6 V spodnjih prostorih Umetnostne galerije Maribor je na ogled razstava akvarelov Ota Rimeleja Oko gleda predmete... NOVICE Boffi prvi v Camembertu VIMOUTIERS - Italijan Adriano Baffi je zmagovalec 57. kolesarske dirke pod Pariza do Camember-ta, ki Šteje za francoski pokal. Po 200 kilometrih je bil na cilju za sekundo hitrejši od Francoza Didie-ra Rousa, tretjeuvrščeni Italijan Federico Colonna pa je imel - z glavnino vred - že 46 sekund zaostanka. Vodita Grafova in Seleševa LONDON - Mariborčanka Tina Križan je na kot najboljša Slovenka na 143. mestu, Kranjčanka Barbara Mulej je 150., Petra Rampre pa 419. Američanka Chanda Rubin je od prejšnjega tedna napredovala za dve mesti in je sedaj šesta igralka sveta. Na prvem mestu ženske teniske lestvice WTA sta še naprej Nemka Steffi Graf in Monika Seleš, na drugem je Španka Aranbca Sanchez Vicario, tretja pa je njena rojakinja Conchita Martinez. Lest-vica: 1. Graf (Nem) 313.57 točke in Seleš (ZDA), 2. Martinez (Spa) 241.53, 3. Sanchez Vicario (Spa) 238.20, 4. Majoli (Hrv) 181.76, 5. Huber (Nem) 153.86, 6. Rubin (ZDA) 131.00, 7. Sabatini (Arg) 126.46, 8. M. Malejeva (Bol) 124.64, 9. Date (Jap) 121.40, 10. Davenport (ZDA) 111.60 143. Križan Slo) 10.3929. Mansell najbolje plačani v VB LONDON - Nekdanji svetovni prvak v formuli 1 Nigel Mansell, ki je lani zaključil tekmovalno kariero, je bil kljub temu najbolje plačani britanski športnik v letu 1995. Britanski Časnik The Times poroča, da je Mansell lani od moštva VVilliams za predčasno prekinitev pogodbe dobil štiri milijone funtov, McLaren mu je plačal tri milijone funtov za vsega dva nastopa v formuli 1 (62 krogov na dirki za VN San Marina in le 18 krogov na dirki za VN Španije), 750 tisoč funtov pa je tekmovalec zaslužil z dohodki iz Ferrarijeve garaže, golf igrišča, knjige in udeležbe pri trgovini z oblačili. Skupaj naj bi Mansell lani zaslužil kar 7.75 milijona funtov. The Times je na drugo mesto postavil igralca golfa Nicka Falda s 5.86 milijona funtov, na tretje pa boksarja Lennoxa Levvisa in igralca golfa Colina Montgomerieja s 3.3 milijona, sledijo voznik formule 1 Damon Hill (2.0), igralec golfa lan Woo-snam (1.74), boksar Franck Bruno (1.7), nogometaš David Platt (1.65), igralec golfa Sam Torrance (1.48) in prvak v snookerju Stephen Hendry (1.36). Vullo ostaja v Moden! MODENA - Fabio Vullo bo tudi v naslednjih dveh sezonah podajaC modenskega kluba Daytona Las. S svojim dosedanjim klubom je včeraj obnovil pogodbo do leta 1998. Miren uvod Amelia Islanda AMET.TA ISLAND - Ludmila Richterova, ki nastopa za Veliko Britanijo, je na teniškem turnirju na Amelia Islandu (450 tisoč ameriških dolarjev nagradnega sklada) premagala deseto nosilko Sve-dinjo Aso Carlsson s 6:2, 7:5, Ukrajinka Natalja Medvedjeva pa je dvoboj z Italijanko Silvio Farino, ki je 14. nosilka, po rezultatu 2:6,4:2, dobila zaradi poškodbe tekmice. Na turnirju nastopa pet od desetih najboljših teniških igralk sveta, med njimi sta tudi branilka lanske zmage Španka Conchita Martinez in njena rojakinja Arantxa Sanchez Vicario, ki je na tem turnirju slavila leta 1993 in 1994. SAK v Kufsteinu neodločeno CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v 20. kolu prvenstva v 2. avstrijski zvezni ligi iztržiti dragoceno točko v boju za obstanek v ligi. V gosteh so pri direktnem tekmovalcu za izpad iz lige Kufsteinu dosegli neodločen rezultat 1:1. Tokrat je slovenskim atletikom bila ob strani sreCa, saj so izenačili 30 sekund pred koncem tekme, gol pa je dal rezervni igralec Wuntschek, ki je prišel v igro šele v 80. minuti. SAK kljub remijem z 18 točkami ostane na 15. in predzadnjem mestu na lestvici, trener Helmut Kirisits pa je bil s točko veC kot zadovoljen, saj je SAK s tem obdržal stik z ostalimi moštvi, ki prav tako spadajo v krog kandidatov za izpad iz lige. 2e danes pa je na sporedu naslednja »usodna tekma«: v celovškem štadionu gostuje 14. na lestvici VSE St. Polten. V primeru zmage bi SAK prehitel ekipo iz Nižje Avstrije in (vsaj začasno) celo preskočil magično Črto, ki na koncu prvenstva pomeni izpad iz lige. Na lestvici 2. zvezne nogometne lige je zarade bolje gol-razlike prevzel vodstvo Gerasdorf pred velikim Favoritom FC Linz. (I.L.) Dunja Lukan tretja na DP juniork v šahu CELOVEC - Sahistka Slovenske športne zveze Celovec je na državnem šahovskem prvenstvu deklet pod 20 let v Silzu na Tirolskem osvjila tretje mesto. Mlada slovenska šahistka je po štrih kolih z dvemi zmagami in dvema remijema imeli dobre možnosti celo za osvojitev naslova državne prvakinje, toda potem zbolela in ni veC odigrala ostalih treh partij. Koroška je na DP kljub temu osvojila dva naslova: pri fantih pod 20 let je zmagal Thomas Manhardt, pri dekletih pod 16 s sedmimi točkami iz sedem partij pa šele 14-letna Eva Mo-ser. (I.L.). NOGOMET / DREVI ZAOSTALE TEKME 29. KOLA A LIGE Udinese pri Juventusu Osrednja tekma v Rimu Igrala bosta Lazio in Fiorentina - Vodilni Milan pri nevarnem Cagliariju - Vrsta dokaj zanimivih srečanj (začetek ob 20.30) VIDEM - Niz težkih srečanj za videmsko ekipo se bo nadaljeval drevi, ko bodo nadoknadili tekme 26. kola, ko so italijanski nogomet prvič stavkali. VidemCani bodo namreč gostovali pri Juventusu, ki zadnje čase igra izredno zanesljivo tako v pokalu kot v prvenstvu. Za turinsko moštvo bo drevi seveda imperativ le zmaga, Ce želi obdržati ali celo zmanjšati zaostanek za vodilnim Milanom. Ju-ventus, ki bo drevi igral brez poškodovanih Peruzzija in Tacchinardija ter izključenega Jugoviča, se bo skušal oddolžiti tudi za spodrsljaj, ki ga je doživel v Vidmu (0:1). VidemCa-nom, ki bodo nastopili brez izključenega Bio ter poškodovanih Sergia in Kozminskega, bi seveda dobro legla tudi točka. Zmaga v Turinu pa bi bila bržkone za »sedanji« Udinese že pravi podvig. Vodilni Milan bo gostoval pri nevarnem Cagliariju, ki išCe prepotrebne točke za obstanek v ligi. Trener Giorgi bo poslal na igriSCe enako postavo, ki je igrala proti Piacenzi, razen Muz-zija, ki je poškodovan. Milanov trener Capello pa bo imel dokajšnje težave za sestavo ekipe. Odsotni bodo namreC: Weah in Ambrosini (poškodovana), Boban (infekcija) in Baresi (izključen). Sicer pa Milan raCuna na iznajdljivost svojega asa Savice-viča (na sliki), ki igra zadnje Čase zelo uspešno. Naj omenimo, da