„Stajcrc" izhaja vsaki pelek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : Za celo leto . K 10"— t pol leta . « 5'— < četrt leta . « 250 Za Ogrsko in inozemstvo: Za celo leto .K U'— « pol leta . « 550 Naročnino je plačali naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in upravni-štvo se nahajata v Pluju, gledališko poslopje št. 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, aH rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za Vi strani K 160 — « V. C « 80 — « Vi C « 40 — « v. C t 20 — « v« '€ « 10 — • V.t < « 5"— « v« « « 2 — Pri večkratnem oznanili! se cena primerno zniža. Zelo lepi uspehi proti Italijanom na naši visokogorski fronti. — Trdovratni, bridki boji na zapadu. — Hud poraz Cehoslovakov na Ruskem. — Zločinski napad na Lenina. Vsi avstrijski nadškofje in škofje za — le ljubljansk i škof dr. Jeglič proti p a s t i rs k e m u listu. — .Štajerci, Korošci in Kranjci proti jugoslovanski, državi nevarni'gonji. j Pastirski list avstrijskih nadškofov j Ta pastirski li9t) ki leži mnogim hujgka. 111 ljubljanski ŠkOf dr. Jeglič. j jočim političnim duhovnikom kakor neprebav- ■..........................................................} : ljiva snov v želodcu, ftravi jasno, da najdemo „ _ ~ . __ , .,..,•■ pravi in zaželjeni mir ter ojačeno Avstrijo ** "?■ • rfaj' T v avgu8t?- tVSvT edino le v slogi in te*ni zvezi njenih narodov. nadškofje m škofje izdali so pastirski list, iz S t r 0 „ 0 j e £ b s 0 j'e n a v n j e m g o n j a, katerega med dragim posnemamo : k i j o p o v z r o č u je j o n a š k o d o d r ž a- „V času, ki prinaša v življenju ljudstva ve in v podaljšanje vojne v naši tako velikanske spremembe, smatramo za d rž a vi o d sovražniko v nahujskani našo dolžnost, pokazati pravo pot iz zmes- brezvestni jugoslovanski vele- njav sedanjih zmot in hudodelstev. Pri vsej izdajalci, ki edini imajo sedanje žrtve te žalosti, ki nas napolnjuje pri pogledu skozi vojnB na svoji vesti. K tem spada v prvi vojno povzročene in nakopičene razvaline, vrsti tudi znani politični hujskač ljubljanski tolaži nas vendar zavest, da krivda tega škof dr. Jeglič, ki deluje temu krščanskemu prelivanja krvi ne zadene naše domovine, pastirskemu listu ravno nasprotno in poživlja Ce bi bilo odvisno od našega cesarja, veselili svojo nacijonalno pv sko duhovništvo bi so že davno srečnega miru. Pa žalibog, škofije za vrlo pospeševanje politike jugoslo- dosedaj je bila vsaka mirovna ponud- vanske deklaracije, s katero edino se podalj- ba od naših sovražnikov z za- šuje ta ne&končna vojna in izdaja naša mila smehovanjem zavrnjena. In še Avstrija sovražnikom. več: sovražniki so povzročili z brezvestnimi Radovedni smo, kaj bode porekla temu pomagači gonjo V naši državi, ki bi naj med nezaslišanemu činu hujskajočega ljubljanske- nami učinkovala kakor iskra v smo d- ga škofa višja cerkvena oblast in kako dolgo . nišnici. Dovolj sramotilno je za nas, da si še bode ona trpela tako ostudno zlorabo upajo naši sovražniki, ki nas s silo orožja službene oblasti ? Pred vsem pa je država ne morejo premagati, nas zapeljati k poklicana nastopiti energično proti ljubljan- prisegolomi docesarjaindomo- skerau škofu ententnih držav in ga po vzor- v i n e ter skušajo z obrekovanji zastrupiti cu černovskega škofa nujno in še strožje kaz- neomahljivo zvestobo do vladarske hiše, da novati; za njega ni več cerkvenega prava, on bi na ta način zamogli dovesti do razpada krši cerkvene in državne postave in uraduje v notranjosti. v svoji Ljubljani kot en trmoglav governor Pastirski Ust nastopa dalje proti ode- entente. Kako dolgo bode Se vlada tej neruski gonji in obžaljuje pomanjkanje varni in podli gonji tega moža brezbrižno v življenskih sredstev ter biča neizmerno oko zrla, smo radovedni. Imenovan je bil za draginjo kot najbolj občutljivo posledico primasa jugoslovanske politike, ki stremi vojne. Gotovo bi bila proti takoršnim okol- le za razkosanjem naše države in ščinam poštena in razumna kritika na pra- je vplival na kranjskih občinah, da bi pod-vem mestu, zaželjen bi bil strokovnjaški pisale veleizdajalsko izjavo k sovražnikom nasvet, ali vso godi njanje in žuganje ne bode pobegnelega izdajalca T r u m b i č a, čemur se niti enega zrnca in niti enega krompirja je večina občin seveda kar javno zoperstavi-več v deželo spravilo, ampak bode dovedlo !»• Veleizdajalski dogodki ob Piavi pripisuj e-našo deželo do slabega glasu in bode jo se edino le vzrokom te antidinastične, so-ojačilo naše sovražnike v upanju, nas po vražnikom prijazne jugoslovanske politike, na dolgem vstrajanju končno vendar prema- katere čelu stoji tudi ljubljanski škof Je gl i č, gati. Gotovo ima vsak producent pravico kršitelj cerkvenih in državnih postav. Ker v pridržati si svojemu trudu, času in delu lastnem in v interesu dižave kot pošteni in . primeren donesek, pa vse kar zadržuje čez zvesti Avstrijci ne trpimo dalje te nevarne pravično mero, čez potrebno dnevno pora- gonje, zahtevamo od vlade in cerkvene obla-bo in čez krščansko skrb za bodočnost, je »ti strogo kazen za tega moža. Niso zastonj danes nepravično imetje. beaedfc ki jih je izustil neki državnik naših tj ,.,... , ... , , _ sovražnikov, „da so Jugoslovani glavna opo- Pastirski) list poživlja na dobrosrčnost ra y u jft >d končne%mage irf avrtrijsko- vseh in zaklučuje s pozivom k nadaljnemu državn£gaJ raz8ula.....« * hrabremu vstrajanju m pravi: Avstrija ima kot prva katoliška oblast v srcu Evrope in ["""' """............... "" kot faktor zveze narodov, katera v 'v CV1WS1« njej biva, izvršiti od previdnosti zagotovljeno I ' jej nalogo. Moč Avstrije biva v slogi svojih ......''""''."'".....".........*_"*""."*"*"........' narodov in ta biva zopet v katoliški veri. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. Žuga nam torej le ena nevarnost: Odpad K.-B. Dunaj, 29. avgusta. Uradno se od katoliške vere. danes razglaša: Italijansko bojišče. V Judi-k a r i j ah, pri Bezzeca in na visoki planoti Sedmih občin poizvedovalni boji. Drugače nič pomembnega. Albanija. Med Janico in Voju-s o kakor tudi v južnem delu Tomo r-go-rovja se je sovražnik na novo nastanil. Šef generalštaba. Težki boji na zapadni fronti. Nemško uradno poročilo od četrtka. Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. B o e h n. Na bojišču južno vzhodno od Arrasa zlomil se je zgodaj zjutraj južno Scarpe angleški napad v ognju. Opoldan zapričel je sovražnik svoje prodorne poskuse z novo ljutostjo. Med Scarpo in Senseebachom izvršil je pet napadov. Pomorski in vzhodno-pruski regimenti zlomili so tudi včeraj zopet naval sovražnika. Skozi stranski ogenj artiljerije uspešno podpirani, v ;;ii- m s :al«k*a4^uw-aJfcuk*..*i^iy,.JLaixy_:._. Notre Dame bilo je žarišče bridkih bojev. Trikrat so bile razvaline kraja sovražniku zopet iztrgane. Pri ponovljenih sovražnih napadih ostal je zvečer kraj v sovražni roki. Glavni sunek angleškega napada zadel je wurtemberSke regimente obojestranski ceste A r r a s-C a m b r a i. Sedemkrat je nasKočil sovražnik zaman. Oklopni vozovi so se na in poleg ceste vedno iz nova v boj pošiljali. V gostih vrstah jim je sledila infanterija. Obtičala je v ognju naših strojnih pušk že v spredajšnjih črtah. Kjer je vrinil sovražnik v naše jarke, vrgel ga je naš protinapad zopet popolnoma nazaj. Južno od Croisilles-a in južno-vzhodno od Mory so bili angleški napadi zavrnjeni. Južno zapadno od Bapaume nobena infanterijska delavnost. Na mestu je ležal težek angleški ogenj. Pri bojih dne 27. za Tilloy se je 9. infanterijski regiment št. 206 posebno odlikoval. Njegova 9. kompanija branila je zapadni i'ob kraja, čeravno je bila skozi sovražni vlom v hrbtu ogrožena, do zadnje patrone in potem z bajoneti. Iz lastnega nagiba prišla ji je 3. kompanija istega regimenta na pomoč in je vrgla sovražnika iz kraja zopet ven. Severno Somme ponovil je sovražnik v zgodnjem jutru svoje napade med Flersom. in Garlu. Pri Nadecourtu vdrl je v naše črte. V protinapadu vrgel ga je cesarja Pran-ca-gardegrenadir-regiment štev. 2 pod vodstvom svojega poveljnika majorja 011 o v zvezi s heskimi koiupanijami zopet ven. Med Sommo in Oiso ostale so prednje čete pred našimi novimi postojankami v bojevni dotiki s sovražnikom, ki je 27. le obotavljajo, včeraj ostrejše čez Dompierre-Bella-Nesle-Beau-lieu-Suzey sledil; prisilile so ga večkrat do izgub skozi napade in so se potem izognile. — Južno-vzhodno od Noyona napadel je sovražnik po najmočnejši ognjeni pripravi naše-stare črte, katere od nas niso bile več zasedene. Noyon je ležal pod najtežjim ognjem — 2 — Francozov. Mesto leži v naši bojni fronti. — Severno Aisne začel pod pritegnitvijo Ame-rikancev zopet svojo napade. Pod težkimi izgubami so bili zavrnjeni Ob Pasly odbili so kavaljerijski strelski regimenti petkrat naval sovražnika. Več tankov je bilo sestreljenih. