vsakdanje stvari Nož Ročna orodja z eno ostrino, noži in različna strgala, ki so ena prvih orodij, ki jih je izdelal človek, so se nedvomno razvila iz pestnjaka. Iz¬ kopavanja v kraju Olduvai Gorge v Tanzaniji so pokazala, da je človek (ali bolje njegov prednik) že pred dvema milijonoma in tričetrt leti iz¬ deloval zelo priročne pestnjake, ki so se pred kakimi dvema milijo¬ noma let in pol, to je, v zgodnjem Paleolitiku, razvili v bolj specializi¬ rana orodja za različne namene: dleta, igle, šila, nože in strgala. V Neolitiku (pribl. 6000 let pr. n. št.) so bila ta orodja že visoko razvita in so predstavljala neločljivi del člo¬ vekovega vsakdanjega življenja. Noži in sekire niso bile le po pravilu izredno lepo izdelani temveč tudi za današnje pojme izredno učin¬ koviti. Poizkusi na Danskem, pri katerih so uporabljali izvirne ka¬ mnite sekire, ki jih niso nabrusili, so pokazali, da lahko štirje možje v šti¬ rih urah s tem orodjem posekajo kar 500 kvadratnih metrov brezo¬ vega gozda. Omeniti je treba, da je neolitski človek izdeloval tudi druga bolj komplicirana orodja, kot so žage in srpi oziroma kose. Izde¬ loval jih je tako, da je vgradil mno¬ žico drobnih kremenčevih lusk v držala iz lesa in kosti. S pojavom kovin se je seveda ra¬ zvoj nezadržno vzpel, pri čemer pa so kovinska orodja sprva v celoti posnemala oblike kamnitih orodij. Ponekod pa so še nekaj časa dajali prednost kamnitim orodjem pred kovinskim, zlasti še sprva, v ba¬ kreni in bronasti dobi. Kovinska orodja so seveda pomenila velik napredek, prvi izdelki iz bakra se¬ žejo v 6. tisočletje pred našim štet¬ jem, našli so jih na Bližnjem vzho¬ du. Medtem ko so se kamnita rezila zlahka lomila, so bila bakrena tako rekoč nezlomljiva, pa tudi dosti trdna, zlasti še, ker so jih ojačali s posebno ojačitvijo, ki so jo dodatno nakovali na rezilo. Se večji napredek so pomenila orodja iz brona, kasneje pa seveda iz železa, pri čemer pa je bil zadnji dolgo časa zelo dragocen in redek, zato so ga uporabljali le za luk¬ suzne izdelke. Danes je rezilo nepogrešljiv del ogromnega števila orodij od ročnih do strojnih. Z uporabo ojačanih rezil na Zemlji ni več gradiva, ki bi ga ne mogli obdelati, pa naj bo še tako trdo. Kljub množici zapletenih orodij in strojev pa je gotovo na svetu še največ starih dobrih nožev, od pipca pa vse do najkvali¬ tetnejših gospodinjskih in drugih vrst nožev. Preddinastlčni kremenčev nož s čudovito izrezljanim ročajem, ki so ga našli v Egiptu blizu kraja Gebel-el-Arak. 186671 TIM 3 # 82/83 81 im s November 1982 XXI. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 220,00 din, po¬ samezna številka 22,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI _ Pred vami je model helikopterja na daljinsko vodenje, ki je »sodeloval« na razstavi Srečanja mladih tehnikov v Kranju maja letos. Seveda je ta model zgrajen iz tovarniško izdelanih sestavnih delov, saj bi tudi med vrhunskimi modelarji težko našli koga, ki bi zmogel tak model izdelati samo¬ stojno_ prva stran Pred nami je že tretja številka letošnjega letnika. Medtem se je zgodilo marsikaj, najbolj razvese¬ ljivo pa je to, daje vaše pošte iz dneva v dan več. Skoraj ni dneva, da bi v uredništvu ne prejeli šopa pisem, naslovljenih na Tim. Prvi vtis je potemta¬ kem, da smo se lepo ujeli v stari, dobro utečeni tir sodelovanja. Potem pa, ko so ti šopi pisem odprti, zmeraj znova ugotavljam, da temu ni tako. Med vašimi dopisi so namreč daleč na prvem mestu Timovi oglasi. Le redka je bela vrana, ki govori o čem drugem. Še redkeje se zgodi, da je v pismu načrt ali sestavek, namenjen objavi. Preobilica oglasov me sili, da bom moral med njimi napraviti oster izbor po kriterijih, ki sem jih pojasnil že v prejšnjem letniku. Za tiste, ki ste se na revijo letos prvič naročili, naj jih na kratko ponovim: oglas ne sme presegati trideset besed, blago, ki ga ponu¬ jate ali kupujete, mora biti v zvezi z vsebino in na¬ menom Tima, cena ponujenega blaga pa ne sme biti večja (izjema so le naprave za daljinsko vode¬ nje) od 3000 dinarjev. Prodajo kasetnikov, šport¬ nih koles, kitar in podobnega boste morali poslej oglašati v Delu ali kje drugje, pri nas bodo taki oglasi romali v koš. Toliko za uvod, zdaj pa preidimo na tista pisma, ki sodijo v našo pošto, ali bolje ria našo prvo stran. Začnem z enim od redkih, ki nam ponuja načrte za objavo v reviji in ki očitno še ni podlegel vse¬ splošni psihozi trgovanja: to je Blaž Dobre iz Kosez pri Ljubljani. Prav brez potrebe sprašuje, če naj nam jih pošlje. Vsakega bomo veseli. To 82 TIM 3 • 82/83 seveda velja tudi za vse ostale bralce, ki imajo to¬ liko ustvarjalne, ali pa poustvarjalne žilice, da bi si upali