je v prvem delu prvenstva Milan le s težavo ugnal Cagliari s 3:2. Sicer pa bosta derbija današnjega kola v Rimu in Milanu. V prestolnici se bosta spoprijela Lazio in Fiorentina. Forma rimskega moštva je v vzponu, toda Fiorentina je doslej zelo ugodno presenetila, tako da se v Rimu res obeta lepa in zanimiva nogometna predstava. V Milanu si bosta stali nasproti Inter in Sampdoria. V vratih genovske ekipe bo spet igral slavni »veteran« Walter Zenga, ki je večji del svoje kariere prestal prav pri Interju. Zenga si celo pri Interju obeta mesto kot odbornik, saj je velik Morattijev prijatelj. Sampdoria bo igrala brez napadalca Claudia Belluccija, ki so mu včeraj z nujnim operacijskim posegom odstranili vranico. Poleg teh dveh bo drevi na sporedu še vrsta zanimivih sreCanj predvsem za tiste ekipe, ki se borijo za obstanek v ligi. Bari gostuje v Bergamu, kjer bi le z zmago ohranil še kanCek upanja za rešitev. Enako velja tudi za Padovo, ki gosti Romo. Zelo vroče bo gotovo v Neaplju, kjer bo Torino skušal presenetiti domače moštvo trenerja Boško-va, ki zadnje Čase drsi vse niže na lestvici. Torino pa, pod vodstvom novega trenerja Vierija, še ni zmagal. Da bo drevi vendarle osvojil prepotrebne točke? Piacenza, ki se ne vse kriplje bori za obstanek med prvoligaši, bo gostil Vicenzo, ki je dosedanje najugodnejše presenečenje prvenstva. Naj omenimo še, da je zvezni trener Daniel Passarella sklical za reprezentanco Argentine, ki bo 24. t.m. igrala kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo proti Boliviji, šest nogometašev, ki igrajo v Italiji. Ti so: Batistuta (Fiorentina), Balbo (Roma), za-netti (Inter), Ayala (Na-poli), Chamot (Lazio) in Sensini (Parma). DANAŠNJI SPORED Atalanta - Bari; Cagliari - Milan; Inter - Sampdoria; Juventus - Udinese; Lazio - Fiorentina; Napoli - Torino; Padova - Roma; Parma - Cremonese; Piacenza - Vicenza. FORLI1 lep zgled za nogometne veljake Prijava zoper lastne navijače FORLF- Predsed-niik košarkarskega kluba Olitalia Forli Angelo Rovati je prijavil sodstvu navijače lastnega moštva, ker so med sobotno prvenstveno tekmo s Teamsy-stemom razobesili transparent z napisom »Myers kot Co-megys«. Transparent je jasno namigoval na dogodek, ki se je pred nekaj dnevi pripetil v Turčiji. Med streljanjem v nekem nočnem lokalu je bil hudo ranjen nekdanji košarkar bolonjskega moštva Comegys. Zdaj pričakujem, da bodo sile javnega reda izsledile avtorje tega podlega dejanja. Prizadeval si bom, da bodo tudi oni zgledno kaznovani, tako kot bo verjetno - zaradi njih - kaznovan naš klub. Boril se bom zato, da bo tem raz-boritežem prepovedan vstop v našo dvorano in da ne bodo mogli veC blatiti naše košarkarsko gibanje,« je dejal Rovati. Kaj, ko bi se po Rovatiju zgledovali tudi predsedniki nogometnih klubov? Interjevemu temnopoltemu nogometašu Paulu In-ceu, ki je bil v nedeljo v Cremoni deležen nesramnih rasističnih napadov, se je do zdaj opravičil le župan... NBA / PO 44 ZMAGAH JADRANJE MOTOCIKUŽEM / PREISKAVA Chariofte ukrotil »bike« NEW YORK - Košarkarji Charlotte Homets so v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA premagali Chicago Bulls z 98:97 in s tem končali niz 44 zaporednih zmag »bikov« v letošnji sezoni. Ekipa Bulls v United Centru ni izgubila od 24. marca lani, ko je Michael Jordan po vrnitvi med poklicne košarkarje prvič zaigral pred svojimi navijači. Chicago tako ne bo postala prva ekipa brez poraza na domačem parketu v eni sezoni, s 66 zmagami pa še vedno lahko preseže 70 uspehov v eni sezoni, s Čimer bi se vpisala v zgodovino NBA. Jordan je zadel 40 točk in imel 10 skokov, toda odločilni skok pod nasprotnim obročem, s katerim bi lahko v zadnjih sekundah spravil žogo skozi obroč, mu ni uspel. Najbolj zaslužna za zmago gostov sta bEa Kenny Anderson (20) in Dell Curry (19), ki je s prostima metoma 19 sekund pred koncem odlocE zmagovalca. Do 60. letošnje zmage se je dokbpal Seattle SuperSonics, ki je kljub odlični letošnji formi v senci »bikov«. Tokrat so premagali New York Knicks s 108:98. Dan vožnje in nato psihični dvoboj z New Yorkom ni bE pisan na kožo Seattlu, pri katerih je Shavvn Kemp (25 točk, 13 skokov) izgubE živce, ko ga je Charles Oakley udaril po nosu in je začel krvaveti. Nemec Detief Schrempf je zabeležil 24 točk, 8 skokov in 6 asistenc. Izidi ponedeljkovih tekem: New York - Seattle 98:108, Philadelphia - New Jersey 82:79, VVashington - Miami 111:99, Minnesota - Toronto 115:101. Chicago - Charlotte 97:98, Indiana - Atlanta 97:95, Utah - San Antonio 91:92, Golden State - DaEas 102:104, LA CMlppers - Portland 102:89. (V. M.) Guštin (Sirena) v Izoli pristal na izvrstnem dmgem mestu Med velikonočnimi prazniki je Jadralni klub Burja na regatnem polju pred Izolo izvedel mednarodno regato za pomladanski pokal v razredih evropa, 470, laser in laser - radial, na kateri je v petih plovih lovEo veter 125 jadralk in jadralcev iz sedmih držav. Po ena lovorika je odšla v Italijo in Hrvaško, dve pa sta ostali na Obali. V razredu laser je zmagal jadralec prireditelja Vasilij Žbogar. V razredu evropa je slavil KoprCan Krašovec, ki je dobE dve regati in bil dvakrat Četrti. Dve zmagi je dosegel tudi Izolan Primož Mislej, ki pa je zmago zapravil v prvih dveh regatah. Sirenin jadralec Miran Guštin je z zelo konstantnim regatiranjem pristal na odličnem 2. mestu. V razredu laser je zmagal Žbogar, Čeprav ni dobil posamične regate. KonCni izidi - evropa: 1. Krašovec (Jadro) 8.5, 2. Guštin (Sirena Trst) 10.0, 3. Belingar (Burja) 14.0. 