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 30. avgusta. Uradno se danes razgaša: Italijansko bojišče Južno Mori napadle so kavaljerijskenaskočnečetesovražno oporišče in so izgnezdile del posadke. Tudi v Conceitale delovale so naše naskočne čete z uspehom. Na visoki planoti Sedmih občin oživela je bojevna delavnost znatno. Pri Asiagu in severno Col del Rosso napravil je sovražnik po ljuti artiljerijski pripravi več sunkov, ki so bili deloma v ognju, deloma skozi protinapad odbiti. Včeraj zjutraj napadla so naša bojna letala kolodvor M o n t e B e 11 u n o in so ga obmetala s 60 bombami. A1 b a n i j a. Nobena večja bojevna podjetja. Šef generalštaba. Nemško uradno poročila od petka. K.-B. Berlin, 30. avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadne skupine prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta von Boehn. Boji v prednjem polju obojestransko L y s e in severno Scarpe. . Južno-vzhodno Arrasa bili so infan-terija in oklopni vozovi sovražnika pri prihodu na bojišče od artiljerije in bojnih letalcev uspešni prijeti. Njih težišče je ležalo včeraj južno ceste A r r a s - C a m b r ai. Iz Gherisy in Fontaine in proti Hendecourtu več^aj^^ajskakuinčfiga^^ojzažnjka-OilbilLsmo v trdem boju. Bolj južno vdrl je Anglež v Bullecourt in Riencourt. V postojankah in v razstrelbinah prejšnjih bitk odrigali so se tukaj ljuti boji. Riencourt bil je od sovražnika iztrgan, tudi vzhodni del Bullecourta zopet zavzet. Popoldan razširil je sovražnik svoje napade do severovzhodno od Bapaume. Zlomili so se večinoma že v našem ognju. Iz St. Leger-ja in Mory napadel je petkrat brezuspešno. Mnogoštevilno tankov je bilo uničenih. Severno Somme smo v zvezi z južno reke izvršenimi premikanji preložili obrambo v črto vzhodno Bapaume-severo-vzhodno Pe-ronne. Sovražnik sledil je obotavljaje čez Bapaume-Combles-Maurepas. — Med Peronne in Oise na zapadnem bregu Somme in Kanala infanterijski boji. Močni napadi, ki jih je vodil sovražnik jugovzhodno od Nesle in iz Noyona proti našim novim črtam severo-vzhodno mesta, so bili zavrnjeni. Ob Ailletti nastanil se je Francoz zapadno Folembraya na vzhodnem bregu reke. Med Ailleto in Aisno zapričel je v zvezi z Amerikanci zopet svoje napade. Med Pont St. Mard in Chavigny naskakoval je od zgodnjega jutra proti našim črtam. Magde-burški hanoverški in turingiški garndi regimenti izjalovili so težke sovražne napade, peljane od dvojne premoči sovražnika. 72 tankov je bilo sestreljenih. Podčastnik Krop-meier, gfrajter Manske in Schottau od 1. strojnopuškega oddelka 1. gardnega regimenta št. 165 je bilo 20 tankov uničenih. Francoz doživel je tukaj težek poraz. Njegove izgube io nenavadno visoke. Napravili smo vjete od desetih različnih divizij. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. gredoč v lasti aovražnika. Cez dve uri trajajoči artiljerijski in minski ogenj zasipal je naše posadke, nakar se je Italijanom posrečilo, v naše jarke vdreti. Naše rezerve, oddelki 3. regimenta tirolskih cesarskih lovcev in cesarsko-lovski naskočni bataljon šli so takoj k protinapadu in so vrgli skozi baterije cesarsko-lovske divizije in 40. honvedsko artiljerijsko brigado podpirane, sovražnika v kratkem bridkem boju zopet ven. 20. regiment bersaglierov plačal je svoj poraz z izgubo več kakor 200 mrtvih in 100 vjetih. Albanija. Nič novega. Šef generalštaba. Neizmerne krvave izgube sovražnika na zapadu. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 30. avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadne skupine prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. Boehn. Boj v prednjem polju obojestransko Lysje. Sovražni poizvedovalni oddelki, ki so čez Lawo vrinili, so bili odbiti. Na bojišču južno-vzhodno Arrasa poskušal je Anglež včeraj vnovič prodreti. Pod močno vstavo tankov vdarile so v zgodnjem jutru na frontni širini 20 kilometrov angleške in kanadske divizije med cesto Arras Cam-brai in južno-vzhodno Bapaume, k napadu. Wurttembergerci odbili so južno ceste sovražnika pred svojimi črtami. V zvezi z heski-ini bataljoni vrgli so severno od Hendecourta vrinjenega sovražnika zopet nazaj. Južno od Hendecourta, dovedli so kavaljerijski regimenti sovražni naval med Vaux-Vrancourt in Fronicourt do izjalovljenja. Vzeli so Hen-decourt, ki je bil mimogredoč izgubljen, šli so po zavrnitvi sovražnika sami k napadu in so ga vrgli obojestransko Bullecurta in čez zapadni rob kraja nazaj. Južno od Bcourts odbili so zapadno pruski regimenti v britkem boju večkratne napade^sovražnika. Samodejna posega oberlajtnanta M a n n z kompani-jami infanteriJ8kega regimenta 175 omogočila je zopetno zavzetje mimogredoč izgubljenega kraja Ecourt. Obojestransko Bapaume dovedli so pruski in saksonski sovražni naval do izjalovljenja. Popoldan metal je sovražnik obojestransko ceste Arras-Cambrai sveže divizije v boj. Ponovna ogromna vporaba tankov in infan-terije naj bi dovedla do odločitve. Pozno zvečer je bila bitka v našo prid odločena. Iz Senseeozemlja čez Eteyoigny, Hancourt in južno ceste VisCherisy naskakujoče goste črte sovražnika zlomile so se v našem ognju in v bridkem bližinskem boju. Sestrelilo se je en tank. Infanterija sovražnika trpela je izredno visoke izgube. Severno Somme so bili angleški napadi med Morvae in Clery zavrnjeni. Kjer je sovražnik naše črte dosegel, vrgel ga je naš protisunek v svoje izhodne postojanke nazaj. — Severno Oise napadli so Francozi odsek kanala med Libremontom in severo-vzhodno od Noyona z močnimi silami. Njihovi napadi vstavili so se večinoma že na zapadnem bregu v našem ognju. Iz Chevilly na vzhodnem bregu bil je sovražnik po trdem boju zopet vržen. Večkrat na Noyon peljani napadi izjalovili so se v ognju in skozi protisunek. Ljuti artiljerijski in infanterijski boji ob Aillette. Od Pasly naprej potisnjen frontni odsek vzeli smo v krajšo črto Juvigny*Jucy-le-Long nazaj. Juvigny ostal je pri včerajšnjem napadu sovražnika v njegovi roki. V zadnjih dveh dneh sestrelili smo 52 sovražnih letal. Lajtnant Koennecke izvo-jeval je svojo 32. in lajtnant B a u m a n n svojo 28. zračno zmago. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. K.-B. Dunaj, 31. avgusta. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. V Judikari-jah uspešni poizvedovalni boji. Monte Majo (vzhodno od Pasubia) bil je včeraj mimo- Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 1. septembra. Uradno se danes razglaša: Nič novega. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje, K.-B. Berlin, 1. septembra. ("W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. Boehn. Med Y p e r n o m in La Bassee skrajšali smo našo fronto z opuščanjem pri Hazebrouk naprej potisnjenega loka. Pripustili smo sovražniku Kemmel. Naša premikanja ostala so sovražniku prekrita. Anglež je sunil z močnimi silami proti naši stari črti. Sovražnik je Kemmel zasedel in nam je sledil čez Bailleul-Neu-Ber-quin. Angleški intanterijski napadi zlomili so se na cesti Arras-Cambrai pred našimi črtami. Med Docout in Vailse-Braucoutt so se ponovljeni napadi sovražnika zlomili. V me-njajočem boju ostala sta Bullecourt in Ecoust v sovražnih rokah. Med Morval in Peronne napadle so po ljutem boju angleške in avstralske divizije, ki so bile pri Morvalu in južnozapadno Brancourta zavrnjene. Bucha-vesnes se je s protinapadom držalo. Bolj južno črte teče naša črta po zakljucju bojev ob cesti Buchavesnes-Peronne. Poskusi sovražnika prekoračiti Sommo pri Brie in St. Christu so bili preprečeni. — Močni napadi Francozov med Somme in Oise. Francoske divizije, ki so zvečer obojestranski Nesle napadale, obtičale so v našem ognju pred našimi črtami. Pri Rouy bil je sovražnik s pro-tisunkom vržen. Proti poldnevu peljani napadi zlomili so se za sovražnika pod najtežjimi izgubami. Zvečer ponovljeni napad razpršil se je v delne sunke, ki so bili zavrnjeni. Močnejše sovražne sile so bile severno Varesnes in čez Oiso pri Bretigny nazaj vržene. — Med Oiso in Aisno je včeraj zvečer po najmočnejšem artiljerijskem ognju i nf ante rijska bitka iz nova pričela. Vzhodno Oise napadi sovražnika v ognju artiljerije in strojnih pušk niso mogli prodirati. Obojestransko od Champo sunil je sovražnik z močnimi silami naprej. Protinapad jo stari položaj zopet uredil. Med Ailetto in Aisno sledili so delnim sunkom napadi nasprotnika. Vicefeldvebel Haas od kompanije strojnih pušk uničil je 4 sovražne tanke in vjel njih posadke. Zvečer je šel sovražnik z močnimi silami k enotnemu napadu. Pri in južno Cre-cy-au-Mont odbili smo sovražnika deloma v protinapadih nazaj. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 2. septembra. Uradno se danes razglaša: Nič novega. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. B e r 1 i n, 2. septembra. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. Boehn. Na 45 km široki fronti med Scarpo in Sommo je sovražnik svoje napade nadaljeval. Artiljerijski učinek proti pripravnim prostorom sovražnika ima delež na odporu. Žarišča infanterijskih bojev so bile Gendecourt, Noreuil, razstrelbine vzhodno Bapaume. — Sovražnik, ki je severno Hendecourta na ozemlju pridobil, bil je s protinapadom zopet vržen. Za Noreuil se je dolgo borilo. Ostal je v naši lasti. Sestrelilo se je en tank, druzega pa poškodovalo. — Južno-vzhodno Bapaume zavrnili smo proti Villers-au-Flos naperjene napade nasprotnika. Severno Somme smo z močnimi silami prodirajočega sovražnika vstavili. Peronne je zaseden od sovražnika. — Po najmočnejšem bobenskem ognju skušal je Francoz obojestransko Nesle predreti. Severno železnice N e s 1 e-H am so se vsi navali sovražnika izjalovili. Pri ponovnih napadih vrglo se je vrinjenega sovražnika iz naših črt. — Južno Vesle odbili so Brandenburgerci in Šlezijci sovražnika brez ostanka pred svojimi črtam. Tudi južno Libermonta so se zvečer — 3 — napadi Francozov zlomili. — Obojestransko Noyona ostala je sovražna infanterija po težkem, izgubonosnem boju od 31. avgusta včeraj nedelavna. Delni napadi sovražnika severno Soissonsa so bili zavrnjeni. Prvi generalkvartirmojster L11 d e n d o r f i. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 3. septembra. Uradno se danes razglaša : Nikjer večji bojevni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. B e r 1 i n, 3. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega* stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v B o e h n. Med Y p e r n in La Bassee uspešni infanterijski boji. V prednjem polju naših novih pozicij nadaljeval je sovražnik med Scarpo in Sommo svoje napade. — Južno-vzhodno Arrasa se mu je posrečilo naše infanterijske črte obojestransko Arrasa-Cambrai vtisniti. V črti Etaing severno Cagnicourta, severno-zapadno Quesanta smo sunek sovražnika vstavili. Večkratni poskusi sovražnika prodirati čez višine Dury in vzhodno Cagnicourta izjalovili so se ob naši pripravljeni rezervi. — Obojestransko Bapaume je bil napad sovražnika, peljan po močni artiljerijski pripravi s tanki, zavrnjen. — Severno Somme smo po ljutih bojih vi-Sine vzhodno od Sailly-Moslains-Aizeoourt-L'Haut držali. — Obojestransko železnice Nesle-Ham odbil je infanterijski regiment št. 271 tudi včeraj zopet več napadov Francozov. — Drugače med Sommo in Oiso le artiljerijska delavnost. - Po več-urni najmočnejši artiljerijski pripravi napadli so Francozi ojačeni z marokanskimi in ame-rikanskimi divizijami popoldan med Oiso in Aisno. Iz Aillette-nižine proti Pierrecourtu in Follembray-u peljani napadi izjalovili so se v našem ognju. Na pojedinih mestih je vrgel naš protisunek nasprotnika nazaj. V gozdovju zapadno in južno Coney le Chateau porinil je sovražnik naše črte nekaj od Aillette. Med Ailletto in Aisno so se večkrat ponovljeni zelo močni napadi sovražnika izjalovili. Kurasirji in dragonci 8. regimenta pod poveljstvom oberstlajtnanta grofa Mag-nis so s včerajšnim dnevom 16 težkih sovražnih napadov zavrnili in njim poverjene pozicije vedno brez ostanka obdržali. Včeraj smo sestrelili 13 sovražnih balonov in 55 letal, od teh 36 nad bojiščem Arrasa. Lovsko letalno brodovje štev. 3 pod vodstvom oberlajtnanta L o e r z e r dovedlo je 26 letal k padcu. Oberlajtnant Loerzer iz-vojeval je pri tem svojo 35 zračno zmago. Prvi generalk vartirmojster Ludendorff. i*.......................................................... Vojna na morju. ;...........................................................i j 17.000 brutto-register-ton potopljenih. K.-B. Berlin, 29. avgusta. (Uradno), j Na parniških potih med Port Saidom in za- j padnem Srednjem morju potopili so naši ' podmorski čolni vnovič 17.000 brutto-register-ton ladjinega prostora med temi en novi angleški parnik čez 8000 brutto-register-ton, ki je bil obložen z rižem in drugimi deželnimi produkti in plul iz Indije proti Angleški. Šef admiralnega štaba mornarice. 16500 brutto-register-ton potopljenih. K.-B. B e r 1 i n, 30. avgusta. (Uradno.) Na severnem pomorskem bojišču je bilo skozi naše podmorske čolne 16.500 brutto-register-ton potopljenih, med temi v artiljerijskem boju ena past za podmorske čolne v obliki jadernice. Šef admiralnega štaba mornarice. Nadaljni uspehi podmorskih čolnov. K.-B. Berlin, 31. avgusta. W.-B. V zatvornem okolišu okrog Anglije je bilo od j naših podmorskih čolnov 19.000 brutto-regi-! ster-ton potopljenih. Šef admiralnega štaba mornarice. ...........................................................% Politični utrinki. t..........................................................r Vsi škofje razen ljubljanskega škofa dr. Jegliča za pastirski list. Avstrijski nadškofje in škofje izdali so i pastirski list, v katerem strogo obsojajo vso (jugoslovansko stremljenje kot I državi in cesarju nevarno, ker se s tem v j zvezi z našimi sovražniki igra nevarna igra za razkosanje Avstrije in se tako podaljšuje vojna in kopičijo vedno nove žrtve. In kdo ima te žrtve na vesti. Na vesti jih ima ljubljanski škof dr. Jeglič, ki je poklican pridi-govati le o miru in ljubezni do bližnjega, kar mu je sicer deveta briga. Vžgal je raje bakljo sovraštva med avstrijskimi ljudstvi in narodi, medtem ko je izdal proti temu pastirskemu listu pismo, v katerem hujska narod proti narodu na kvar in škodo države in v prid našim sovražnikom. Ali doleteti ga mora božja in pravična kazen ! Slovensko Časopisje in pastirski list avstrijskih nadškofov. Zakaj neki molčijo vsi slovenski časopisi o tem pred kratkim izdanem pastirskem listu visokega pomena in svetih resnic ? Zato, ker ga ne morejo prebaviti, ker jim je povedal, kar jim gre. Povedal je namreč veleiz-dajalskim Jugoslovanom, da je njih gonja zločinska in podla in da ž njo gonijo vodo na mlin naših sovražnikov, ali z drugimi besedami, da so krivi sedanjih vojnih žrtev in da s tem le Škodujejo Avstriji in podaljšujejo na ta način vojno v prid našim sovražnikom. Edin „Slovenec", glasilo jugoslovanskega škofa dr. J e g 1 i č a piše o tem listu majhno notico, s katero se sam tolaži in ki v nadaljevanju pravi, da so naši sovražniki posegli po sramotnem sredstvu, da zapeljujejo naše narode na odpad od cesarja in države. O, vi podli hinavci! Kdo pa stoji za našimi sovražniki ? Ali niste vi z vašim škofom dr. Jegličem in drugimi, ki delujete neumorno nato, da se zavlačuje vojna, da bi si potem na kadečih se razvalinah Avstrije ustanovili svojo jugoslovansko državo, zvezani z zločinskimi Srbi ? Umevno je, da Vam ta pošten pastirski list ne ugaja iz zgolj vzroka, ker vas je razkrinkal in vam resnico povedal, katere se vi veleizdajalski zločinci izogibljete, kakor hudič križa. Ugajal hi vam bolje list škofa Jegliča, v katerem se vaši zločini proti domovini hvalisajo. Stari pregovor pravi: božji mlini meljojo počasi, a sigurno. Tudi tržaški škof Mahnič vtika svoj nos tja, kjer ga najmanje srbi. Tržaški škof Mahnič, enakovredni tovariš ljubljanskega škofa dr. J e g 1 i č a se je začel tudi za Jugoslavijo ogrevati. Vtikati je namreč začel tudi on svoj nos v gorečo veleizdajalsko žrelo. Samo pazi naj pri tem, da si ga preveč ne osmodi, kajti tržaški Italijani se bodo tudi tega možicelja kmalu naveličali, kakor so se naveličali cesarju in domovini zvesti Kranjci svojega rogatega pastirja dr. Jegliča, ker so uvideli, da se s tako politiko le zavlačuje in podaljšuje vojna ter krši cerkvene in državne oblasti. Italijani in jugoslovansko stremljenje. Kakor znano, razvija avstrijski veleizda-jalec Trumbič v Italiji v zvezi z našimi notranjimi poštenjaki prav živo propagando za jugoslovansko deklaracijsko politiko, to je za politiko razrušenja avstrijskih temeljev in razkosanja starozgodovinskih kronovin. Sim-patizira in odobruje njegove čine tudi znani vseslovanski škof in primas Jugoslavije dr. Jeglič v Ljubljani. Kar pa v obče ne prese neti, so vsi veleizdajalski listi kakor „Slove-nec" in drugi seveda v njegovi službi. Istim se pridružujeta dostojanski tudi znani umazani mariborski glasili „Slovenski gospodar" in „Straža." Kakor iz tega sledi, je pač vse v tesni zvezi. Deluje se složno in z vsemi sredstvi znotraj in zunaj in vse se vrti okoli enega cilja, cilja ustanovitve Jugoslavije in razkosanja slavne Avstrije. Ali glej, vse stremljenje in vsa gonja iztekla se je v Italiji prav žalostno. Italijani so dali Jugoslovanom že zasluženo brco, ker se ne strinjajo z ideali in zahtevami prihodnjosti. Obadva bi rada Avstrijo razdrobila in obadva eden in isti plen za sebe obdržala. In zaradi tega se bijejo in koljejo v Italiji radi Jugoslovanov. Italijanski minister zunanjih zadev Son-noni razdrobil bi rad Avstrijo in zjedinil velik del, ki je naseljen od Jugoslovanov, z Italijo. On je torej nasprotnik samoodločbe narodov in Velike Srbije. Za nas bi bila sicer oboja politika pogubna, ker se nas hoče deliti in razkosati, ker delitev je pač delitev. Trdno smo pa prepričani, da do delitve nikdar ne bode prišlo, ker Avstrija še vedno stoji in bode v bodoče tudi stala, naj jo delijo v svojih bučah kakorkoli hočejo. Grof Štefan Tisza proti notranjim sovražnikom monarhije. Grof Štefan Tisza piše v listu „Igazmon-do" pod vzglavjem „Kaj je storiti" proti de-fitistom in še posebno proti notranjim sovražnikom