pripraviti sestavek za revijo. Izidor Šuk iz Gradišča pri Vipavi piše, da je prav¬ kar prebral letošnjo prvo številko in da v njej po¬ greša drobnjarije in več sestavkov s področja elektronike in radioamaterstva. Kaj naj mu odgo¬ vorim drugega kot to, da se trudim, da bi pridobil sodelavce prav za ta področja, žal pa se bojim, da bo z drobnjarijami še nekako šlo, težje pa bo z elektroniko in radioamaterstvom, saj vsi dobro vemo, kako malo je na tem področju izvirnih načr¬ tov, ki bi ustrezali ravni Tima, uvoz revij, ki so ob¬ javljale take sestavke, pa je popolnoma ustavljen, tako da tudi povzetkov iz teh revij ne moremo pri¬ praviti. Vse kaže, da je amaterska dejavnost na teh področjih pri nas močno zakrnela, kar še po¬ sebej izpričuje popolna nezainteresiranost vseh, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, za objavljanje takih načrtov v naši reviji. Očitno jim ni do tega, da bi pritegnili nove ljubitelje in popularizirali svojega konjička. Uredništvu finančne možnosti ne do¬ puščajo, da bi se spustilo v novinarsko obliko pri¬ pravljanja prispevkov, zato prosim za malo potrp¬ ljenja. Denis Kač iz Ločice pri Polzeli nam pošilja nekaj čarovnij z razlago. Pred leti smo sicer res tudi v Timu objavili nekaj preprostih čarovnij, vendar to ni bil naš dolgoročni uredniški projekt. Svetujem mu, da pošlje sestavke te vrste v uredništvu Delo¬ vega Zabavnika, kjer prav zdaj objavljajo take ča¬ rovnije. Miro Gosnik iz Trnovelj pri Celju, naš dolgoletnik (naš dolgoletni naročnik), je eden redkih, ki nam piše vzpodbudno pismo, z željami, da bi izhajali še naprej, saj je prepričan, da se bo tudi vsebina sčasoma popravila. Pri tem poudarja, da ga zvi¬ šana naročnina ne moti, meni, da to ne bi smel biti vzrok za osip naročnikov. Žal moram priznati, da se je tudi proti našim pričakovanjem zgodilo prav to. Ker se je število naročnikov zmanjšalo soča¬ sno z izidom prve številke, sodim, daje za zmanj¬ šanje staleža naročnikov kriva v veliki meri tudi cena. Roman Šimenc iz Radomelj bi rad načrt hidro ali termoelektrarne. Priporočam mu, da naroči pri Zvezi tehničnih organizacij Slovenije brošuro Male hidroelektrarne. Po načrtih iz te brošure si bo lahko izdelal maketo (lahko pa tudi zaresno hi¬ droelektrarno, to bi bilo v teh časih energetske sti¬ ske še najbolj pametno). Radko Gumzej iz Razgora pri Laporjah sprašuje za dodatne informacije o ojačevalniku, ki smo ga objavili pred tremi leti. Moram mu sporočiti, da nama je avtor tega sestavka pobegnil na odslu- ženje vojaškega roka, on pa bi bil edini, ki bi mu lahko dal preverjene podatke, saj je ta ojačevalnik tudi v resnici zgradil. Zato mu svetujem, da grad¬ njo ojačevalnika odloži do prihodnjega leta, ko bo avtor spet na voljo. Samu Uršeju iz Slovenj Gradca se že vnaprej opravičujem, če se mu bo zdel ton mojega odgo¬ vora premalo resen, včasih je potreben tudi kan¬ ček humorja, ali če hočete sarkazma (šala s ščepcem zlobe), za to, da si pomagamo iz vsak¬ danjih težav. Naj grem po vrsti: ni mu všeč rubrika proizvodno delo z električnim ročnim orodjem. Njemu morda ni, prepričan pa sem, da je všeč njegovemu učitelju tehniškega pouka, če seveda obiskuje tehniški pouk. Menda se ne bomo prepirali, kdo ima v tem pri¬ meru prav? Novega bencinskega motorčka z na¬ vodili za mešanje goriva (!) naši modelarji že dolgo časa niso sanjali (razen redkih, ki imajo ma¬ loobmejno propustnico), mogoče pa bi se kaj našlo prek malih oglasov. Za načrt dvomotornega letala na daljinsko vodenje bi porabili približno 99,9 % obsega letošnjega letnika, tudi v primeru, če bi se našel avtor, ki bi tvegal izdelavo takega načrta. Načrt za VValkie-talkie ponujajo nekateri naši bralci v timovih oglasih, na naš naslov pa ga očitno ne bo, da bi ga objavili. Morda pa se bo kdo le spozabil in ga priredil za objavo. S tem bi ustre¬ gli tudi Jožetu Mikcu iz Mokronoga, ki kot sam pravi, čaka na tak načrt že od leta 1979, skratka odkar je naročen na Tim. Primožu Kuharju iz Ljubljane naj odgovorim čisto na kratko: v rubriki o daljinskem vodenju so že bili in bodo gotovo spet objavljeni tudi načrti oddajni¬ ka. Treba bo torej pogledati prejšnje letnike Tima ali pa počakati, da bo spet objavljen kakšen v eni od prihodnjih številk. S tem v zvezi naj povem, da je pisem z vprašanji, ki se nanašajo prav na to rubriko med vašo pošto kar precej. Seveda je za odgovore nanje najbolj kompetenten tovariš, ki to rubriko piše. Zato jih vse po vrsti posredujem njemu. Glede na obseg in vsebino posameznih vprašanj bo morda kasneje kazalo, da bi odgovore na tista vprašanja, ki za¬ nimajo več bralcev hkrati in morda še koga, obja¬ vili v reviji na koncu rubrike. Bodi za