0. K.) Razlitje olje ni krivo za smrtno nesrečo v Monzi MONZA - Pretorka iz Monze Rita Cacca-mo je uvedla preiskavo v zvezi s ponedeljkovo tragično nesrečo med motociklistično dirko v razredu superbike na dirkališču v Monzi, v kateri je izgubil življenje bolonjski dirkač Marco Burnelli, Rimljan Mauro Mastrelli pa. leži v bolnišnici v globoki nezavesti. Preiskovalka je ukazala zaplembo obeh vozil, kombinezonov in čelade umrlega dirkača, Čaka pa na rezultate današnje obdukcije Burnellijevega trupla. Cac-camova si je s pomočjo videoposnetkov družbe Sacis, ki upravlja avtodrom v Monzi, ustvarila natančnejšo sliko o dinamiki nesreče. Iz posnetkov je razvidno, da je Bru-nelli med vožnjo pri hitrosti 250 kilometrov na uro v desnem ovinku izgubil nadzorstvo nad motorjem in padel na desni bok. Medtem ko je drsel po progi se je vanj zaletel Mauro Mastrelli in ga povozil. Preiskava bo morala ugotoviti, ali bi se Mastrelli lahko izognil nesrečenmu Brunelliju. Caccamova je izključila možnost, da bi bil razlog za nesrečo madež motornega olja na progi. Do razlitja olja je prišlo štiri kroge pred nesrečo, na kar so komisarji op progi pravočasno obvestili tekmovalce. Policija je vrh tega ugotovila, da je do nesreče prišlo dlaeC od kraja razlitja. LOKOSTRELSTVO/ V1LLANOVA Zarjina zastopnika Katja Ražem in F. Granzotto prva I. Devetak (Naš prapor) osvojil 4. mesto - V nedeljo v Drogi Na meddeželnem tekmovanju v lokostrelstvu za trofejo »Prima pa-squetta« v Villanovi so se naši predstavniki odlično odrezali. Zarjina lokostrelca Moreno Granzotto in Katja Ražem sta v članski, oz. mladinski konkurenci osvojila celo prvo mesto. Zelo dober Četrti pa je bil predstavnik Našega prapora Ivo Devetak. Granzotto je tako dosegel prvo zmago v tej sezoni. Tekmo ni zaCel najbolje, saj je bil v prvi seriji na 50 m dokaj netočen. Z odlično drugo serijo pa je premagal vso konkurenco in si tudi zasluženo prisvojil prvo mesto. Ražmova si je prislužila zmago z odličnim nastopom na »3-D«. REZULTATI Mladinke: 1. Katja Ražem (Zarja), 50 m: 278, field: 60, 3-D: 58, skupno 396. Člani: 1. Moreno Granzotto (Zarja), 50 m: 291, field 75, 3-D: 44, skupno 410; 2. Mario Ghersina (Tolmezzo) 277+60+50 = 396; 3. Tomaž Mlekuž (Ankaran) 271+63+55 = 389; 4. Ivo Devetak (Naš prapor) 267+60+46 = 379. Člani (compound): 12. Luca Cappellati (Naš Prapor) 298+68+46 = 412. Prihodnja tekma bo v nedeljo v Dragi. Nastopili bodo tudi lokostrelci naših dveh društev. Za ljubitelje te discipline bo to lepa priložnost, da si ogledajo kakovostno tekmo v tem športu, ki si poCasi, toda kostantno, utira pot tudi med mladimi. RITMIČNA GIMNASTIKA / KONEC TEDNA V FANU Karin Mezgec bo baive FJK branila v vaji z žogo Novo vajo borovka marljivo utrjuje na napornih treningih Karin Mezgec (na sliki s trenerjem Olgo Pavletič) je trenutno najuspešnejša Borova telovadka, saj je osvojila že več naslovov deželne prvakinje v športno-ritmicni gimnastiki. Njen največji uspeh predstavlja gotovo uvrstitev v deželno reprezentanco, o čemer je tekel kratek pogovor z njo. »Koliko ritmicark sestavlja deželno reprezentanco?« »Sest in sicer po dve iz vsake starostne kategorije. Jaz sem v dvojici, ki izhaja iz najstarejše kategorije.« »Imate že določene prihodnje nastope?« »Trenutno vem za prvega. V Fanu bomo nastopili v času od 13. do 16. aprila na italijanskem meddeželnem prvenstvu, na katerem bodo sodelovale reprezentance vseh italijanskih dežel.« »Boš nastopila z vsemi orodji?« »Ne, vsaka tekmovalka nastopa le z enim orodjem. Za najstarejšo dvojico pride v poštev žoga in trak. Meni je pripadla vaja z žogo.« »Boš morala pripraviti za ta nastop novo vajo?« »Da, določili so mi povsem novo vajo, katero zdaj vadim in utrjujem.« »Reprezentanca ima, seveda, skupne priprave?« »Da, trenutno vadimo v Vidmu, kasneje pa bodo sedež skupnih priprav verjetno prenesli kam drugam.« »So te priprave težke?« »Zelo so zahtevne, saj traja vsak trening več kot tri ure, na kar nismo navajene. Pa tudi način vadbe je drugačen od onega, na katerega smo navajene v svojih društvih. Ka naporno je.« »Kako so te sprejele ostale soreprezentantke, kot Slovenko?« »Zelo lepo. Takoj, ko sem prišla so prišle k meni, vedele so že od kod sem, poznale so moje ime, skratka, zelo dobro sodelujemo in se prijetno počutimo.« »Morda že načrtuješ nadaljevanje svoje prihodnje športne kariere?« »Trenutno o tem še ne razmišljam. Morda se bom kasneje posvetila le trenerstvu.« -boj- Obvestila SZ ZARJA - lokostrelski odsek obvešča, da bo danes ob 20. uri v Bazoviškem domu sestanek bivših in sedanjih članov odseka s predsednikom društva. ZSSDI sklicuje v četrtek, 18. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah izredni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev organov občnega zbora in sprejetje novega Statuta. SKD HRAST Športni odsek Doberdob vabi na 2. pokal pomladi -Kross tekma z gorskimi kolesi, Id bo dne 14. aprila, ob 15. uri v Doberdobu. Za informacije telefonirajte na št. (0481) 78130 ali 78268. SK DEVIN priredi v nedeljo, 14. t.m., X. Pohod »Memorial Mirko Škabar« iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.00. SK URDINA organizira v nedeljo, 14. t.m., avtobusni izlet in društveno tekmo na Voglu. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131- Opčine, v torek, 9., sredo, 10. in četrtek, 11. t.m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859,299573. KOŠARKA / PO KONCU PRVENSTVA KADETOV Jadranovci in Kontovelci igrali pod pričakovanjem "SZ ~~~Wm 5iT Jadranovi kadeti s trenerjema Čehovinom in Miralemom SMUČANJE / SK DEVIN V SAPPADI Klubska prvaka sta Mateja Paulina in Matej Crismacich Nagrajevanje bo maja na sedežu v Cerovljah Mladinska košarkarska prvenstva se nagibajo h koncu. Svoj prvenstveni trud so končali tudi kadeti. Večina teh fantov (letnikov 1980 in 81) pa bo imela priložnost igranja v novem prvenstvu »pomlad«, ki naj bi se začelo v kratkem. V pravkar končanem kadetskem prvenstvu sta v konkurenci devetih ekip nastopila tudi Jadran in Kontovel. Obe naši ekipi sta si veC nadejali od tega prvenstva, za nameček pa jima je zveza odvzela še točko na končni lestvici prav zaradi zapleta na medsebojni tekmi. Košarkarska zveza trdi, da je obema našima kluboma sporočila preložitev tekme. Dopisa pa ne pri Jadranu in ne pri Kontovelu niso nikoli prejeli. Kje se je zataknilo? In še: v primeru preložitve ali ni praksa, da se najprej vpraša zainteresirani društvi, Ce se s tem strinjata? Tako ali drugače, ja- dranovci so osvojili 5., Kontovelci.pa zadnje mesto. Kaj menita o svojih ekipah pomožna trenerja Jadrana in Konto-vela? Gordan Miralem (Jadran): »Začeli smo dokaj dobro, nato pa smo iz raznih razlogov (šolske obveznosti, bolezni itd.) popustili tako na treningih kot v prvenstvu. Ekipa nedvomno velja veC od tega, kar je dosegla. Uvrstitev na končni lestvici bi lahko bila zato dosti boljša. Od drugih ekip me je zaradi potenciala ugodno presenetil Poggi Basket, po košarkarskem delu in znanju pa sta največ pokazala Libertas in Don Bosco.