monarhije: Prenesti moramo vse strahote bitk tega strašnega boja do končne zmage in prestati tudi gospodarske preskušnje te vojne. Res, pravim, bi bili že na pragu miru, bi bili morda že vojno končali, če ne bi bilo posebno v Avstriji in žal tudi pri nas brezvestnih ljudi, ki iz narodove bolesti kujejo kapital za svoje malopridne namene in se ne sramujejo, povdarjati svoje zahteve po miru in paktiranju na način, po katerem izpodjo-rlaji! kakor -črv—draso, -moralno-flilo—našega naroda in vzbujajo prinaših sovražnikih upanje, da bomo kmalu obupali in se zgrudili, in jih vspodbujajo k nadaljnemu žilavemu boju. Z vsako besedo, z vsakim činom ti ničvredneži vedoma lažejo in goljufajo. Vedo, da lažejo, ko trdijo, da je naša želja po boju povzročila to strašno vojno. Pomagajo onim inozemskim hujskačem, ki delajo na to, da s takim obrekovanjem nahujskajo javno mnenje celega sveta proti nam. Vedo tudi, da trde neresnico, ko oznanujejo, da bi mi mogli v sedanjem trenutku z našimi sovražniki skleniti dostojen mir. Vedo, da so pri nas za to vsi pripravljeni in da so vsako našo mirovno ponudbo sovražniki porogljivo odbili, in končno tudi vedo, da ravno njihovo vpitje ogroža mir. Z vsako svojo besedo vedoma lažejo in goljufajo, vedoma otežujejo položaj države, kar mora povečati naše denarne in krvave žrtve, našo bolest in napor. Poraz Čeho-slovakov. Genf, 31. avgusta. Ententi prijazni „Journal de Geneve" ugotavlja, da je postal položaj Cehoslovakov nad vse resen, ker se je ententina pomoč zakasnila in so japonske pomožne čete nezadostne. Upajo, da bo položaj rešil prihod amerikanskega generala,, ki je določen za vrhovnega poveljnika in bo podjetje organiziral. Irkutsk bo po vojnem načrtu središče vojne v Sibiriji in sploh v vzhodni Rusiji. V Arhangelsku bo imel svoj sedež diplomatski svet aliirancev, v Vladivostok© pa bodo visoki komisarji. Koncentracija čehoslovaških čet se skoraj ne more izvršiti vsled popolnoma nerabnih železnižkih prog. Stockholm, 31. avgusta. Sovjetske čete so, kakor poroča „Novaja Petrogradskaja Gazeta", zopet izvojevale pomembno zmago nad Čehoslovaki. Na tisoče Cehoslovakov je vjela rdeča garda. Večji del Cehoslovakov v Sibiriji je že skoraj uničen. Ostanek se skuša vzdržati na svojih postojankah. Atentati na sovjetsko vlado. K.-B. Berlin, 31. avgusta. Glasom sem došlih poročil iz Petersburga je bilo včeraj oddanih na Lenina več strelov, ki so ga lahko ranili. Ljudski komisar za notranje zadeve Urickij je bil umorjen. Atentatorji so bili aretirani. K.-B. Moskau,30. avgusta. Dve dami, pripadnici socijalno-revolucijonarne stranke, Sta trikrat ustrelili na Lenina. Dva atrola sta ga zadela v prsi in pljuča. Leninovo stanje je resno, ker se je kri vlila v bronhije. V K r e m e 1 so bili poklicani prvi speci-jalisti. Lenin je ž tev atentata. Tedenski pregled. Štajerske vesti. Iz Slovenske Bistrice se nam poroča : Ker se bojijo, da bi jim oblaatva prepovedala javne politične shode, jih prirejajo jugoslovanski hujskači sedaj pod zaščito „slovenskih koncertov", ki.izzvenijo vsikdar v protiavstrij-ske, nemškosovražne manifestacijo. Z vso vnemo vrgli so se iz tega nagiba na Slovensko Bistrico, in prirejajo tamkaj svoje „koncerte", pri katerih sodelujejo vedno nove politične moči in vspodbujajo tamošnje prebivalstvo do političnih izgredov. Mi bi ne bili nasprotni, 6e bi se ti ljudje hoteli le zabavati, ker mi to tudi radi storimo, da si duh otožnosti tega težkega časa malo razvedrimo in olajšamo. Toda, kar se tiče nacijonalnih izzivajočih zastav, že vemo, kam iste stremijo. Pri zadnjem julijskem „koncertu", o katerem smo itak poročali, je tudi kar mrgolelo teh izzivajočih trobojnic. Ker Bistričani to tako hladnokrvno dopuščajo, ni se torej čuditi, če pridrvi ena takšna hujskajoča druhal sedaj vsak mesec v naše mesto. Pozdravni nagovor na vsilneže govoril je znan dr. R e i s s m a n n, pri katerem ni manjkalo tudi napadov na vse, kar je nemškega. Pesmi, ki so jih prepevali, zvenele so vse v jugoslovanskem, torej protiavstrijskem __tonii^Ko^aa zvečer—vaeli colj.ski pevci slovo, zadonela je vpričo policije znana hujskajoča pesem „Hej Slovani" ! Potem se je prepevalo in tulilo po ulicah, da je kar odmevalo. Na kolodvoru pa hujskajoči pozdravi niso imeli ne konca ne kraja. Tukaj se je zrcalila zopet jugoslovanska omika. In to se dogaja vse pod nadzorstvom bistriškega občinskega zastopa. Dolžnost župana bi pa bila, da bi bil prepovedal nele samo demonstracijski pohod, marveč tudi nacijonalno razstavo trobojnic in hujskajočo petje. Če nam ne pomagajo proti temu javna, v to poklicano oblastva, se bodemo končno morali proti temu na ta način sami branati, kajti naveličali smo se že tega brezkončnega nacijonalnega izzivanja in ža-ljenja mirnih meščanov druge narodnosti. Ali je že kdo kedaj videl pri naših zabavnih prireditvah slična razgrajanja, ki spadajo v deželo divjakov ? Nikdar ne! če smo se hoteli zabavati, zabavali smo se mirno, brez da bi razgrajali ali kalili mir našim sosedom in delali javne škandale. Skrajni čas bi bil, da bi se v tem oziru tudi okrajni glavar malo vzdramil in razsodil, kdo ima prav ter vbodoče take proti-avstrijske „v e 8 e 1 i c e" razvpitih Jugoslovanov prepovedal, kakor ni dovolil tudi nam držati zborovanja, v katerem bi se šlo le za zgolj avstrijsko pravo in misel. Taka je torej zahvala za doprine-šene žrtve na oltarju domovine! Imamo še hvala Bogu toliko moči, da si bodemo znali našo pravico in vpliv uveljaviti. Meščani Slovenske Bistrice! Združimo se torej in nastopajmo v bodočnosti složni vboju proti.jugoslovanski m, državo razjedaj očim elementom in podaljševalcem vojnega gorj a. Začetek šole in njeni dobri cilji. Ker se kmalu zopet prične čas šolskega leta, pošljite vaše otroke v mesta v ne m-Sk e šol e i n izobrazite jih tudi vnemškem jeziku, da bodo imeli enkrat boljšo bodočnost. Ne verujte v tem oziru jezuitovskim jugoslovanskim farizejem, ki vas od tega odsvetujejo in vam celo žugajo ter vas hočejo — 4 — odtujiti od vsega, kar je nemškega. Ti hinavci bi radi bili, da bi ostala vaša deca nevedna, da bi se ne izobrazila v tem in onem, da bi potem, ko v svoji nevednosti in neizo-braženosti enkrat doraste, lahko ž njo ravnali, kakor bi hoteli. To se pa ne sme več zgoditi. Zakaj so se pa učili nemščino oni, ki vas zapeljujejo ? Zakaj govori nemški hujskajoči duhovnik, advokat in učitelj, kadar te, dragi kmet, hoče slepiti ? Zakaj ne privošči tudi tebi tega uka ? Zato, ker hoče ostati na krmilu, ker hoče s teboj ravnati, kakor ravno njemu ugodi. Pokažite jim torej, da se jim ne vdate več, da ne potrebujete zapeljiv-cev in hinavcev, ki vas vodijo po krivih potih. Pokažite jim, da hočete postati samostojni ne samo v mislih, ampak tudi v dejanju. Da pa do tega pridete pošljite vaše otroke v mesta v nemške šole, izobrazite jih v vsem potrebnem in oni vam bodo za to hvaležni. Dandanes ne živimo več v starih dobrih časih in mnogo je potrebno, da se dovede vsakega posameznika do gospodarskega blagra. Da se pa to doseže, je neobhodno potrebno, da znajo vaši otroci tudi nemški. Vaši voditelji vedno javkajo, da jim vlada no da dovolj šol. Za božjo voljo, kaj pa jim pomagajo velike palače, če se v njih nič ne naučijo. Saj jih imajo dovolj povsod. Kako prednost uživa danes tisti, ki zna nemški, to nam jasno dokazuje ta vojna. S kako radostjo in hvaležnostjo pravijo vsi, ja. da bi jaz nemški ne znal, potem bi meni prav slaba predla. In tako se ni samo eden izustil, to priznanje je obče. Zato pa se ne ozirajte na desno in levo, ampak korakajte po ravni poti do vašega blagostanja, ki ga najdete v izobrazbi nemškega jezika vaših otrok. Ne zamudite torej trenutka, izobrazite vaše otroke v nemščini in pošljite jih v nem&ke šole ! Zgradba sirotnišnice in vzgojevališča v Ptuju. Kakor smo pred tedni že poročali, zgradi se v Ptuju sirotišnica in vzgojevališče za 500 otrok padlih vojnih vjetnikov iz političnega okraja in mesta Ptuj. Da se pa pospeši ta blagodejen projekt, je naša sveta dolžnost, prispevati po naših močeh, da se temu nad vse človekoljubnemu in patrijotičnemu namenu dostojanski ustreže, ker otroci za našo domovino padlih vojnikov so naši otroci. Več iz oglasa v našem listu. Vrnitev ruskih vjetnikov. Sainoobsebi je umevno, da se morajo naši domačini enkrat v polnem številu iz vjetništva vrniti. Tega ne zanikamo. Ampak, da se nam sedaj kar hipoma vse Ruse pobere, brez da bi se mislilo za nadomestitev, to nam pa ne ugaja. Pobrali so nam domačine, sedaj nam pa še vzamejo te in mi se vprašamo, kdo nam pa bode delal? Naj nam jih vendar nadomestijo z Italijani. V kterem evangeliju pa je neki zapisano, da naj Italijani po taborih brez dela lenu-hajo, medtem ko stoje naša polja zapuščena in delavnice prazne in brez delavcev ? Kako bodemo vladinim zahtevam ustregli, če nimamo delavskih moči ? Na takoršen način bode vzdržanje težko. Merodajne vojaške oblasti pa prosimo, naj naše stališče vendar enkrat v poštev vzamejo in poskrbijo, da