tokrat dovolj. Naj končam z željo, da bi Tim kmalu in tudi po vaši zaslugi postal bolj pester in branja vreden kot doslej. Urednik TIM 3 • 82/83 83 prvi koraki V P 3 84 TIM 3 • 82/83 AMAJO DOLŽINA 16 2 mm ŠIRINA 56 mm 1. ZADNJA STRANICA 2. POKROV MOTORJA 3. STREHA 4. VETROBRANSKO STEKLO 5. POKROV 6. PODVOZJE 7. STRANICA TIM 3 • 82/83 85 Marjan Stranščak Kamion prekucnik Za vse tiste, ki ste vešči rezbarjenja vezane plošče in bi si želeli izdelati malo večji model ka¬ miona prekucnika, je namenjen naslednji prispe¬ vek. Izdelava kamiona ni zahtevna, saj zahteva le obvladovanje osnovnih operacij rezbarjenja, bru¬ šenja, kitanja in lakiranja lesa. Načrt kamiona prekucnika je risan v merilu 1:2, njegove mere pa so 500 x 150x 170. Pa preidimo na izdelavo. 1. Potreben material Pri izdelavi boste potrebovali 3 mm vezano ploščo za kabino, šasijo in karoserijo s kesonom, za iz¬ delavo koles pa 5 mm vezano ploščo. 5 mm žico uporabite za osi kamiona, 3 mm žico pa za os ke¬ sona. Platišča koles (poz. 21) boste izdelali iz 0,5mm pločevine (baker, aluminij). Potrebujete še polo smirkovega papirja, vodobrusni papir, kit, lepilo za les, barve ter material, ki ga boste upora¬ bili, ko boste konstrukcijsko rešili problem pritrdi¬ tve koles na os prekucnika. 2. Potrebno orodje Potrebujete orodje za rezbarjenje (nikar ne poza¬ bite na milo), rašpe, škarje za pločevino, točkalo, kovinsko šestilo, pile, čopič in že lahko preidete na izdelavo izdelka. 86 TIM 3 • 82/83 l TIM 3 • 82/83 87 88 TIM 3 • 82/83 3. Potek izdelave Izdelava kamiona je razdeljena na več delovnih operacij. Najprej si dobro oglejte priloženo ko¬ sovnico, posebej število kosov za posamezne pozicije. Sedaj povečajte in prenesite posamezne pozicije z indigo papirjem na vezano ploščo. Ko ste vse dele izrezali, jih obrusite najprej z rašpo in kasneje s smirkovim papirjem. Nikar ne pozabite izvrtati predvidene izvrtine za osi. Ko ste dele obrusili, jih sestavite in zlepite. Posebej zlepite kamion in posebej keson ter ju tudi posebej laki¬ rajte. Toda pred lakiranjem izdelek še pokitajte ter kit seveda tudi obrusite. Sedaj se lahko lotite laki¬ ranja izdelka. Izdelek večkrat polakirajte, vmes pa ga obrusite z vodobrusnim papirjem, da dobite gladke površine in večji sijaj. Kamion bo lepši, če boste uporabili različne barve ter upoštevali kom¬ plementarnost barv. Medtem ko se lak suši, lahko iz 0,5 mm pločevine izdelate platišča koles ka¬ miona. S škarjami za pločevino jih izrežite in s točkalom naredite utor, kjer boste vrtali s sve¬ drom, ter jih na koncu opilite, da bodo brez ostrih robov. 6 koles lahko izdelate iz 5 mm vezane plošče, če pa te nimate, zlepite določeno število tanjših. Kako boste pritrdili kolesa na osi kamiona, pa prepuščam vaši iznajdljivosti. S tem je izdelek končan. Lahko ga podarite mlaj¬ šemu bratcu. Ob izdelavi kamiona prekucnika vam ob koncu želim le še obilo zabave in potrplje¬ nja. KOSOVNICA Poz. Sestavni del Material Kosov Amand Papotnik Proizvodno delo z električnim ročnim orodjem Delovna naloga: Izvedba dopolnitev k de¬ lovni nalogi »Košarice« iz 1. številke TIM Ta delovna naloga je namenjena vsem tistim, ki ste po navodilih iz 1. številke Tima izdelali košari¬ co. Podajam dve dopolnitvi, in to: 1. za izdelavo stoječe svetilke, 2. za škatlo s pokrovom. Vaša naloga je, da iz priloženih fotografij razbere¬ te, kako se da košarica dopolniti v popolnoma nov izdelek. O montaži elektroelementov v svetilko sem pisal v 1. številki Tima šolskega leta 81/82, tako da na¬ vodila niso potrebna. Pri izdelavi škatle pa je nova samo montaža pokrova, ki se zapira in odpira s pomočjo »spone za šatulje«, ki jih lahko kupite v trgovinah s tehničnim blagom (Jeklotehna, Me¬ talka, Merkur, Pri kosi itd.). Rešitve, načrt in fotografijo izdelka (enega ali obeh) pošljite na uredništvo Tima do 15.12.1982. Zaželeno je tudi, da opišete potek izdelave! Za sodelovanje se vam zahvaljujem. TIM 3 • 82/83 89 3. Izgled odprte škatle 90 TIM 3 «82/83 Amand Papotnik Delovna naloga: Stojalo za časopise Delovna naloga je tokrat namenjena bralcem Tima, ki imajo smisel in možnost za izdelovanje uporabnih predmetov z ročnim orodjem in ročnim električnim orodjem ter krožkom kluba Mladih tehnikov, ki se ukvarjajo s proizvodnim delom. Material Za izdelavo potrebujete vezano ploščo debeline 5mm, električno ročno in drugo orodje, priključke in pribor. 