« Christian Briščik (Kontovel): »Poznalo se je, da smo nastopali s sorazmerno mlado ekipo, saj smo imeli le 2-3 igralca letnika 1979, medtem ko so vsi ostali mlajši. Poleg tega smo imeh tudi smolo, da smo na tekmah proti nam enakovrednim ekipam nastopili z okrnjeno postavo, proti močnejšim ekipam pa smo igrali s popolnim moštvom. Čeprav smo na nekaterih tekmah zelo visoko izgubili, vseeno mislim, da so bile za naše košarkarje tudi te tekme koristne, saj so si nabirali dragocenih igralnih izkušenj. Od ostalih tekmecev me je najbolj ugodno presenetil miljski Panauto, ki ima zares popolno ekipo, čeprav je končal pod sredino lestvice.« (bi) KONČNI VRSTNI RED: Don Bosco A 32, Libertas 26, Don Bosco B 22, Servolana 18, Jadran 17 (-1), Panauto Milje 14, SGT in Barco-lana 4, Kontovel (-3). Smučarski klub Devin je tudi letos poskrbel za društveno tekmovanje, na katerem so se njegovi elani lahko pomerili med seboj. Toplo vreme v prejšnjih dneh je prepričalo marsikoga, da je obesil smuči na klin in preživel nedeljo daleč od snežnih oblin. Lepo presenečenje je pričakovalo vse, ki so se podali na sneg v nedeljo. Cima Sappada je člane kluba pričakala v sončnem objemu ter s primerno hladno temperaturo. Proga je bila ledena in odlično je zdržala dva spusta. Po končani tekmi pa so bile na voljo klobase, zelje, slaščice in dobra domaCa kapljica. Ob zvoku frajtonarce, ki jo je pridno raztegoval Aljoša in v lepem razpoloženju, je klub podaril vsem prisotnim tekmovalcem ter športnim delavcem običajna velikonočna darila. Klubska prvaka sta letos Mateja Paulina in Matej Crismancich (oba sel. ZSSDI). Da je Matej med favoriti, je bilo že vnaprej znano. V ženski konkurenci pa nas je zelo lepo presenetila Mateja, ki je ledeno progo obakrat prevozila res izredno. Po uspešni sezoni je zmaga obeh povsem zaslužena. Člani SK Devin so že lansko sezono enotno sprejeli De Coubertinovo misel glede klubske lestvice. Štiri splošne lestvice (2 v moški in 2 v ženski konkurenci) razporejajo tekmovalce. Vsako leto bodo lahko primerjali svoje rezultate z ostalimi in preverjali, ali so izboljšali oz. poslabšali uvrstitev na klubski ravni. Nagrajevanje bo na klubskem sedežu v Cerovljah na družabnem večeru ob zaključku sezone v mesecu maju. (S.S.) Junior ženske: 1. Mateja Paulina (letnik 1985) 1.14, 22 (0.36, 90 + 0.37, 32); 2. Martina Gantar (1987) 1.22, 40 (0.41, 40 + 0.41, 00); 3. Anja Zuzič (1988) 2.09, 73 (1.04, 30 + 1.05, 43); 4. Tajrin Sed-mach (1986) 2.12, 33 (0.51, 96 + 1.20, 37); 5. Nicole Starc (1985) 2.14, 96 (0.54, 21 + 1.19, 75). Junior moški: 1. Matej Štolfa (letnik 1986) 1.34, 67 (0.74, 65 + 0.47, 02); 2. Alessio Sibilla (1988) 1.36, 97 (0.43, 72 + 0.53, 25); 3. Marko VolCiC (1985) 1.37, 62 (048, 60 + 0.49, 02); 4. Matija Trampuž (1985) 1.38, 30 (0.50, 15 + 0.48, 15); 5. Nejc Skubic (1986) 1.40, 49 (0.50, 47 + 0.50, 02); 6. Matej Glavina (1988) 1.49, 43 (0.56, 26 + 0.53, 17); Patrick Štolfa (1990) 2.25, 26 (1.17, 01 + 1.07, 25); 8. Olaf Samuele (1989) 2.26, 45 (1.13, 03 + 1.11, 42); 9. Marko Gantar (1990) 3.25, 67 (1.40, 68 + 1.44, 68). Senior ženske: 1. Sarah Sossi (letnik 1974) 1.17, 69 (0.38, 26 + 0.39, 43); Jagoda Skerk (1973) 1.18, 57 (0.37, 50 + 0.40, 07); 3. Nika Furlani (1983) 1.19, 32 (0.40, 36 + 0.38, 96); 4. Erika Ukmar (1955) 1.27, 10 (0.44, 64 + 0.42, 46); 5. Katja Legiša (1981) 1.34, 65 (0.49, 37 + 0.45, 28); 6. Lia Legiša (1958 1.36, 69 (0.48, 06 + 0.48, 63); 7. Rosanda Kralj (1956) 1.52, 41 (0.55, 75 + 0.56, 66); 8. Elder Švab (1957) 1.55, 26 (0.59, 98 + 0.55, 28); 9. Veronika Zuzič (1984) 2.03, 28 (0.53, 83 + 1.08, 45). Odstopila Gabrijela Pieri (1973). Senior moški: 1. Matej KrižmanCiC (letnik 1983) 1.07, 30 (0.33, 52 + 0.33, 78); 2. Danjel Toscano (1974) 1.08, 35 (0.34, 17 + 0.34, 18); 3. Maurizio Peric (1965) 1.15, 23 (0.38, 36 + 0.36, 87); 4. Stojan Sossi (1947) 1.15, 87 (0.38, 63 + 0.37, 24); 5. Jara Košuta (1981) 1.17, 46 (0.38, 51 + 0.38, 95); 6. Klaudio Peric (1970) 1.18, 75 (0.40, 99 + 0.37, 76); 7. Roberto Greco (1949) 1.19, 99 (0.40, 08 + 0.39, 91); 8. Marko Sibilla (1958) 1.20, 72 (0.40, 89 + 0.39, 83); 9. Stefano Maizan (1981) 1.21, 74 (0.41, 16 + 0.40, 58); 10. Tomaž Sirca (1981) 0.24, 14 (0.48, 32 + 0.35, 82); 11. Jordan PuriC (1939) 1.24, 30 (0.43, 32 + 0.40, 98); 12. David Paulina (1953) 1.25, 87 (0.44, 26 + 0.41, 61); 13. Dario Štolfa (1957 1.26, 37 (0.42, 54 + 0.43, 83); Josip Pangos (1940) 1.26, 90 (0.44, 47 + 0.42, 43); 15. Paolo Glavina (1957) 1.27, 99 (0.45, 49 + 0.42, 50); 16. Miloš Kalc (1945) 1.28, 47 (0.45, 16 + 0.43, 31); 17. Aljoša Paulina (1978) 1.30, 81 (0.33, 16 + 0.57, 65); 18. Robert Gantar (1956) 1.30, 92 (0.46, 17 + 0.44, 75); 19. Aleksander VolCiC (1954) 1.35, 15 (0.46, 81 + 0.48, 34); 20. Nikola Volčič (1983) 1.41, 78 (0.51, 27 + 0.50, 51); 21. Danilo ZuziC (1944) 1.42, 58 (0.57, 69 + 0.44, 89); 22. Andrej Starc (1955) 1.50, 50 (1.10, 23 + 0.40, 27); 23. Bruno Skerk (1935) 2.04, 49 (1.05, 10 + 0.59, 39); 24. Emilio Coretti (1947) 2.07, 71 (1.06, 85 + 1.00, 86); 25. Vasja Križmančič (1984) 2.36, 16 (1.34, 31 + 1.01, 85). Kontovelovi kadeti s trenerjem Christianom Briščikom ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Sreda, 10. aprila 1996 Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21,3.- 20.4,: Ker se ne boste hoteli odreči kupčku sumljivih ugodnosti, ti vam jihnudijo doseženi uspehi, se boste morali odpovedati kupu resničnih vrednot ki vas čakajo v prihodnje. If BIK 21.4-20.5.: Potipali boste po poreklu svojega počutja in ugotovili, da vam dobro voljo čara vzdušje varnega zavetja, kamor se lahko vrnete, ko vam za petami gori ogenj grdih spominov. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zaman si boste prizadevali ostati ravnodušni, kajti v svoj cilj ste vložili preveč truda, da bi se lahko mimo poslovili od njega. Ampak za lažne cilje se res ne splača umreti RAK 22. 6. - 22. 7.: Potihem se boste veselili pričakovanega srečanja, naglas pa boste tarnali zaradi svoje osamljenosti. Nič čudnega torej, če vam bodo tolažilne besede prijateljev izvabile nasmešek sreče. LEV 23. 7. - 23. 8« Marsikdo bo z zavistjo spremljal vaše hitenje, medtem ko boste vi zavidah tistim, ki so že na cilju. Motite se; prispeli so zgolj na počivališče, kajti bolj hitijo, bolj se jim olj izmika. DEVICA 24 8.