dobimo od ene ali druge strani kakor najhitreje nadomestek za odvzete nam Ruse, da gospodarski popolnoma ne propademo. Vojna razstava ces. in kr. 87. infanterijskega regimenta. Vojni album našega domačega infanterijskega regimenta bo v začetku jeseni razstavil vojne spominke vsake vrste. Za kolikor mogoče bogato in dostojno prireditev prosi uredništvo vojnega albuma tem potom, da mu slavno občinstvo posodi razne, v zasebni lasti nahajajoče se predmete kakor orožje, slike, fotografije, dopise, posebno pisma vredne vsebine, kratko vse spominke, ki so kakorkoli v zvezi z regimentsko U3odo v tej svetovni vojni. Predmeti, ki bi jih slavno občinstvo prepustilo na razstavo, naj se izročijo »Uredništvu vojnega albuma", Celje, Burggasse, soba št. 44, kjer se po končani razstavi vrnejo. Ker je, čisti dobiček namenjen vdovam in sirotam regimenta, nadeja se uredništvo, da bo občinstvo mesta, okolice in vsega dopolnilnega okraja kolikor mogoče prispevalo in sodelovalo. Svinjski Sejmi vršijo se od zdaj naprej redno vsako sredo. Zadnji sejem je bil prav dobro obiskan. Vdeležilo se ga je mnogo prodajalcev in kupcev. Koroške vesti. Iz Koroškega se nam poroča: Kakor štajerski Slovenci, tako uvidimo tudi mi cesarju in domovini zvesti koroški Slovenci v perfidni gonji Korošca državi in cesarju nevarno stremljenje in se zjedinimo v vsem, kar so štajerski Slovenci napram temu v zadnji številki izražali. Tudi mi delavni in zvesti Korošci hočemo živeti z našim nemškim sosedom v miru in slogi in pošiljati na5o deco v nemške šole, da ji zasigurimo blagostan bodočnosti. Kaj je sicer danes 1 aisti, ki ne zna niti zlogice nemškega ? Nikamor se ne more podati. To uvidimo tudi mi slovenski Korošci in zato se ne moramo zvezati in pajda-šiti s Hrvati in kraljemorskimi Srbi. V zanjke propada bi nas radi spravili ti brezvestni hudodelci in jugoslovanski veleizdajalci. Ne vdamo se jim in glasno kličemo., da bode odmevalo daleč po zvesto-avstrijskih koroških gorah: živeti hočemo v nerazdeljivi Koroški, neovirani od vsake strupene gonje in tesno zvezani z našim zgodovinskim sosedom se hočemo posvetiti delu blagostanja za domovino in cesarja. Vse drugo pa zavračamo z resno odločnostjo, Korošec in Jeglič pa naj se podata, kamor že dolgo spadata, v brezdno izkažene Srbije. — Živili torej ne-razdeljiva Koroška in Štajerska, živela slavna Avstrija! Razno. Oklic glede oddaje živil. Žetev je spravljena, mlačva se je začela. Po tednih pomanjkanja bi zopet mogli vsi Avstrijci dobiti toliko kruha in moko, kolikor pripade po pravici iz donosa zemlje na posameznika. Toda sebičnost in brezobzirna lakomnost začenjajo pridelke raznašati in ogrožajo s tem zasigurno razdelitev vojne racije (obroka). Ljudje, ki hočejo doseči oderuški dobiček ali zasledujejo sebične interese, hodijo pri kmetib, oškodujejo na neodgovoren način polja in nadlegujejo kmetovalce, da bi poljske sadove dobili v neopravičeno posest. Kar le morejo dobiti, se porabi neprimerno in potratno. Malo število jih povžijo, kar gre drugim po pravici. Kdor pa v resnici pomanjkanje trpi in more pičlo shajati z malo denarja, kdor služi svoje ure pri pridnem dnevnem delu, kdor ne hlepi po tem, da bi se obogatel, ta je v nevarnosti, da mu sebičnost in oderuštvo vzameta njegovo pravico do kruha. Vzajemno preponujanje se je začelo, da bi se vsi pošteni kmetovalci odvrnili od izpolnjevanja dolžnosti. Mnogi so padli skušnjavi čez mernega dobička in mestno prebivalstvo gleda z ogorčenjen, da si pohlepnost marsikaterega poljedelca ne upa zahtevati samo predmetov vsakdanje potrebe, ampak vse, celo igrače in razkošje in celo zlato zakonskega prstana, da izrablja silo in stisko. To nezagovorno početje se maščuje na kmečkem kakor tudi na mestnem prebivalstvu. Večina meščanov je zaradi koristi nekaterih brezobzirnežev izpostavljena najhujšemu pomanjkanju, kmečkemu stanu pa preti morda tudi v največjo škodo onih, ki svoje oddajne dolžnosti ne izpolnijo pošteno, ako ne oddajo predpisanih množin, sovražna nadloga rekvizicij. Raznašanju pridelkov se bo državna oblast z vso močjo ustavljala. Lakomnost in krivica se mora zatirati pri kupcih kakor pri prodajalcih. Zakonu se mora pridobiti spoštovanje in veljava. Poljedelcu se mora zagotviti mir pri njegovem dragocenem delu, on se naj ne izpostavlja vsled ponudb vsiljivih tihotapskih kupčevalcev najtršim kaznim, meščanu pa naj bo brez zapravljanja njegovih mo5i in njegovega delavnega časa dobiti po pravičnih cenah najvažnejša živila. Vlada je trdno sklenila brezpogojno ponovitev težav, pod katerimi je trpela preskrba — 5 — ebivalstva v preteklen gospodarskem letu. na bo zatorej z vsemi sredstvi skušala zatirati vsako prodajo zemeljskih pridelkov, ki so v ržavni upravi, zlasti krušnih sadov neopraviče-rtm. Oblastvo je naročeno, da vsakega, & neopravičeno prodaja zemeljske pridelke, posebno pa žito ki moko, in vsakega, ki ta živila neopravičeno pridobiva, kratkomalo najnižje kaznujejo. Zaporna kazen se bo nalagala najvišji dopustni izmeri zoper kupca in pro-ajalca in poleg tega najvišja dopustna denarna kazen. Pri tem se ne bo oziralo na stan in dostojanstvo. Kar se žita ali moke kakorkoli nosi ali prevaža, zapade nepriza-nesno in sicer tudi v najmanjših množinah zasegi. Ravnotako se i/ireče, da zapade izkupilo in sicer denar kakor tudi menjalno blago. Za strogo nadzorovanje prometa z živili je vse vkrenjeno, za najhitrejše prejemanje raznašanih zalog in za izsledovanje prodajalcev je bila organizirana posebna služba. Zakon se mora porabljati v polni ostrosti, da se odpravi protipravno in oderuško početje, kajti ie popolna pridobitev in pravična raz-,-delitev domačega krušnega sadu nas obvaruje najhujše stiske, ohrani notranji mir države in nas približa miru. C. kr. mimister in vodja urada za ljudsko prehrano : Paul 1. r. Dunaj, 23. avgusta 1918. Draginja doklade učiteljem. Dunaj, 31. avgusta. ,,Wiener Zeitung" objavlja odredbo s 26. avgusta t. 1., s katero se urejajo draginj-ske doklade učiteljem javnih ljudskih in meščanskih šol. Draginj ske doklade bodo znašale 979—4932 kron. Izvoz cigaret in smodk v Avstrijo. Dun aj, 31. avgusta. Dunajsko časopisje poroča iz iAmsterdama: Na Nizozemskem je že pripravljenih aa izvoz v osrednje države 3,000.000 cigaret in 3,000.000 smodk. Cene za vžigalice zvišane. Dunajski listi, i ki so o podraženju raznih tovarniških izdelkov precej dobro poučeni, poročajo, da je zveza tovarnarjev za izdelovanje vžigalic sklenila, vnovič zviša cene za vžigalice in sicer bo stala škatljica 10 v. Sedaj si prav lahko razložimo, kaj je temu bil vzrok, da že več mesecev ni dobiti vžigalic. Tovarnarji in razni vele-trgovci so si nakupičili velike zalogo vžigalic, bodo prodajali sedaj, ko so zvišane cene. Ni dvomiti, da bo sedaj naenkrat zadosti vžigalic! Vrednost avstrijske krone je začela zopet padati napram tujemu denarju. Na devizni centrali na Dunaju se je notiralo : nizozemski goldinar 517 50, berlinska marka 167 20, švedska krona 35550, bukareški lev 110 50 in bolgarski lev 127 50 K. — Dne 12. avgusta je na dunajskem trgu poskočila cena nemške marke, za katero smo plačali pred vojno | 1 K 17 vin. do 1 K 19 vin., na 1 K 65 v. Švicarski frank je stal 2 K 50 vin., to je frank, za katerega smo plačali pred štirimi leti 95 vinarjev. V Berlinu dobimo sedaj za krono 50 pfenigov, v mirnem času 85. V Curihu nam dajo za avstrijsko krono 38 cen-timov, prod vojno 1 K 5 vin. Vzrok take vrednostne izgube tiči v preveliki množini papirnatega denarja, katerega posledica je tudi neznosna draginja. Gospodarske stvari. Jesenska in pomladna krma. Da se izrabijo strnišča in se nadomesti krma takoj po žetvi za jesen, pa tudi, da se pripravi za prihodnjo pomlad rane zelene klaje, se priporoča, da se nasejejo strniščni plodi, ker dajo najcenejo krmo, ki si jo kmetovalec more preskrbeti. Pridelovanje takšne krme se spoji tem lažje s strniščnim oranjem, ker za to pripravne rastline ne trebajo globokega oranja. Zemljišče na katerem naj rastejo strniščni plodi, pa seveda ne sme imeti preveč plevela, niti ne sme biti preslabo. Za dobro rast strniščnih plodov je tudi treba, da se njiva takoj po spravi žita zorje, prevlači, poseje, zopet lahko povlači in pri lahki zemlji tudi dobro povalja. Kot izvrstna krmna rastlind za strnišča se zlasti priporoča mali in veliki krmni adreselj. Uspeva za vsakim plodom v sveži, humozni, pa tudi v lahki, ilovna- to peščeni zemlji; raste celo v suhi peščeni zemlji. Raste prav naglo in ne rabi dosti gnoja, zahteva pa dobro zrahljano in čisto zemljo. Da je za določeno dobo vedno svežega adreslja, se seje v presledkih dveh do treh tednov. Poseje se najboljše z roko, povlači se z lahko brano in, da enakomerno vzhaja, se dobro povalja. Ta rastlina je prav dobra zelena krma, ki zelo ugodno upliva na mlečnost molznih krav. Semena je treba od malega adreslja 19 do 24 kilogramov in od velikega adreslja 20 do 30 kilogramov za hektar. Hitro raztoča rastlina za zeleno krmo je tudi