1. Električno ročno orodje — vrtalnik 2. Drugo orodje: kladivo, klešče, čopič 3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga, vibra¬ cijski brusilnik 4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, ravnilo, kovinski meter, vzdolžno leseno vodilo, zaščitna maska za krožno žago, zaščitna konzola za po¬ vratno žago, čepi z vijaki za pritrjevanje priključ¬ kov na delovno mizo, svore. Delovni postopki: 1. merjenje in zarisovanje na material 2. žaganje in razžagovanje 3. utorjanje 4. brušenje 5. spajanje (lepljenje in žebljanje) 6. dopolnjevanje (manjše dopolnitve) 7. barvanje oziroma oblepljanje s tapeto Napotki za izdelavo 1. Preglejte tehniško risbo in načrt ter si zamislite (načrtujte) manjše dopolnitve, ki so lahko v zvezi z držajem in podporami stojala. 2. S krožno žago nažagajte sestavne dele iz ve¬ zane plošče (položaji: 3,4, 5) ter smrekove deske (položaji: 1,2, 6). 3. S povratno žago izdelajte utore — zareze v sestavne dele 3 in 4, pri čemer pazite, da bo dol¬ žina utorov — zarez točno do sredine določene mere (140 mm) ter širina utorov 5 mm. 4. Sestavne dele 3 in 4 lahko takoj nato sestavite in zalepite. 5. Z vibracijskim brusilnikom ali gumi kolutom poravnajte spodnji del (pod določenim kotom), da se bo dno lepo prileglo ohišju. Zakaj? Ker je se¬ stav ohišja trapezaste oblike in ta zgradba za¬ hteva poravnavo debeline sten ohišja pod dolo¬ čenim kotom (v spodnjem delu). 6. Nato prilepite dno, opore in držaj ter podpore. Opore in držaj še prižebljajte z žebljički dolžine 10mm. Podpore pa lahko samo prilepite. Za lepljenje uporabljajte jubinol oziroma neostik lepilo. Obliko držaja, opor in podpor lahko obliku¬ jete tudi po samostojni zamisli! 7. Preostane še barvanje ali lakiranje ter oblep¬ ljanje. Daljše stranice stojala lahko tudi oblepite s pluto, samolepilno oziroma drugo tapeto. Kratki napotki o tehnologiji uporabljenega materiala Pri tem izdelku prevladuje vezana plošča, zato beseda ali dve o njej: Kot lesni material je vse¬ stransko uporabna v vzgojnoizobraževalnem procesu pri tehnični vzgoji in tehničnih interesnih dejavnostih (maketarstvo, modelarstvo, proi¬ zvodno delo itd.). Vezane plošče so vedno se¬ stavljene iz lihega števila večinoma lepljenih tur¬ nirskih plošč, ki so zlepljene v smeri rasti, križem druga na drugo. S tem je v veliki meri preprečeno delovanje lesa. Za lepljenje plasti turnirskih plošč v vezano ploščo uporabljajo predvsem mrzla lepila (kazein, sinte¬ tična lepila). Učvrstitev vezane plošče pa se do¬ seže s stiskanjem v stiskalnicah. Slika 1: Stojalo za časopise v uporabi TIM 3 O 82/83 91 <5 = 5 iI£L Stojalo za časopise 92 TIM 3 • 82/83 Slika 2: Prikaz izgleda stojala, pri katerem se lepo vidi način povezave stranic in držala Slika 3: Prikaz razžagovanja vezane plošče z električ¬ nim ročnim orodjem Marjan Zidarič Sondažna raketa IRIS Gre za manjšo sondažno raketo, ki je namenjena za nošenje tovora v gornje sloje atmosfere. IRIS je bila skonstruirana v tovarni ARC (Atlantic Re¬ search Corporation) po naročilu ameriške agen¬ cije za vesoljske raziskave NASA. Prvi start je bil uspešno izveden v letu 1960. Raketa je ponesla 57 kg tovora na višino 22,5km. Kasneje so te ra¬ kete nosile 45 kg tovora tudi 32 km visoko v at¬ mosfero našega planeta. Prva raketa te vrste je bila inačica rakete AERO- BEE-HI ali tako imenovani AEROBEE TOWER. Poleg nekaterih konstrukcijskih rešitev je dobila tudi tri stabilizatorje in nekoliko daljše telo. To je bila nova IRIS. Sondažna raketa IRIS ima vgrajen motor TPH tipa ARC 52 KS-4375. Motor ima moč 1812kp. Brez tovora tehta 560 kg in z največjim dovoljenim tovorom 610kg. Model rakete IRIS S pomočjo načrta, ki ga objavljam, je moč napra¬ viti letečo maketo za tekmovanja v kategoriji ma¬ kete višina ali pa makete do 80 NS, odvisno pač od razmerja, po katerem bomo maketo gradili. Trup naredimo iz šeleshamerja in ga skrbno pre- lakiramo in zbrusimo, prav tako so označene barve. Konico, stabilizatorje in prstane izdelamo iz primernega furnirja ali pa balse. TIM 3 • 82/83 93 daljinsko vodenje Jan Lokovšek Digitalni koder TIM XXXIII Uvod Oddajniki za daljinsko krmiljenje modelov doživ¬ ljajo zadnjih nekaj let nesluten razvoj in to predv¬ sem po zaslugi mikroelektronike, ki ponuja nova in nova integrirana vezja, namenjena prav daljin¬ skemu vodenju. Tako imajo boljši (beri dražji) oddajniki že možno¬ sti zamenjave smeri, regulacijo velikosti in oblike hoda, nadalje so na voljo posebni mešalniki za posamezne vrste modelov (klasični, delta ozi¬ roma »V«, helikopter), enostavnejši programatorji in še in še. Boljši oddajniki so praviloma grajeni tako, da imajo ločen visoko- in nizkofrekvenčni del vezja. Ta tako imenovani modulski način gradnje se je izkazal za nujno potrebnega, če želite imeti v oddajniku mešalnike in podobne dodatke. Praksa namreč kaže, da VF sevanje oddajnega dela povzroča motnje v NF delu. Zato je v takih oddaj¬ nikih VF modul vedno oklopljen, to je, vgrajen v zaprto kovinsko ohišje, priključki dobro blokirani in antena priključena s pomočjo koaksialnega kabla. Le tako lahko zagotovimo zanesljivo delovanje oddajnika, brez lažnih povelj, ki jih geherira VF sevanje v NF delu. NF del zdaj že predstavlja večino vezja oddajnika, posebno še, če ste si privoščili večje število do¬ datkov, ki modelarju lajšajo življenje. Te dodatke bomo spoznali kasneje, naj sedaj samo našte¬ jemo njihova zveneča imena: enostavni mešal¬ nik, »V« ali delta mešalnik, mešalnik za helikop¬ ter, »EXP.