-22.9.: Neskladje med sanjami in resničnostjo se vam bo zazdelo pretirano. Napeli boste možgane in ugotovili, da se boste morali še marsičesa naučiti, preden vam bodo počila očala iluzij. TEHTNICA 23.9. - 22. TO.: Ker je bil vaš namen več kot dober, se ne boste zadovoljili z opravičili, ampak boste na vsak način skušali dokazati, da ste se zmotiti zaradi tega, ker so vas poslušali z zamašenimi ušesi. ŠKORPIJON 23. TO.-22. Tl.: Ker vas bo stiskal čas, boste pohodih plin in prehiteli tudi tiste, zaradi katerih pravzaprav sploh hitite. Pred kom se boste torej postavljali, ko boste prispeli v rajske vrtove? STRELEC 23.11. - 21.12.: Ljudje se vam bodo z veseljem odpirali, saj bodo čutili, da imate izjemen posluh za človeške težave. Zaupal se vam bo tudi nekdo, za kogar ste doslej mislili, da v prsih nosi kamnito srce. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Odločno boste potrkali na vrata nadrejenih in zahtevali povišico. Ce jim boste uspeli dokazati, da ste nepogrešljivi, se vam poleg tega obeta še več - namreč sam dirigentski stolček. VODNAR 21.1.-19. 2.: Začelo vam bo malce škripati, vendar ne bo hudega, kajti v vaši bližini se bo vselej pojavil nekdo, ki vam bo ponudil pomoč ali vsaj tolažbo. Sprejmite oboje, pa bo že jutri bolje. RIBI 20.2. - 20.3.: Znašli se boste sredi dveh enako privlačnih in odbijajočih vrednot Ne odločajte se na silo; počakajte raje, da se osipajo lažnih plusov in minusov, pa odločitev sploh ne bo potrebna. _________BENJAMIN_______ Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Sekajo svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54,61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in čimhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. Vrag Objava mojega pisma ni smiselna, zato ga, prosim, ne objavi. Čeprav sem po naravi optimist, se nad mano že nekaj Časa zbirajo temni oblaki. Kaj naj delam in kako, da bom uspel v poslovnem svetu - od dobrih idej na žalost ne morem živeti. Kako bo z zdravjem, mojim in moje družine? Ali bomo izplavali iz finančnih težav? Ali sem primernejši za inovativno ali fizicno-servisno dejavnost? Benjamin: Dragi »Vrag«, res si en mali vragec. Kaj je v tvojem pismu takega, da bi ne bilo vredno objave? Razumel bi tvojo željo, če bi pismo lahko razkrilo tvojo identiteto, v njem pa pišeš o problemih stoterih in tisočerih. Nikar se torej ne jezi, če sem objavil tvojo je-remijado, saj se bo v njej naSel marsikdo. Za razliko od nekaterih, ki jih kriza, kakršna je tvoja, morda sesuje na tla, s teboj vendarle ni tako hudo - v tebi se skriva ogromno energije in dobre volje, le da so te trenutni neuspehi nekoliko potisnili k tlom, zato vidiš vse čmo. V tej krizi boš zagotovo doživel marsikak pozitiven notranji premik. Si inteligenten in iznajdljiv, zato sploh ne dvomim o tvojem uspehu. Res je, nikdar se ne boš kopal v denarju in se vozil z razkošnimi limuzinami in jahtami, ampak za tem pravzaprav niti ne stremiš, kajne? Kriza, v katero si padel in jo Se napihuješ (-kot poglavar družine, odgovoren za njeno materialno osnovo, se najbrž počutiš manjvrednega in nesposo- bnega), namreč ne bo dolgo trajala. Ze kmalu boš našel zaposlitev, ki ti bo omogočila, da se razmahneš v vseh svojih kreativnih zmožnostih, ki jih imaš zelo veliko. Ni dvoma: v tebi se skriva izumitelj, zato nikar ne omahuj; treba bo napeti možgane in jih usmeriti k iskanju izboljšav in izumov, čeprav bo včasih treba krepko pljuniti v roke in se potruditi tudi fizično. Kar se tiče zdravja: ne boš boš imel večjih težav, če boš živel zmerno - zdrava hrana, nič cigaret, dovolj ljubezni in posteljnega razgibavanja. Ce si živčen, poskrbi tudi za ustrezno sprostitveno tehniko, s svojo drago se ob večerih raje nežno masbajta kot da buljita v filme, polne grobosti. Skratka, nič katastrofalnega se ne bo dogajalo v tvoji prihodnosti in prihodnosti tvojih najbližjih. Lep pozdrav vsem! Križ Sem invalidka, poročena sem drugič. Imam tri sinove in zelo me zanima, kaj bo z njimi. Najstarejši je brez izobrazbe, službe in je zelo nesamostojen. Jo bo sploh kdaj dobil in kako bo z njim v življenju? Se bo drugemu sinu uspelo vpisati v želeno srednjo šolo, glede na njegov šolski uspeh? Kako bo z najmlajšim? Mu bo šlo v šoli? Ali me bodo invalidsko upokojili? Sedaj sem brez službe. Tudi mož si želi druge službe, saj s sedanjo ni zadovoljen. Benjamin: Skoda, da ste tako malo napisali o svojih sinovih. A kljub temu vam lahko s precejšnjo gotovostjo povem, da vam sinovi ne bodo delali večjih preglavic. NajstarejSi je v dozorevanju res zamudil marsikaj od tega, kar predpisujejo nepisana pravila in ki jih z nekoliko večjo lahkoto dohajajo drugi - vendar to še zdaleč ne pomeni, da iz njega ne bo nič. Medtem ko so drugi gulili šolske klopi in se gnali za denarjem in materialnimi dobrinami, je vaš sin veliko razmišljal o sebi, zato se bo zagotovo naSel in ubral v življenju svojo, posebno pot. In lahko vam zagotovim, da bo kot osebnost veliko bolj zadovoljen in stabilen kot njegovi vrstniki, ki niso imeli časa za poglabljanje vase in dovolj naključnih priložnosti, da bi se ozrli vase in skušali najti odgovor na človeško srečo v sebi. Nikar torej ne skrbite in ne pritiskajte nanj, ampak potrpežljivo počakajte, da se mu »odpre«. Presenečeni boste. Dragi sin se bo v zadnjem letniku zelo potrudil in šolo zaključil z uspehom, ki mu bo odprl vrata v šolo, ki si jo želi. Ce je najmanjši nekoliko pozen v svojem razvoju, nič hudega, saj nimamo vsi enakih notranjih ur; če je njegova zamuda v govora posledica psihičnih motenj, ne omahujte, ko ga bo treba vpisati v šolo s prilagojenim programom. Poznam nekaj takih otrok, in lahko vam povem, da niso nič manj srečni od dragih; celo nasprotno. Vi lahko pričakujete invalidsko upokojitev, pa tudi primerno delo, ki ga boste lahko opravljali doma. Mož pa naj nikar ne obupa, če bo moral napisati še nekaj prošenj in pobkati na še nekaj pisarniških vrat, saj tudi njega v bližnji prihodnosti čaka boljša služba. Vse najboljše vam želim! Očarana Vaši odgovori v Republiki so me očarali, zato sem se odločila, da vam tudi jaz napišem nekaj vrstic. Zanima me, kakšne so možnosti za nadaljevanje zveze s partnerjem, s katerim sem prijateljevala veC let, pred meseci pa me je odslovil, ker je začel zvezo z drugo? K meni