bela gcrčica. Tudi ta uspeva skoraj v vsaki zemlji, zlasti pa v lažji ilovnati zemlji, pa tudi v apneni in laporasti zemlji. Celo v lahki zemlji da ta rastlina precej zelene krme. Gorčica se naseje lahko sama ali pomešana z drugimi krmnimi rastlinami. Pokošena ob začetku cveta, je dobra krma za dojne krave in popravi kakovost surovega masla, ker mu da lepo rumeno barvo. Gorči-| ca se poseje z roko in sicer 20 kilogramov na hektar. . Seme se samo lahko podvlači. Kot strniščni plod se uvažuje tudi ajda, ki tudi ne j zahteva dobre zemlje. Z krmo posejana je ajda radi ; nagle rasli izvrsten strniščen- plod. Pri setvi z roko je ; treba za hektar 70 do 100 kilogramov semena. Poseje j se na povlačeno zemljo, na kar se seme podvlači, a j povaljati se pa ne sme. Ajda z grašico da tudi prav ' dobro mešano krmo, pa tudi ajda z belo gorčico. V i tem slučaju se vzarrre 75 kilogramov ajde in 12"s kilo-: grama bele gorčice na hektar. Tudi ta mešana krma i dobro upliva na mlečnost molznih krav. Tudi jara rž, ki uspeva v vsaki zemlji, da pri ra- ] i ni setvi v jeseni dobro košnjo ali pašo in v prihod- ; I njem poletju dober pridelek zrnja in slame. Treba je le | ; tri četrtine semena navadne rži. Setev se tako hitro raz- | i vija, da se že lahko po šestih tednih počne s krm- ; i ljenjem. Mešanica grašice, grada, pelušk in boba z ov- j j som in gorčico da tudi izvrstno zeleno krmo, ako se j , rano poseje. _ : Za rano zeleno krmo v sledeči pomladi je zlasti ! pripravna laška detelja (inkarnatka), katera da včasi še I j pozno v jeseni dobro krmo, ako se hitro po žetvi po* I seje in spomladi se pa lahko tako rano pokosi, da se i še lahko naseje ječmen, oves i. t. d. Njena nasetev je ; zelo priprosta: slrnišče se zorje in seme se z lahko i brano povlači ali se povalja. Tudi se lahko primeša na i hektar dva ali tri kilograme strniščne repe. Na ta na-I čin dobimo dvoje pridelkov ali v najslabšem slučaju • vsaj eden donos, marveč v jeseni repo ali spomladi ■ deteljo. Semena se rabi za hektar 30 do 35 kilogramov. Rano zeleno krmo v spomladi da tudi grašica ; i celo v jeseni' je včasi dobra košnja, ali vsaj paša. Po-i sebno je priporočljivo sejati grašico pomešano z laško ' dateljo in jaro rzjo, ker se grašica ovija na rž in se | na način zviša pridelek. Za hektar se rabi 12 kilogra- ■ mov rži. Ako je grašica samo-z rajo ržjo zmešana, je 1 to izborna in zgodnja krma. Vsekako se pa mora za-| rano nasejati, najkasneje začetkom septembra, da se rž i še pred zimo dobro vkorenini in ob enem grašico pro-j ti mrazu ščiti. Rž pa ne sme biti pregosta, ker potrebuje I grašica mnogo zraka in solnca. Ako se zmes že julija I poseje, da že v jeseni dobro pašo. Že maja se dobi ze-i lena krma; pokošene rastline poženejo takoj zopet in še I zorijo, Vzame se približno 60 kilogramov grašice in j 60 kilogramov rži za hektar. Najboljše je to mešanico požeti še pred cvetom, ker je v tej dobi najokusnejša zelena krma in tudi zelo redilna. Druge primerne zimske zmesi, ki dajo rano spomladi dobro zeleno krmo, so in sicer za hektar 160 kilogramov rži in 4 kilograme ogrščice ali 150 kilogramov rži in 50 kilogramov zimskega graha. Da pa zimska mešanica dobro raste, je dobro pred setvo pognojiti zemljišče vsaj z malo množino To-masove moke ali kajnita in glavni pogoj za bujno rast vseh imenovanih krmnih rastlin pa je; »Sej o pravem času!- Strokovni učitelj H. K 0 n i g. Ustnica uredništva in upravništva. \ Kozje, Štajersko. Natančno zgodovino 87. ini. regimenta dobite le pri poveljstvu regimenta. — „Usch". Dragi prijatelj, takoršne razmere dogajajo se danes povsod in to iz vzroka, ker je avstrijska gospodarska organizacija na celej črti izpodrekla. S pozdravom! Loterijske številke. Gradec, 28. avgusta 1918: 8, 38, 24, 78, 70. Dunaj, 24. avgusta 1918: 53, 31, 39, 32, 65. Trst, 4. septembra 1918 : 78, 35, 76, 31, 8. Line, 31. avgusta 1918: 19, 68, 66, 23, 66. yy Slovenski Gospodar" • za fronto prepovedan! \ Vojaška oblast prepovedala je dostavljanje „Slovenskega Gospodarja" vojakom £ na fronto. — Kdor čita ta veleizdajalski S jugoslovanski list, se tej odredbi ne čudi, ■ čudi se k večjemu, zakaj se je to tako pozno odredilo in — zakaj še se ne pre- W pove drugih sličnih listov. Podpisani naznanjam, da sem prejel dovoljenje za nakup sadja, zelenjave in poljskih pridelkov v obče in sicer za celi ptujski okraj ter se nadejam, da me bode slavno občinstvo s svojimi dobavami blagohotno podpiralo, nakar ga zagotovim splošne zadovoljnosti. Jakob Simonič " trgovec, Sv. Urban p. Ptuju. naznanilo Podpisani naznanjam, da sem prejel dovoljenje za nakup sadja, zelenjave in poljskih pridelkov v obče in sicer za celi ormoški okraj ter se nadejam, da me bode slavno občinstvo s svojimi dobavami blagohotno podpiralo, nakar ga zagotovim splošne zadovoljnosti. HANS ROŠMARIN trgovec v Ormožu, 453 pridna, zvesta in delavna, katera se zastopi na poljskem delu, se sprejme v dobro službo pri gosp. Leop. Slawitsch ■117 in 3 viničarji se potrebujejo pri graščini Domovi, pošta Možganjci p. Ptuju. Zaradi službene pogodbe se natančno izve pri graščinskemu oskrbništvu na Dornavi. trgovec, Ptuj. 380 z večimi delavskimi močmi, kateri se razume pri amerikanskih goricah, se sprejme pod dobrimi pogoji pri J. Belina, trgovec, pošta Podlehnik, Štajersko. 245 6 — Zadnji telegrami. i....................................■.........•—......■■• Zelo lepi uspehi na naši visokogorski fronti. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.B. Dunaj, 4. septembra. Uradno se danes razglaša: V severu Tonale-prelaza iztrgali so naši visokogorski oddelki sovražniku skozi presenečen napad Punto San Matteo (3692 metrov), Monte Montelio (3636 metrov), in snežnik (3502 metra. Ta orožni čin v večnem ledju in snegu podaja posebno spričevalo bojne zmožnosti vrlemu napadalcu, ki je prekosil najtežje alpinske razmere. V Sedmih občinah živahnejša poizvedovalna delavnost. Drugače nič pomembnega. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 4. septembra. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in ge-neralobersta v. B o e h n. Obojestransko Lyse je dospel sovražnik v trajajočem boju z našimi prednjimi četami do črte Wulverghem-Nieppe-Mac St Maur Laventie-Richebourg. Naši meša-. ni oddelki so ga v teh majhnih bojih uspešno oškodovali in s protisunkom in napadom vjete napravili. — Na bojni fronti med Scarpo in Sommo potekel je dan mirno. V predzadnji noči smo na'-e Čete v Črte Aleux-Noevres-Mamancourt nazaj vzeli. Ta že nekaj dni pripravljena premikanja izvršila so pe po načrtu in neovirano od sovražnika. Nasprotnik je še-le popoldan obotavljajo se sledil. Na fronti med Moislains in Peronne včeraj sovražnik svojih napadov ni ponovil. Obojestransko Noyona vodil je Francoz močnejše napade, ki so bili obrnjeni posebno 'proti visočinam med Champagne in Bussy. Sovražnik, ki je tukaj štirikrat predpoldan in popoldan proti hrabri 281. infanterijski diviziji naskakoval, bil je ravno tako, kakor na ostalih napadalaih odsekih popolnoma zavrnjen. Ob Ailletti poizvedovalni boji. Sunki sovražnika proti Concyles-Chateau so se izjalovili. Med Aillette in Aisne je sovražnik z Amerikanci in Italijani po močni ognjeni pripravi iznova napadal; bili so večkrat po bridkem bližinskem boju zavrnjeni. Včeraj smo sestrelili 22 sovražnih letal in 7 balonov. Lajtnaht Rumey izvojeval je svojo 30. zračno zmago. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Južno od II i p o n t a pripeljali smo od uspešnih sunkov v francoske jarke vjete in strojne puške. Prvi generalkvartirmojster Ludendortf. 500 oseb umorjenih. K.B. M o s k a u, 6- septembra. V zvezi z atentatom na Lenina in U r i t z k i j a in v zvezi z hišno preiskavo v angleškem poslaništvu v Petersburgu je bilo 600 oseb, med temi 40 Angležev umorjenih- V žarečih člankih se napada v vseh listih enteuta, katerej se pripisuje krivda vseh atentatov in ki stremi za tem, da bi Rusijo v popolno krvno kopelj in uboštvo spravila. Štajerski deželni zavarovalni zavodi. Že naznanjeni zavarovalni inštit it deželnih zavarovalnih zavodov posluje v Gradcu, deželna uradna hiša, Landhausgasse Ni. 7, 1. nadstropje. V sporazumu s tem zavodom otvorila je zveza poljedelskih zadrug ravnotam zavarovalni oddelek Štajerskih deželnih zavarovalnih zavodov, nakar se je ustanovilo posebno za poljedelske kroge zavarovalno mesto, ki podaja čez že stalna in nova zavarovanja zveznim članom brezplačna in brezobvezna navodila in zastopa njih interese v vseh zavarovalnih zadevah. Z ozirom na zelo nizke premije in druge ugodnosti, kakor pravico do dividend po enoletnem članstvu in posebno z ozirom na brezpogojno varstvo kot javni zavod, nastaja prav pomembni razvitek deželnega zavoda. Natančni razglas podaja inzeratni del tega lista. ■naii; Deželni odbor Vojvodine Štajerske je glede velikega pomena življenskega in rentnega zavarovanja kakor zavarovanja proti nezgodi in odgovornosti ugodil željam prebivalstva z ustanovo domačega javnega zavarovalnega zavoda in ustanovil v sporazumu nižje-avstrijskega odbora MP* štajersko *3MI podružnico nižjeavstrijskih deželnih zavarovalnih zavodov s sedežem v Gradcu, deželna uradna hiša, Landhausgasse T, 1. nadstropje. Ravnotako otvorilo je društvo poljedelskih zadrug na Štajerskem v zvezi z zgornjim zavarovalnim zavodom zavarovalni oddelek za vse poljedelske kroge. Zavarovalni pogoji ugodni. — Premije zmerne. — Pravica do dividend po enoletnem zavarovanju. — Brezpogojno varstvo kot javni zavod. Pred zaključjem zavarovanja obrniti se je v lastnem interesu na zgoraj imenovana centralna mesta ali poslovalnice štajerskih deželnih zavodov radi tarifov, prospektov in navodil, ki se izdajajo brezplačno in brezobvezno. 