«, »DUAL RATE«, »INVERT«, progra¬ matorji (TURN, ROLL, SNAP ROLL) itd. Recimo še besedo o tem, zakaj NF del oddajnika imenujemo koder. V NF delu oddajnika povelja spreminjamo v električne signale in v svetu elek¬ tronike se je za taka vezja uveljavila tujka koder (Coder ali tudi Encoder). Sl. 1 Blok shema integriranega vezja NE 5044 94 TIM 3 • 82/83 NE 5044 Kot smo dejali uvodoma, je te pridobitve močno olajšal razvoj posebnih integriranih vezij. Eno takih vezij je Signeticsov NE 5044, ki ga sreču¬ jemo v boljših oddajnikih že dve leti, v prodaji pa je približno eno leto. Naj naštejem nekaj znanih proizvajalcev RC naprav, ki ga vgrajujejo ne samo v svoje tako imenovane »profesionalne« oddajnike ampak tudi v druge: Simprop, Muiti- plex, Microprop, Webra itd. To pove dovolj. NE 5044 združuje veliko funkcij. Poglejmo si nje¬ gov načrt na sliki 1. Kaj vse vsebuje! Poleg stabilizatorja napetosti (VOLTAGE REGULATOR) ima še multivibrator (FRAME GENERATOR), kontrolno logiko (CON- TROL LOGIC), števec (COUNTER), multiplekser (MULTIPLEXER), tokov generator (CONSTANT CURRENT GENERATOR), dva komparatorja (C1 in C2) in močnostni izhod, krmiljen preko mo- nostabilnega multivibratorja (ONE SHOT). V preteklosti sem podoben koder naredil s po¬ močjo klasičnih integriranih vezij. Uporabil sem: tri vezja NE 555, dve vezji CD 4016, eno 4017 in eno 78L05 (!) na ploščici tiskanega vezja 5x8 cm. Vse to je sedaj v enem samem integriranem vezju klasične velikosti (16 nožič). Impulsteil Poglejmo, kako deluje. Astabilni multivibrator niha s frekvenco približno 50 Hz, njegovo frek¬ venco določata vrednosti upora Rf in kondenza¬ torja Cf. Ta multivibrator daje takt, to je, sproža preko kontrolne logike preostali del vezja, najprej števec. Števec krmili multiplekser. Le-ta po vrsti sklepa vhode (PARALELE INPUTS) na izhod (Vmux). Na te vhode (sedem po številu) so priklju¬ čeni drsniki potenciometrov za dajanje povelj. Povelja v obliki enosmernih napetosti (Vmux) kr¬ milijo generator impulzov, sestavljen iz tokov¬ nega generatorja in obeh komparatorjev. Tokov generator polni kondenzator Cmux s tokom, kate¬ rega vrednost določa upor R1 (C1 zgolj blokira); s pomočjo komparatorjev C1 in C2 pa primerjamo (s tujko kompariramo) napetost na kondenzatorju Cmux z napetostjo Vmux. Čas preklopov je tako odvisen od napetosti Vmux, to je od povelj. Tu imamo še možnost kontrole območja (hod) s tri- merpotenciometrom Vr (RANGE). S pomočjo monostabilnega multivibratorja (ONE SHOT) poskrbimo, da so posamezni impulzi dolgi predpisanih 0,3 msek, pri tem pa ne pozabimo, da razdalja med posameznimi (frontami) impulzi predstavlja povelje. Čas preklopa monostabil¬ nega multivibratorja določata vrednosti upora Ro in kondenzatorja Co. Na izhodu, to je nožiči 11 in¬ tegriranega vezja dobimo torej vlak impulzov, ki Sl. 2 NF del tipičnega oddajnika za daljinsko vodenje z NE 5044 TIM 3 • 82/83 95 po dolgi 0,3 msek. Razdaljo med posameznimi impulzi kontrolirajo posamezne napetosti na vho¬ dih v multiplexer (1 do 7-PARALLEL INPUTS), ki Predstavljajo posamezna povelja. Serija impul¬ zov se ponavlja s frekvenco, ki jo določa astabilni multivibrator (FRAME GENERATOR). Vhodni signali (POVELJA!) so torej enosmerne napetosti in to je kot nalašč za vse tiste dodatke, ki smo jih omenili v uvodu. Ker imamo na voljo tudi stabilizirano napetost 5V, izkoristimo to za napa¬ janje potenciometrov za dajanje povelj. Najbolje je to videti na praktičnem zgledu in zato si oglejmo tipično vezavo NF dela tovarniškega oddajnika (Microprop) na sliki 2. Uporabljamo standardne potenciometre za daja¬ nje povelj (5kQ), napajanih s stabilizirano nape¬ tostjo 5 V. Za nekatere zahtevnejše nastavitve (hod, območje in nevtralni položaj) pa so trimer- potenciometri. S pomočjo stabilizatorja napetosti obenem še po¬ večamo območje instrumenta za kontrolo napa¬ janja tako, da kaže napetost od 6 do 12 V (prej od 0 do 12 V), kar je seveda natančneje. Vezje NF dela, ali če hočete impulznega dela s slike 2, upo¬ rablja 6 kanalov namesto 7 možnih. Sponko ka¬ nala (vhoda), ki ga ne potrebujemo, vežemo kar na maso. Preden se lotimo Timovega