hodi le še na »posteljne igrice«. Zelo sem navezana nanj, kljub vsemu, kar mi je doslej prizadejal, in neizmerno si želim, da bi zaživela z njim normalno družinsko življenje. Ker se ne izjasni, sem se odločila, da prekinem stike z njim. So možnosti, da spoznam drugega partnerja? Se bom še kdaj poročila? Bom kdaj živela v hiši? Bom imela otroka? Kakšno bo moje zdravje? Kaj pa denar? Se bom začela ukvarjati s kakšnim dodatnim delom? Se mi v službi obetajo spremembe na boljše? Zelo me mika mnetnost. Bi bila uspešna? Se bo zdravje moje matere izboljšalo? Benjamin: Vaš partner je resda temeljito zlorabil vašo ljubezen - v prepričanju, da ste mu absolutno zvesti in da ga neskončno potrebujete, si je privoščil nekaj, kar srčnemu bitju ne bi prišlo na pamet. Vi ste mu svojo ljubezen vselej izražali odkrito, kar je popolnoma pravilno, vendar obstajajo moški, ki tega ne znajo ceniti in tovrstne geste razumejo kot zeleno luč za svo- bodo brez odgovornosti. Vendar vas ima ta moški Se vedno zelo rad in vas tudi čustveno potrebuje, saj se v njem še vedno skriva nebogljenček, potreben materinske topline. Ob ženski, s katero vas vara, pa teh svojih potreb ne more zadovoljiti, zato se je tudi vračal k vam - in še se bo vračal. Povsem prav ste naredili, da ste mu zaprli vrata svojega telesa, saj bo na hladnem temeljito premisbl o svojem početju in predihal svoja čustva. Prepričani bodite, slejko-prej bo spet potrkal na vrata vašega srca in opravičujoče izprosil vstop - in odtlej ga ne bo več nikdar zamikalo, da bi se podajal v avanture, saj bo povsem drugače vrednotil resnično ljubezen. Med tem pa se nikar ne brzdajte, če čutite potrebo po moškem ali se ogrejete za koga dragega. Privoščite si svobodo, uživajte, imejte se lepo in ni hudič, da bo to začutil tudi vaš moški in jo Se umeje ucvrl v vaš večni objem. Se na kratko glede ostalih vprašanj: v hiši vas še ne vidim tako kmalu, čeprav boste doživeli tudi to. Otroke raje odmislite, ne »pokvarite« si z njimi svojih let; raje uživajte in se ukvarjajte sami s seboj. Vaša minula zdravstvena težava je bila psihičnega izvora in se ne bo več ponovila. Pri mami žal ne kaže na bistveno izboljšanje. Glede financ: zadovoljite se z malim, čeprav se vasi denarnici obeta nepričakovana plima. Ker ste umetniška duša, nikar ne omahujte z ustvarjalnostjo. V službi zaenkrat še ne bo bistvenih sprememb. SKANDINAVSKA KRIŽANKA / SPAJANJE KISIKA Z DRUGIMI ELEMENTI TRANSLATOR NAJVISJIVRH ISTRE SMUČANJE JAPONSKO-KITAJSKA UTEŽNA MERA RUS. DRAMATIK IN SCENARIST (NIKOLAJ) NAJSTAREJSI ODDELEK JURE OLIVER CR0MWELL BOJNI STRUP RAZSTAVLJANJE IN VRIVANJE BESED V BESEDO AVTOR: SIMON BIZJAK KORIST (STAR.) POVRHNJA POŠKODBA V OBLIKI ČRTE IT. NAFTNI KONCERN AVSTRIJSKI PEVEC JURGENS PRITOK AZOVSKEGA M. J. OD ROSTOVA ? IN ŠTIRIDESET RAZBOJNIKOV GR. TUJKA ZA KORENIKO JUNAK VERGILOVEGA EPA INDIJSKI BOG LJUBEZNI PUSTOST PREMISLEK RTV NAPOVEDOVALKA KOROŠEC GOLDONIJEVA KOMEDIJA SESTDESE- TINKA MINUTE TEŽNJA ZA POPRAVO KAKEGA NAUKA VRBOV GOZD MATEJ STERNEN VELIK STRAH Z ZMEDO STAROEGIP- ČANSKA BOGINJA IZIS FR, SOCIOLOG (GEORGES) VRSTA AMINOKISLINE PLOVKA DIHALNI ORGAN DRAGA AHAČIČ AVSTR. POR. AGENCIJA DESNI PRITOK SAVE OPEČEN KRUHEK NATRIJ EROSOV SPREMUE- VALEČ SL. PISATELJ ZIDAR OPORA, OSLOMBA IRAŠKI DIKTATOR HUSEIN SVETO MESTO V ETIOPIJI IT. KEMIK, NOBELOVEC L. 1963 IGIULIO) VELIKAN, POGAN BIVŠI POLITIK MARKOVIČ PRIMORSKA RASTLINA, OZEPEK ITALIJANSKO IME REKE PAD JADRANSKI OTOK ANCONA STADION V BUDIMPEŠTI SP. FILOZOF IEUGENI0I TOM J0NFS AM. IGRALKA FR. RODU (LESLIE) MAKEDONSKO KOLO KUČMA IZ ASTRAHANA PRETAKANJE SOLZ BALETNIK OTRIN ZNANA PESEM VALENTINA VODNIKA ESTONEC IGOR STRAVINSKI • STEKLO, ODPORNO PROTI VROČINI SWIFT0VA DEŽELA PRITLIKAVCEV SRBSKO M. IME ALEKSANDAR (OKRJ PODOBA GOLEGA TELESA TOČKA V ŠPORTU / ORGAN VOHA MILAN APIH vw ‘SON ‘N30d ‘XXV ‘VOV ‘indnn ‘ormsccisNal ‘isa ‘VNaftAKOVfom ‘VmVHVHLSV ‘OHO ‘NOHV3 ‘NV ‘ano ‘Od ‘31NV ‘OlV ‘tWOVS VN ‘VdV ‘va ‘Vl09 'vcazi 'SPI ‘XVAI ‘W3ZIN0rZIA3H ‘VONTCJaS ‘VNnOONVH -MVOMVm® ‘HHHvonatM ‘isoiaisndo :ouABJopoA :AaUS3H RAI 3 slovenski program F RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 © RAI 1 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giuiato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Annie (kom., Nem. ’53, i. R. Schneider) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita L. Sardella, J. Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Volilna tribuna Film: Fulmine nero (pust., ZDA ’52, i. S. Coch-ran, R. Teal, B. Steele) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Aktualno: II fatto TV film: Amore ribelle (dram., Avstral. ’93, i. C. Carvan, A. Dimitriades) Dnevnik Šport: 90. minuta Aktualne teme: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: I cento cavalieri (pust., ’64, i. G. Moschin) Variete za najmlajše Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 TG2 33 Dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, Navade in družba, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno Variabile Dnevnik, vreme in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in dnevnik flash Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Tg2 Film: Bingo Bongo (kom., It. ’82, i. A. Celen-tano, C. Bouquet) Aktualna odd.: Compa-gni di banco - Sošolci Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija RAI 3 Jutranji dnevnik, drobci Film: Un americano a Parigi (glas., ZDA ’51) Videosapere: Vstop prost, Kinematografija, Media/Mente, Zdravje Volilna tribuna Vstop prost, Znanstveni dnevnik, Cestni pistelji Dnevnik Aktualno:Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, mojaltalija.VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Nad.: Piccolo amore, 8.00 nan. Moonlighting, 9.00 Un volto, due don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Cammina, non cor-rere (kom., ZDA '66, i. Cary Grant, S. Eggar) Dnevne zanimivosti: Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Uccidete la colom-ba bianca (dram., ZDA ’89, i. Gene Hackman) Film: Charlot (dram., VB '92, r. R. Attenborough), vmes dnevnik) Pregled tiska Rubrika o lepoti CANALE 5 Na prvi strani, vremenska napoved Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Variete: Papi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook) Nan.: Robinsonovi - Lov na dvojčka (i. Bill Cosby, Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Viaggio fantastico Risanke: Exosquad Kviza: OK, il prezzo b Otroški variete Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualnosti: Planet Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Otroški variete Ciao Ciao parade in risanke, 14.20 Ciao Ciao Parade Islanda Varieteja: Colpo di fulmine, 15.05 Generazione X Aktualno: Planet Variete: Benny Hill Nan.: Beverly Hills, 17.45 Primi baci Odprti studio in vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper (i. M. Curry) Film: Barabine, sentite chi parla! - Two Bits and Pepper (pust., ZDA '95, i. L. Ekstrem, R. Krame) Film: Perche proprio a me? (pust, ZDA '89, i. C. Lambert), vmes (23.30) Fatti e misfatti Variete: Mai dire gol Italija 1 šport Nan.: Super Vicky S TELE 4 Volilna tribuna, 15.30 giusto! (vodi Iva Zanic- TGR Eurozoom chi), 19.00 La ruota della 1 Športno popoldne AJctualno: Ob 5-ih zvečer fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia) (•) MONTECARLO Dok. oddaja Geo Dnevnik RRi Aktualno: La testata Variete: Striscia la noti- flrn Dnevnik, deželne vesti zia (vodita Lello Arena, 20.00, 22.30, 1.30 Dnev- BS Volilna tribuna Enzo Jacchetti) nik, 13.30 Šport Šport: Quelli che il cal- Aktualna odd.: Amici di Film: L’ assassino viene cio... (vodi F. Fazio) sera - Prijatelji ridendo (krim., ZDA ’63) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Testa a Varieteja: Tappeto volan- Volilna tribuna testa (vodi E. Mentana) te, 18.00 Zap zap RIm Hollywood party Variete: Maurizio Gostan- Film: L’ albero della vita Dnevnik, pregled tiska, zo Show, vmes (0.00) (dram., ZDA ’57, i. M. nočna kultura,vreme nočni dnevnik Clift, E. Taylor) Variete: Fuori orario Variete: Papi quotidiani Oddaja o motorjih Crono H 19:30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Scienza contro cri- mine ros Glasb, odd.: Slot Machi- ne, 18.15 Parole & Musiča (vodi V. Fiandra) miij. Dokumentarec [fra Film: Castello di carte (’87, i. G. Peppard) IHg Gospodarstvo Ra$ Slovenija 1 Videostrani Kaj ve Ciciban o prometu Skok med zvezde, 12. del Roka Rocka Izgubljene civilizacije, angleška dok. oddaja Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Mednarodna obzorja Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Ljudje in zemlja, pon. TV Dnevnik 1 Male sive celice, kviz Kate in Allie, 18. del Kolo sreče, tv igrica Risanka TV Dnevnik 2 Gospod Bean, 7. del Krik stene, kopr. film Režija: Warner Herzog. Igrajo: Vittorio Mezzogiar-no, Stefan Glowacz. Mathil-da May in drugi. TV Dnevnik 3 SeaQuest, 2. del Zaljubljenca, 1. del danske nadaljevanke Poročila Slovenija 2 Euronevvs Prisluhnimo tišini V žarišču (Ne)znani oder An dre Smole - znameniti Slovenec, monodrama Smrt belega puščavnika, nemški film Gospod Bean, 6. del angleške nanizanke Angels Falls, 2. del ameriške. nadaljevanke Včeraj, danes jutri Po Sloveniji Po Tuniziji, 1. oddaja Znanje je moč V vrtincu DP v košarki (M): Satex - Idrija, prenos DP v nogometu: Hit Gorica - Publikum, posnetek Slovenski oktet ob 45-letnici, 2. del Vražji Tartini, tv film Scenarij: Željko Kozinc in Tugo Štiglic. Igrajo: Boris Ostan, Zdravko Plese, Vedran Cvetkovič, Roman Leskovic in drugi. IB Koper Euronevvs Košarka, prenos enega polfinala Ameriški avtorji: Walt VVhitman Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste Primorska kronika Vsedanes Ameriški avtorji: VValt VVhitman Euronevvs Nočni sodnik, tv serija Koncert posvečen Tartinijevemu rojstnemu dnevu Vsedanes Bratje v orožju, ameriški film, 1989 DtO Hrvaška 1 7.15 7.20 8.15 10.00 10.05 10.20 10.30 10.55 11.10 11.30 12.00 12.20 12.45 14.35 14.50 15.05 16.15 16.45 17.45 18.15 18.45 19.30 20.10 20.45 21.45 22.15 22.35 TV koledar Santa Barbara, 1231. del Dobro jutro Poročila Hrvaška 1991 Gostje v studiu Senj Glasbena vzgoja Tv galerija Vrnitev, 6. del dok, serije Poročila Ljubezen, 220. del nadaljevanke Divji poni, kanadski film Rezija: Kevin Suilivan. Igrajo: Marilyn Lighstone, Art Hindle, Josh Byrne in drugi. Otroški program Pomembno in nepomembno, 5. del Hana Lovisa, dok. oddaja Poročila Otroški program: Vrnitev, dok. oddaja Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 97. del nadaljevanke Kolo sreče Virus Dnevnik Poslovni klub Kulturna krajina Jaz sem pesem, glasbena oddaja Dnevnik Slika na sliko 23.05 23.55 Vse ima svoj namen Poročila r A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 10,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Etnogla-sba sveta; 23,05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11 .(X) Moped Show; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Moda; 18.00 Vroči stol; 19,30 Glasbeni večer z J. VVebrom: Rock, Blues, Folk 8cCountry; 22.00 Zraclo dneva . Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13.00, 14.1 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literar \rnatineja; 11,05 Izbrali smo; 13.05 Za knjiž molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 S tujih festivalov 20.00 Orkester francoskega radia; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23,55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9,00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost; 11.15 Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd, A...O...A; 19,30 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Ballo e bello; 13,00 Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Villa Ut; 19.15 Siigla singel. Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 koroški obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 12.50 Volilna tribuna; 13.20 Orkestri; 13.40 Smehni greh; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba:Trieste Prima 1995 - Sile-sian String Ouartet; 17.45 Orkestri; 18.00 Literarne podobe: Mirabilia poetica; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.30 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-19.