445 • <* nicar i z večimi delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji sprejme pri Aleksandru Grundner, Rot- schach pri Konjicah. 455 Kdor potrebuje la. Portland-cement naj se javi takoj v upravi tega lista, Bismarck-gasse štev. 3. 454 lv£sL,jer s 4 do B delavskimi ljudmi, med katerimi naj bodeta 2 moža, išče se v okolici Maribora proti dobri plači. Dobi mleka od dveh krav in'mnogo polja. • >r 2 vmicarja -SS s 4 do 6 delavskimi ljudmi najdeta zelo dobro mesto. Mleko, .polje in vrt za zelenjavo poleg dobre plače — Ponudbe na upravo „Štajerca.'- n8 tm> „Piff-Paff" ~wm Smrt za podgane Edino gotovo sredstvo proti podganam in mišim; skozi >PitfPalf« se jih uniči popolnoma. Ena doza stane K 2'— Po pošti posi'iam najmanje 3 škatlje. . „Mor" je senzacijonelna ame- rikanska moljejedina. 1 zavitek stane K 150. 424 „Enta" je najfinejši tobačni dodatek in stane 60 vin. „Sv. Valentina svinjski re-dllnl prašek", lekarniški izdelek, ki popolnoma pospešuje prebavijanje snete piče in je za rejo neogibno potreben. 1 zavitek stane K T50. „Herba'*, mrčesni prašek za muhe, 1 zavoj stane 60 vin. Josef Berdajs, Ljubljana7, Celovška cesta 85 Za lahko idočo blago iščem 449 pridne zastopnike za celo Štajersko. Ponudbe se prosi na Otto Neumann, Karo-linenthal pri Pragi, Koniginstrasse št. 52. Kotel za kuhanje žganja 446 (Welsia) popolnoma nov, z 115 litrov vsebine se takoj proda v Gruškovcu št. 22 pri Ignacu Lesko-schegg. % GOZDAR 39 let star, oženjen z dvema otrokoma, 10 in 11 let stara, govori nemško, slovensko in hrvatsko, vešč v vseh gozdarskih panogah, kakor v gospodarstvu, želi mesto za gozdarja ali pa za šaferja. Nastop takoj. Naslov pove uprava „Štajerca.' 456 Štev. 914/6. Mesto Ptuj, ustanovna zgradbe sirotišnice in vzgojevališča. Oklic. S pripomočjo in podporo glavnega ter stolnega mesta Dunaj pripravlja se v ob-mestju Ptuja zgradba velike sirotišnice in vzgojevališča za približno 500 otrok padlih vojnikov iz političnega okraja in mesta Ptuj. Tozadevna pripravljalna dela za uresničenje te patrijotične in človekoljubne misli pozdravljajo vsi poklicani krogi kar najvese-leje in so podjetju zagotovili največjo naklonjenost. Za proizvedbo vseh tozadevnih poslov ustanovil se je poseben odbor. 'Mesto Ptuj je posebno pripravno za tak zavod, kajti Ptuj ni samo šolsko mesto prve vrste, ampak je tudi z ozirom na klimatične okolnosti kar najprikladnejše. K temu pride še kot posebna prednost v mirovnem času obče znana cena življenska razmera. Stavbeni stroški za to sirotišnico in vzgo-jevališče proračunih so se z veliko svoto in se bodo potrebni denarji v to svrho po možnosti deloma podarili od mesta samega, kakor "tudi od drugih nabranih skladov in od poj edinih višjih krogov in mest.. Izvanredno pa pospešuje postava z dne 16. februarja 1918, d. z. 1. št. 66, pričakovano požrtvovalnost vsakega pojedinega, ker oprosti od vojnega davka vse tiste zneske, ki so se dokazano tej vojni oskrbi, posebno pa naši sirotišnici in vzgojevališču v prid podali, ako isti v teku leta znesek 500 K prekoračijo in pri skupnem dohodku od več kakor 30.000 K najmanje 5 odstotkov dohodka dosežejo. Na ta način se nudi vsakemu soustanovitelju prilika, prispevati zneske k zgradbi sirotišnice in vzgojevališča, ki kot neprispevani vojnemu davku pripadajo. Pripravljalni odbor se obrača do Vašega blagorodja s prisrčno prošnjo, prispovati temu plemenitemu patrijotičnemu namenu primeren znesek iz vojnih dobičkov namesto vojno dobičnega davka; vsi tisti pa, ki nimejo nobenega vojnega dobička, naj darujejo prostovoljne zneske. Darovani zneski se bodejo izkazali in se \ ne bo opustilo večja darila podati v Najvišjo priporočbo. Za pripravljalni odbor, okr. glavar: Netoliczka. — 7 — kakor rudečica lica in nosa, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeži na koži izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A. Rlx-ov Pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo sredstvo. Doza 5 kron. Dr. Rlxovo biserno mleko (Perlenmilch) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno žolto, steklenica 6 kron. — Poštnina posebej. Pošilja se diskretno od "Dr. A. Rix Kosm. Laboratorium, Wien IX, Lakierergasse 6|K. gj^a sk° Jgjf^ ■ lekarna k Mariji pomagaj in pariumerija Woliratn. V Ljubljani: pariumerija A. Kauč in drogerija „Adrija".302 j f pege Zagotovljen uspeli ivalnib pisem v piij. vpogled na razpolago. polna krasna pr$a dobite pri rabi med. dr. A. Rix kreme za prša Gar. neškodljiva za vsako starost hitri algami uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna dot;- K 5—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 10'—. Kosmetisches Dr. A. Rix Praparate Dunaj il Latkiererg. S|K Poštnina posebej. Razpošiljalev strogo diskretna. Zalogu » Mariboru: lakarna pri ..angelju raruliu", lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram; t Ljubljani lekarna pri .slats': jelanu", t droteriji A. Kauč, in nAd^a-Drogene."' moški ali ženska se takoj ali pozneje pod dobrimi pogoji sprejme. Redi se lahko tudi ena krava, ker je zadosti klaje in polja. — Vprašati v upravi nŠtaierca.'l427 za vinograd v Mestnem vrhu išče Schwab, Ptuj, Hauptplatz- 406 Safer ali oskrbnik se išče mogoče samostojen, izkušen, zanesljiv kovnjak, obeh deželnih jezikov zmožen, vojni invalid, za gospostvo Ainod pri i. (35 johov njive, travnikov in vinogra-- dov, 100 johov gozda). Vstop takoj. s posestvom in gotovino, vojaščine prost, želi se s poštenim dekletom ali vdovo, ki bi imela tudi nekaj premoženja, seznaniti. Naslov pove uprava „Štajerca."420 .Protinske steklenice (Gichtfiuid-Flaschen) vsebina 75 cms kupujem nazaj in plačam 10 vin. za kos. 394 Rabljene steklenične zamaške (štopelje) plačam po dnevnih cenah. Ig. Behrbalk, lekarnar, Ptuj. §or pozor! -^»i a Sveže in suhe gobe, lisice (Eier-schwamme), črnice in brusnice, kakor kostanje v vsaki množini kupuje in plača po najvišjih cenah. Posoda se pristavi. Adolf Klengl, Unter-Vogau, ___________pošta Strass.__________393 Weinstein (vinski kamen) kupi v vsaki množini po najvišjih cenah veletrgovina S. Friedrich, Ptuj, Šarnitzgasse. 413 der deutschen u. slowenischen 412 Sprache m&chtig, mit guter Schul-bildung, wird auf-genommen bei Briider Slawitsch, Kaufleute, Pettau. Za Gornje-Haloze sprejmeta se 371 2 zanesljiva viničarja, ki sta izvežbana v vseh vinogradniških delih. Dobita dobro plačo in polje, ki ga lahko za sebe obdelujeta. Eden viničar naj ima 4 delavske in drugi 2 delavski moči. Vprašanja na Jos. Goriupp, Ptuj. Žlahtno sadje, orehe, suhe gobe, med in kumin Podaljšaj svoje življenje! Za more se svoje življenje podaljšati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne okrepčati, tavajoče trdne in nesrečneže vesele napraviti I Kaj stoji za vsako boleznijo? Slabost živčne sile, žalost, izguba ljubih prijateljev ali svojcev razočaranja, strah pred boleznijo, napačni način življenja in mnogo drugih vzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik! Dobi se pot, k. ti pomaga do veselja, tvoj čut oživlja, ki te z novo nado napolni, in to pot ti kaže neki spis, katerega dobi vsakdo, kdor po njega piše, takoj in popolnoma zastonj! V tej mali ročni knjižici se raztolmači, kako se nadomesti v kratkem času in brez motenja poklica moč živcev in muskeljev, kako se za-more odpraviti in izboljšati utrujenost, slabo razpoloženje, slabost spomina, nevoijo za delo in nešteto drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte ta spis, prinesel Vam bode nadepolne ure. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., Markgrafenstrasse 63, Abt. 473. 443 kupi v vsaki množini F. Zwitter, Gradec, Zi katerih žena se na svinjerejo razume, so 1 proti takojšnjem vstopu iščejo na posestvo Reifenstein od Roberta Zanger v Celju. 440 s 4 delavskimi močmi, se sprejme pri Jos. Ornig, Ptuj. 437 nemškega in slovenskega jezika zmožen, z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovini mešanega blaga A. Hbgenwarth v Fraimi (Frauheim). Vimcar z večjo družino, se išče za vstop dne 1. novembra od gosposke Jos. von Kiepach v Kri-ževcih na Hrvatskem. 