koderja, poglejmo še glavne podatke integriranega vezja NE 5044: Napetost napajanja Poraba Tok na vhodnih sponkah Vpliv spremembe napetosti napajanja Vpliv spremembe temperature Presluh Linearnost Največji izhodni tok (sponka 11) Izhodna napetost stabilizatorja Največja dovoljena obremenitev stabilizatorja Temperaturno področje delovanja 6 do 16 V 15 mA 0,2/lA 0,01 %/V 0,01 %/°c 2 /is 2/is do 25 mA 5 V do 25 mA od—20do+75°C TIM XXXIII Tudi naše vezje ni dosti drugačno od onega s slike 2, saj drugačno tudi ne morebiti. Pri tovrstnih integriranih vezjih je že tako, da posamezni proi¬ zvajalci predpišejo tudi vezavo, s katero jamčijo za lastnosti vezja. Nam ostanejo v glavnem le do¬ delave podrobnosti in prilagajanje posameznim RC sistemom. Sliko našega koderja, imenujmo ga TIM XXXIII, prikazuje slika 3. Res ni velike razlike med Timovim koderjem in koderjem s slike 2. Paziti moramo tudi na pravilno polariteto impulzov. Delovanje vezja bo razumljivejše, če si ogledamo še slike posameznih signalov. Le-te sem izmeril z osciloskopom na posameznih sponkah integrira¬ nega vezja NE 5044. Narisani so na sliki 4. Sl. 3 Shema digitalnega koderja TIM XXXIII 96 TIM 3 • 82/83 ® I J _ca 20msek _^ Sl. 4 Slike impulzov na posameznih nožicah NE 5044 v vezju digitalnega koderja Signale na sliki 4 sem označil s številko nožiče in¬ tegriranega vezja. Le-ti so: 9 Signal astabilnega multivibratorja, merjen na kondenzatorju C9 (Cf s slike 1); prikazuje polnjenje in praznenje C9. 10 Signal monostabilnega multivibratorja na kondenzatorju C11 (Co s slike 1). 11 Izhodni signal. 14 Napetost na kondenzatorju C8 (Cmux), ki ga polni in prazni tokov generator. Izmeril sem lahko seveda le signale, ki so do¬ stopni na zunanjih sponkah integriranega vezja NE 5044. Ker so na teh sponkah (9,10,14) kon¬ denzatorji, je možno opazovati le polnjenje in praznjenje teh kondenzatorjev. Ne glede na to pa dobimo pravilen odgovor o posameznih časovnih presledkih. S slike 4 je razvidna še razlika v obliki signalov 9 in 10, kjer se kondenzatorji polnijo preko uporov, C8 (Cf) pa polni in prazni tokov ge¬ nerator. Časovna konstanta, to je čas polnjenja oziroma praznjenja, je določena s C8 in vred¬ nostjo toka tokovnega izvora. Na ta način je frek¬ venca generatorja točno določena in stabilna. Ne pozabimo, da je stabilnost dela vezja, v katerem se nahaja C8 (Cf), bistvenega pomena za zanes¬ ljivost naprave. Odvisno od vrste VF modula v oddajniku moramo ustrezno prilagoditi tudi NF del. Tak, kakor je na sliki 3, ustreza napravi s frekvenčno modulacijo (FM). Načrt FM oddajnega modula bo v Timu še sledil, pač pa smo v preteklosti že objavili načrt dobrega AM modula; to je TIM XV. Za ta AM modul si mo¬ ramo vezje s slike 3 malo prirediti oziroma upora¬ biti preprost dodatek. Prikazuje ga slika 5. Sl. 5 Dodatek koder ju za vezavo z V F modulom TIM XV V VF modulu TIM XV moramo namreč krmiliti os- cilatorski transistor in v ta namen smo uporabili dodatni PNP transistor. V primeru uporabe ta¬ kega dodatka opustite upora R12 in R14 s slike 3. Napetost napajanja sem dodatno stabiliziral s 6V stabilizatorjem 78L06, ki ni večji od transistorja. Ta stabilizacija je pravzaprav potrebna le pri FM oddajniku, ker moramo tam imeti za vzbujanje kapacitivne diode tudi natančne velikosti signa¬ lov, ne le oblike, kot je dovolj za AM. Želel sem napraviti koder čimbolj univerzalen, zato sem na vhodih dodal posamezne trimerpo- tenciometre, ki služijo obenem tudi za nastavitev velikosti hoda. Različni krmilni mehanizmi imajo namreč različne upornosti, pa tudi velikosti spremembe le-teh. Mnogi novejši opišejo kar cel hod in ne samo tret¬ jino, kakor smo bili vajeni doslej. Na levi strani slike 3 je skicirana priključitev potenciometra za dajanje povelj, in sicer je vezana ena sponka na maso, druga pa na stabilizirano napetost 5V. Trimerpotenciometri za dajanje povelj pa imajo zgornje sponke vezane na posamezne drsnike za dajanje povelj, spodnje pa na tako imenovano sredino, označeno z »N«. Ta »N« ima namreč na¬ tanko polovico napetosti stabilizatorja 5 V, to je 2,5 V, in ta napetost ustreza nevtralnemu položa¬ ju. Na tak način je izvedeno varovanje za primer slabega stika ali izpada določenega potenciome¬ tra za določeni kanal. V takem primeru se sen/o- TIM 3 • 82/83 97 mehanizem avtomatsko vrne v nevtralni položaj, na ostale pa to ne vpliva. Če tega ne bi imeli, bi šel servomehanizem tega kanala v skrajni položaj ali bi celo izpadel, vsi kanali za njim bi se pomaknili za enega naprej, zadnji pa bi tudi zavzel skrajno lego. Ni potrebno poudariti, da imamo v prvem primeru več možnosti za rešitev letalskega mode¬ la. Prihodnjič: Izbira