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Primorski obzornik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r cDcr ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE •6 K f ° ! A 66 666l VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA io2o Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah se nad Panonsko nižino zadržuje jedro hladnega in vlažnega zraka, Id vpliva tudi na vreme pri nas. KGBENHAVht 2/4_ P - AMSTERDAM 7/15 BERLIN 6/12 oBRUSEU/^C^, DUNAJ 10/15 LJUBLJANA 7/16 VARŠAVA 3/11 MOSKVA 3/n ° oKIJEV 1/7 6 BEOGRAD 8/18 O 6 SPLIT 11/19 vv osOFIJA 7/16 —"‘^^SKOPJE o / 7/20 ^ < 3 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA \ --ATE! ATENEo13/17 . Sonce bo vzšlo ob 6.25 in zašlo ob 19.42. Dan bo dolg 13 ur in 17 minut. J ^LUNINE MENE Luna bo vzšla ob 01.38 B in zašla ob 11.23. Zadnji krajec bo jutri, 11. aprila, ob 01. uri in 36 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 1.45 najvisje 23 cm, ob 9.16 najnižje -31 cm, ob 16.55 najvisje 16 cm, ob 22.24 najnižje 1 cm. lutri: ob 3.33 najvisje 13 cm, ob 11.04 najnižje -29 cm, ob 18.35 najvisje 24 cm, ob 24.44 najnižje -7 cm. j BIOPROGNOZA Vreme zdravim ljudem ne bo povzročalo opaznejših težav. SNEŽNE RAZMERE cm Na Zelenici in Cerknem naprave danes ne Mariborsko Pohorje 120 obratujejo. Na Kaninu je zaprto smuciSCe Rogla 160 Graben. Tekaške proge so urejene na Krvav- Golte 100 cu, Rogli, Mariborskem in Ribniškem Poho- Vogel 200 rju, Veliki Planini in Golteh. Na Mariborsko Krvavec 160 Pohorje, Roglo, Veliko Planino, Vogel in Ka- Velika Planina 140 nin vozijo smučarski avtobusi. Cesta do Ri- Kanin 260 bniškega Pohorja je prevozna z zimsko ^Zelenica_______30-140 opremo. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m °C 12 1000 m 7 80 cm 1500 m 2 190 cm 2000 m -1 2500 m -3 250 cm 2864 m -6 Zaradi obilnega sneženja prejšnji teden se je tveganje pred snežnimi plazovi v gorah povečalo na 4. sto-0111 pnjo po petstopenjski lestvici. DANES TRBIŽ CELOVEC O 3/13 GRADEC 5/14 O ?KRANJSKA GORA Q 1/12 TRŽIČ 5/15 O S. GRADEC 3/13 s 6 M. SOBOTA O 5/13 MARIBOR O 6/14 O PTUJ ZAGREB 5/16 O ris Slovenija: Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo v notranjosti krajevne plohe. Najvisje dnevne temperature bodo od 13 do 18 stopinj Celzija. Sosednje pokrajme: V sosednjih pokrajinah bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo krajevne plohe ali posamezne nevi-jite. V JUTRI GRADEC 4/14 5531 M. SOBOTA <6^ CELOVEC 3/13 O KRANJSKA GORA Q 0/13 TRŽIČ 5/15 OVIDEM 9/18 9 GRADEC 3/14 MARIBOR o 4/15 (5 O 4/15 O KRANJ GORICA n 9/20 O CELJE 4/15 POSTOJNA 2/15 TRST 9/19 gORTOROŽ — OPATIJA LJUBLJANA 6/17 N. MESTO o 3/1* KOČEVJE oXrxXCRNOMELJ ZAGREB 4/16 O REKA 9/19 V Sloveniji: V Četrtek bo delno jasno, popoldne bodo v notranjosti se možne posamezne plohe. Obeti: V petek bo sončno. SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE GUDAURI (GRUZIJA) - Medtem ko na severnih pobočjih Kavkaza m-sjd jurisni helikopterji sejejo smrt in razdejanje, se na južnih uresničujejo sanje petičnežev, ki si lahko privoščijo smučanje po neteptanem snegu z najvišjih vrhov Kavkaza. Za evropske helikoptrske smučarje so gruzijska pobočja postala pravi raj, do katerega sploh ne prihaja odmev krvavih spopadov, ki so od deviškega snega oddaljeni le dobrih sto kilometrov. Tu si lahko privoščijo elitno helikoptrsko smučanje, ne da bi jim bilo treba na Himalajo ali v Kanado, kajti na domačih evropskih tleh je ta šport skoraj neuresničljiv. Helikoptrsko smučanje je na Kavkaz leta 1989 pripeljal švicarski poslovnež Roland Beeler. Njegovi piloti so veterani iz afganistanske vojne, a kot sam trdi, si niso umazali rok z nedolžno krvjo, ker niso sodelovali v spopadih. Seveda v to lahko verjamejo le naivni turisti, ker je vsakomur jasno, da sovjetski piloti v Afganistanu niso leteli za zabavo. Beeler, ki ima med svojimi rednimi gosti tudi ruskega obrambnega ministra Pavla Gračova, navaja, da je moral svoj donosni posel prekiniti le za tri tedne, in sicer ob razpadu Sovjetske zveze leta 1991, ko je bilo zaprto letališče v Tbilisu. Švicarski poslovnež, ki ima generalštab v gruzijskem zimskošportnem centru v Gudauriju, seveda priznava, da čečenski spopad odvrača marsikaterega potencialnega turista. Sele ko bo vojne konec, bo helikoptrsko smučanje na Kavkazu doživelo pravi razmah. Ze zdaj Beeler zaposluje kakih 170 oseb, v njegovem hotelu v Gudauriju ni električnih redukcij, za domačine pa je pravi dobrotnik, ker je v ta kraj prinesel blagostanje, ki bi ga v drugih krajih Gruzije zaman iskali. Seveda v Gudauriju opazimo tudi »modre čepice« opazovalcev OZN, ki nadzirajo premirje v Abhaziji, a v Gudauri prihajajo le na oddih in dopust. Nek avstrijski smučar, ki je kot kaže v Gudauriju kar doma, navaja, da je pred leti med smučanjem sicer opazil gruzijske vojake s puškomitraljezi, vendar so južna pobočja Kavkaza zanj varnejša od New Yorka ali Miamija. Montserrot še vedno bruha pepel in reke lave PLVMOUTH -Dvetletni Emma-nuel Ryan iz mont-serratskega Olve-stona se počuti varnega v maminem naročju, tako da ga ni strah oblakov pepela in oddaljenega ognjeniskega grmenja. (AP) »Podjetne« Avstralke SYDNEY - Med vsemi ženskami sveta so v spolnosti najbolj podjetne Avstralke, saj kar tretjina mladih neporočenih deklet priznava, da se je že ljubila s poročenimi moškimi. To izhaja iz javnomnenjske raziskave avstralske izdaje Cosmo-pohtana, ki je ovrgel marsikatero zakoreninjeno prepričanje. Tako so s svojim spolnim Življenjem npr. najbolj zadovoljne Čehinje, kar 64 odstotkov jih namreč trdi, da je »fantastično«. Enakega mnenja je 57 odstotkov Avstralk, 42 odstotkov Francozinj in le 34 odstotkov Italijank. Glede pogostosti spolnih odnosov so rekorderke Rusinje, 20 odstotkov jih trdi, da se ljubi vsak dan. Najbolj »krepostne« pa so kot kaže Japonke, saj kar 33 odstokov žensk Dežele vzhajajočega sonca priznava, da ima mesečno manj kot dva spolna odnosa. LONDON - Namesto v običajnih kratkih hlačkah, je princesa Diana Sla k telovadbi v ekskluzivni Chelsea Harbour Club s plaščem iz kaš-mirja, ki ji je segel'do peta. Zlobneži so takoj ugotovili, da Zeli Diana s plaščem skriti svoj celulitis, ki ga je pred dnevi ovekovečil objektiv nekega bulvarskega fotografa. Ker Diana redno telovadi, ne pije alkoholnih pijač in se drži stoge diete, so vsi prepričani, da je njen celulitis posledica stresa zaradi razveze zakona s prestolonaslednikom Charlesom. V francoskem Lillu spet kljukasti križi Pred občinsko palačo v Lillu, kjer je bil nekoč sedež Gestapa, so spet kljukasti križi, a tokrat za film o junakinji francoskega odporniškega gibanja Lucie Aubrac (AP)