433 TESARJI za zopetno zgradbo delavskih kolonij za ladjedelnico v Tržiču (Monfalcone) se proti plači od K 230 do K 250 na uro takoj sprejmejo. Dobra oskrba in bivališče. — Ponudbe naj se obračajo na 432 „Bauunternehmung Wolfgang Alkier", Gradec, Jakominiplatz št. 14. za odvisno postalo kontrolno kašo ? Ta se obrni naravnost na fabriko. Ta kupuje kaše pod ugodnimi pogoji zopet nazaj. National-Registrierkassen G. m. b. H., Dunaj VI., Maria- hilferstrasse 57—59. 442 Viničar ali viničarka ki ima več oseb v pomoč, se sprejme pod j prav ugodnimi pogoji pri gospodu Paulu i Kastner v Maibergu pri Sv. Vidu pri Ptuju. 441 i fx ?z£z toil vodni mlin £„"'$ ! čilu, četudi poprave potreben* Lahko je tudi žaga. Ponudbe na upravo »Štajerca." Zastopstvo 9£31 prvorazrednega ;■ 4» Kupujemo v tekočih dobavah rudeče paradižnike po cele vagone. Skrajne ponudbe na tovarno konzerv Hagn & Ennsmann, centralni urad Dunaj, III. Estegasse 7. 438 življensko zavarovalnega vavoda j z ugodnimi zavarovalnimi panogami odda se pod koristnimi pogodbami pridobljivemu gospodu z dobrimi priporočbami in spričevali. Natančne pismene ponudbe pod ,,Fixum in Provision F 75" na anončni urad Jos. A. Kienreich, Gradec, Sackstrasse 4—6. Gostilniško posestvo z gospodarstvom išče v nakup v nekem trgu. Ponudbe na: 450 Wruss, Hotel Strauss, Bruck na Muri. 544 8 Brezplačno dobi vsakdo na željo moj katalog o zlatem, in srebrnem blagu, ter o glasbenih inštrumen- »,/ tih. Gosli za K 40, 45, 55 in v«. V je. Dobre harmonike po K 45, 60, ffl FO. Dvovrstne dunajske harmonike j8wi K 120, 140, Irivrstne K 300, 400 f\\i in višje. Zamenjava dovoljena ali ^*^ denar nazaj. RazpoSiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši Hans Konrad, č. in kr. dvorni liferant BrDx St. 1785 (Češko). 375 Srbenje kraste, lišaj.grindavost in stične kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mjzilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Velika posoda K 5'—, družinska posoda K 9 —. Prašek (štupa) 3 K. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov : Apotheker Ulmer Paratol-Werke In Budapest Vil 20., R6isa utca 21. 472 (lokMig- and DienstYermittlung) službe, učence, stanovanja in posestva T Ptuju vm mte pesredevasja najhitreje. "*B T |*afaBJ* is pojasnil« v mestni stražnici (rotori). Vsaka žena čitaj moj g velezanimivo navodilo za moderno negovanje prs Najboljši nasvet pri mehkosti in alaboati prs. Pišite zaupljivo na 157 Ida Krause, Preliburg, (Ogrsko), Sdiailtese 2, Ulit. 109 PV* Ne slane ničesar I ""^JKI 157 in sadni jesih kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj. 562 Žitni ročni mlin ~W1 (postavno varovano) Za naprej-prodajalce (prospekti gratis.) Moj originalni žitni ročni mlin z masivnim hrastovim odrom, železno Skalijo, lomilcem in vijakom, primeren za grobo šrotanje in lino mletje vsake vrste ilta, Je ednostavne ali trajne izpeljave, plošče za mletje se dajo izmenjali, je iz utrjenega materijala in celo pri najmočnejši rabi skoraj nepo-kvarljiv. Model 4 z ročno kurblo ti majhen obrat, teža 7 kg K 120—. Model 5 z ročnim kolesom za večji obrat, teža okroglo 12 kg K 160-—. Rezervne mletvene plošče K 8 za par. Masivno stojalo iz lesa ali železa s predalcem K 80-— posebej. Razpošiljatev iz Dunaja proti vpošiljalvi 20 K kot podatek, ostanek proti povzetju po generalnem zastopstvu: Max Bbhnel, Dunaj, VI. MargaretenstraBe 27. Odd. 51. 261 Papirnati prtiči (ser-vijete) 3u za gostilne in kavarna, samo najboljše blago. Štev. 30 500 komadov 17 K, 1000 kom. 32 K, št. 28, B00 komadov 19 K, 1000 kom. 36 K, razpošilja proti postnem povzetju ali če se naprej plača B. Klein, Gradec I. (Graz I.) Postfach 57. Najlepši spomin se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22— Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-vviesgasse 25. 120 zanesljiv, z dovolj delavskimi močmi, sprejme se pod zeio dobrimi pogoji. Ponudbe na Richarda Ogriseg, vinograd Sturmberg, pošta Possnitzliofen pri Mariboru. J00 plačuje po najboljših cenah. Posoda se pristavi. Agentura Rayer, Maribor, Tegetthoffstrasse 57.370 tapallKa t ftsjB. (Čm s« k«9M|*< <*4ri»»ftft« len 4« I. in w>14m (Mf^an jr H 11 *• 1. «9» oftafe * ««*«*)•* ta pruaifch M li. *• ft w 1«»»*>« 1 «•«», wSo5T»3* iftkS - -70 Čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 470 in pri povzetju K 5—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 56 B žensk vsake vrste, jute, odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in stare" posteliske odeje, koene _ kosti, konjske repe, svinjsko _ dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah 51 M. Thorinek & Co., Celje Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cene. ■^^-v^-* rf-k*-^^-k hvaležnih odjemalcev zamore potrditi, IOOiOUO da naš uničevalec korenin „Rla-balsam" v treh dneh odstrani kureč-ja očesa, bradavice in trdlne kože. Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 tube .7 K, 6 tub II K. Zobobol odstrani „Fides", ne samo pri votlih zobeh, ampak tudi pri revmatičnem zobo-bolu, kjer druga sredstva nimajo nika-kega uspeha. Ce ne pomaga, denar nazaj. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 17 K. Ni ga več zobnega kamna, ne neprijetnega duha iz ust. Snežnobele zobe za-. ,\ dobite pri rabi „Xlris", zobni fluid. Učinek takoj. Cena i K, 3 steklenice 7 K. Podgane in miši zginejo po rabi podganske smrti (Rattentod.) Če brezuspešno, denar nazaj. 1000 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči dosledno „Thiera." Cena 3 K, 3 škatljice 7 K. Prah za mrčesje 2 K. Kemeny, Ksschau (Kassa) Madžarsko (Ungarn). Postfach (poštni predal) 12/C—72. 279 loiiilorhflniiA k»- IcllllCllllllliy) puje vsako množino od čebelarjev Pavel Šega, Gradec, Grazbachgasse 30. 348 Trčan med Barve za štofe! črna, temnoplava, temnorujava, temnorudeča, temnozelena in tem- nosiva 300 za samo-barvanje "^PS3 platna, volne in Žide v zavitkih z porabno nakaznico & 50 vinarjev. Pošiljatve na zunaj franko proti naprej pošiljatvi zneska priporoča H. Billerbeck, Maribor, taigase ii. H. 500 kron Vara plačam, ako moj iz-trebluk korenin Ria-bal-sam Vaša kurja ocean, eracnvice in trdo kožo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice z garanciskini pismom K 2'75, 3 posodice K 550, 6 posodic K 850. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Kaechau ;Kassa)I postni predal U/614 (Ogrsko) „Asanol"f ma presenetljiv uspeh pri končavanju žoharjev (zakon. rovan) ščurkov, mravelj itd. zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redil« prašek za prašiče" je edino uspežen pri krme, zaraditega iiredrio refl meso in tolščo. 1 zavoj slana l krono. Naroča se pri Josifl Berdajs, Ljubljana, Zeljaf ska ulica 18. Po pošti se po šilja najmanj 6 lavojčkov. ] Podplatne zaščitnike (SohlenSChonef iz pravega jedrnatega usnja, za 1 par man ših čevljev K 150, za srednje čevlje K 2-za največje čevlje K 3-20. Pod etniki gospe, zajamčeno prve kakovosti z k spadajočimi vijaki 30 mm, za tucat K 12'-32 mm K 15-— za tucat. Posebno moč podplatni zaščit iki za 1 kilogram K 40-srednjevrstno blago K 30-—, bolj tanko go K 20-—. Razpošilja na drobno in debeli proti povzetju an' proti pošiljatvi zneska KLEIN, Gradec, I., poštni predal 57. 31 in -m se brezhibno kakor novi popravijo iz gavic ali 4 zoknov dobite 1 par. Postavni zavarovano. Mnogo priznalnih pisem. Briid Slawitsch, sprejemno mesto I. mariborske poj pravljalne delavnice za nogavice in zokm Waly Omann, Maribor. Burggasse Nr. 15. Pešljite mi Vaše xamaske (štopelje) Prevzamem jih tudi brez poprejšnjega vpr sanja proti povzetju po sledečih cenah: Za nove steklenične zamaške K 110' za st steklenične zamaške brez loma K 66'— šampanjske štopelje, naravna probkovina K za kos. Na vprašanja se takoj odgovori, tudi telegrafičnim Leopold Markui Gradec, Josefigasse št. 1|P. Vsak svoj lastni reparatei Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije štep-štihe kak mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrg. čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, štol< šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse dn močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za v gar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Bisi športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka Garancija za ranljivost. Prekosi vse konkurenčne iz< Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalne) šila z cvirnem, štirimi različnimi Sivankami in i vodilom za kos K 450, 3 kosi K 13'—. — Razpošilja proti povzetju, poštnina posebej, po Johanu Jclle" trgovina usnja v Celju. Naprejprodajalci dobijo Kovač-Engelhart v Mariboi Novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje s trgovsko korespondenco, računanje v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepo-pisje, nemški in slovenski jezik se začnejo s 1. oktobrom 1918. Brezplačna posredovanja glede nameščanja, m Prospekti prosti. Vodja Maks Kovač, Maribor, Kaiserstr. Išče se vitttčar z 5. do 6. delavskimi močmi za vinograd Vesternici (Tresternitzu). Vprašanja na oskr nika Haas v Kanci (Gams) pri Mariboru. Izdajatelj in odsrovorni urednik: Alois Irgl. Tisk: W. Blanke v Ptuju. 23�45947 99