materiala in gradnja Matjaž Osojnik Jadralno letalo MOS 071 JL MOS 071 je jadralno letalo kategorije A 1. Nje¬ govi tehnični podatki so: Razpon kril: 1254 mm Dolžina trupa: 740 mm Površina kril: 14,5dm 2 Površina viš. štab.: 3,3 dm 2 Skupna površina: 17,8dm 2 Masa: 290g Obremenitev: 16,3gdm 2 Zaradi trdne zgradbe je letalo primerno tudi za začetnike. Izdelava ni zahtevna, seveda pa je po¬ trebno biti potrpežljiv, natančen in pazljiv. Obrisi letala so v M 1:4, pogled od spredaj je v M 1:10, ostalo pa je v M 1:1, sicer pa je merilo povsod na¬ pisano. S pomeni smreko, B balso, VP pa vezano ploščo; številke ob teh označbah pomenijo debe¬ lino materiala v mm. Sedaj pa preidimo k izdelavi. Krilo Najprej izdelajte ustrezno število reber A, pri čemer so prva tri iz vezane plošče 2 mm (mišljeno za prvo polovico krila), ostala pa so iz B 1,5. Rebra uške naredite tako, da med šablonski rebri A in B (ki je zadnje na uški) namestite ustrezno število reber in sendvič obdelate. Pri šablonskem rebru A pazite, da ne boste izdelali utora 2x5, ker se ta ne nadaljuje na uški. Pazite tudi, da ne boste izdelali npr. dveh levih garnitur reber. Sedaj nari¬ šite krilo v IV11:1 in pritrdite sprednjo in zadnjo le¬ tvico na ustrezno mesto na načrtu. Zadnjo letvico podložite za 2 mm. Sedaj vlepite rebra. Ko se le¬ pilo posuši, vlepite še vse ostale letvice in na konec ušk prilepite B 10 in jo kapljasto obrusite. Potem uško ločite od centroplana in jo nanj nale¬ pite pod kotom 27° oz. tako, da bo zadnji del uške dvignjen za 100 mm. Na označenih mestih vlepite tudi ojačitve V-loma iz VP 2 in trikotnik iz B 3 med zadnjo letvico centroplana in zadnjim rebrom ie- tega. Na prvo rebro nalepite rebro iz VP2, ki je brez izrezov in odrezov za lestvice. Ko se vse lepo posuši, vlepite med prva tri rebra še cevki iz Al ali medenine za bajoneta (bajoneta sta iz jeklene žice premera 2 mm, dožine 150mm), med ta rebra pa zgoraj in spodaj vlepite še B1,5. Sedaj vse lepo pobrusite, pokrijte z japonskim papirjem in petkrat prelakirajte z nitro lakom. Horizontalni stabilizator Izdelajte 19 reber C iz B1, narišite stabilizator v M 1:1 na papir, namestite prednjo in zadnjo letvico in mednju vlepite rebra. V utore prilepite še letvico S 2 x 5, na zadnji rebri pa nalepite B10 in ga kaplja¬ sto obrusite. Med srednja tri rebra zgoraj in spodaj vlepite še oplato iz B1. Sedaj vse zbrusite, pre- krijte z japonskim papirjem in štirikrat prelakirajte. Na koncu prilepite vse 3 bucike, kot je označeno na načrtu. Trup s smernim stabilizatorjem Najprej iz B10 izrežite nosni del. V utora zalepite zgornjo in spodnjo stranico iz B2, mednju pa za¬ lepite obe rebri in na koncu Zaključek iz B4. Prile¬ pite še desnojali levo) stranico, ki je prav tako iz B2, nakar v prvi prekat v nosu vlepite svinec, ki ste ga vlili v model enake oblike, kot je prekat. Sedaj prilepite še drugo stranico, ko se posuši, pa zadaj prilepite obe mizici (na prvi je zalepljena le¬ tvica S 3 x 3) in del med njima iz B2, tako da trup zaprete. Spredaj na ustrezni mesti levo in desno rebri s profilom krila iz VP2, skozi trup pa zvrtajte luknji premera 3 mm (seveda če imajo vaše cevke zunanji premer 3 mm, notranji pa jasno mora biti 2 mm), v kateri zalepite cevki iz Al ali medenine za bajoneta. V trup zalepite tudi kljukico. Sedaj trup zbrusite; nos zaoblite, prečni prerezi naj bodo, dokler je trup poln, eliptični, od konca krila nazaj pa naj bodo zaobljeni le robovi. Ko ste prišli do sem, iz B3 izrežite smerni stabilizator in krmilo, oba lepo obrusite, prekrijte z japonskim papirjem in ga pri¬ lepite na trup. Potem prekrijte tudi trup z japon- AZO 98 TIM 3 • 82/83 GUMICA TIM 3 • 82/83 99 100 TIM 3 • 82/83 TIM 3 • 82/83 101 skim papirjem in vse skupaj lakirajte (in seveda tudi brusite), dokler ne bo trup gladek. Prilepite tudi vse potrebne bucike, prišijte smerno krmilo na stabilizator in ga povežite z kljukico. Model je tako gotov. Sestavite ga in mu določite težišče, ki mora biti na 69 % globine krila oziroma 83 mm od sprednjega roba krila. To naredite z do¬ dajanjem svinčenih šiber v drugi prekat. Tako. Želim vam veliko zadovoljstva pri izdelavi in spuščanju. Matjaž Pavlovec Gumb Nenavadno velik gumb bo prav lepo popestril prazno steno v sobi ali v hodniku. Primeren pa bo tudi za darilo. Narejen je iz smrekove deščice, debele 1 cm in iz vezane plošče, debeline od 3 do 5mm. Na desko narišemo s šestilom krog s pre¬ merom 28cm in ga izrežemo. V sredini s kronsko žago in električnim vrtalnikom izrežemo štiri luk¬ nje, tako kot vidimo na sliki. Luknje naj imajo pre¬ mer 35 mm. Iz vezane plošče izrežemo še drugi del, ki ima obliko kolobarja z zunanjim premerom 28cm in notranjim premerom 14cm. Kolobar na¬ mažemo z lepilom in ga pritisnemo na drugi del gumba. Dobro je, če oba dela dobro stisnemo z mizarskimi stegami ali ju močno obtežimo. Ko je lepilo dobro posušeno, gumb obrusimo. Najprej brusimo in gladimo z bolj grobim, nato pa s finej¬ šim brusnim papirjem. Sijaj gumba je namreč od¬ visen od dobro oglajene površine gumba. Na zadnjo stran gumba pritrdimo še kljukico za obe¬ šanje slik. Izberemo si le še barvo, ki nam je všeč in z njo obarvamo gumb. 102 TIM 3 • 82/83 Sašo Krašovec Grumman F 6 F Hellcat V prvem nadaljevanju sem opisal gradnjo krila in višinskega stabilizatorja, danes pa je na vrsti trup. Ta je zaradi svoje oblike in konstrukcije risan v M 1:1. Mere so v mm, B — balza, S — smreka in VP — vezana plošča. Trup je risan po delih, katere morate najprej preri¬ sati na skupen list. Na list najprej narišete os trupa, nanjo pa potem vseh pet sestavnih delov tako, da se konci, ki so označeni z enakimi števil¬ kami, pokrivajo. Iz smrekove deske 12mm izža- gate glavni nosni del trupa T1. Ta del z bucikami pritrdite na narisan trup in vlepite še vse ostale le¬ tvice iz smreke 12x3mm, zaključek iz balse in smrekov trikotnik debeline 12 mm, ki rabi za mon¬ tažo kolesa. V konec kabine vlepite del iz vezane plošče 12x4 mm. Ko se lepilo posuši, tako nare¬ jeno ogrodje snemite in zbrusite. Zadnji del ločno zbrusite od sredine višinskega stabilizatorja pa do konca trupa, kjer ima debelino 4 mm. Na tako zbrušen trup prilepite z obeh strani opiate iz vezane plošče 1 mm ali lipovega furnirja 1—1,5mm. Samo na desni opiati izrežite odprtini za motor in rezervoar. V ti dve odprtini vlepite oja¬ čitve iz vezane plošče 1 mm, na nos, na levi strani pa še del iz vezane plošče 1 mm. Skozi trup vrežite odprtini za žici za vodenje. V trup dobro prilepite višinski stabilizator (ki mora biti pravokoten na trup) in krila. Os krila, ki je oz¬ načena na trupu, se mora skladati z osjo krila. Iz balse 5 mm naredite smerni stabilizator in ga prilepite tako, da bo v vertikalni ravnini trupa ozi¬ roma da bo pravokoten na višinski stabilizator. Nosilec vagice T 5 naredite iz medeninaste plo¬ čevine 1,5 mm, ga pravokotno zapognite po črt¬ kano označenih mestih in z lesnima vijakoma pri- vijte na desno stran trupa na označeno mesto (s črtkano črto sta označeni mesti na trupu, kamor sodita vijaka). Vagico T6 izžagate iz duraluminija 1,5 mm. Skozi gornji del dela T5 vtaknete cevko (od kemičnega svinčnika), nanjo nataknete pod- ložko, vagico T 6, še eno podložko in nato poti¬ snete cevko še skozi spodnjo luknjico na delu T5. Cevko zgoraj in spodaj obspajkajte tako, da ne bo padla iz nosilca T 5. Iz jeklene žice 0 1 mm naredite vodili in ju pre¬ mično spajkajte na vagico. Preostalo ročico na vagici pa zvežite z ročico na višinskefn stabiliza¬ torju z 2 mm varilno žico. Ko je vagica v sredin¬ skem položaju, mora biti premični del višinskega stabilizatorja v vodoravnem položaju. Pri izdelavi komand naj vam bo v pomoč fotografija. Na trup prilepite še dela T2 in T3. Iz medeninaste pločevine 1,5 mm naredite del T4, ga prevrtajte, zapognite po črtkanih črtah in dobro prispajkajte na lesni vijak 0 2 mm, nata¬ knite med ročici nosilca T4, konca pa prispajkajte tako, da se kolo ne bo snelo. Trup 1 -krat prelakirajte z razredčenim brezbarv¬ nim nitro lakom in ga zbrusite. Nato pobarvajte kabino v barvah, ki so napisane na načrtu in prile¬ pite obe stranici iz celuloida, na vrh pa še celu- loidni trak tako, da bo kabina zaprta. Motor Za pogon letala sem uporabljal motor MVS 2,5ccm na žarilno svečko. Ker je letalo nekoliko večje, lahko uporabljate tudi motor do 3,5ccm. Motor vgradite na nosilca (narejena odprtina je za motor 2,5ccm, za močnejšega pa morate odre¬ zati nekoliko večjo odprtino), vendar ga morate še podložiti. Podložite ga z vezano ploščo; na sprednjem vijaku malo več, tako da je os motorja rahlo v desno. Na motor privijte eliso s premerom 20cm. Trup spredaj rahlo zaoblite in vanj vgradite še rezervoar. Spajkate ga iz tanke pločevine. Na spodnjo stran rezervoarja, v kot s trupom, prispaj¬ kajte kotnik in ga z vijakom privijte v trup. Verti¬ kalni cevki iz rezervoarja sta poševno prirezani ali rahlo zaviti proti smeri letenja tako, da se prepreči izsrkavanje goriva. TIM 3 • 82/83 1 03 104 TIM 3 • 82/83 TIM 3 • 82/83 1 05 106 TIM 3 • 82/83 TIM 3 • 82/83 107 108 TIM 3 • 82/83 kabina : celuloid TIM 3 • 82/83 109 Tako je model v glavnem narejen. Potrebno gaje le še pobarvati. To pa bom opisal v prihodnjem, zadnjem nadaljevanju. 110 TIM 3 «82/83 4. zvezno tekmovanje za pokal Ljubljane in memorial Komarova V soboto, 2. in v nedeljo 3. oktobra, so se na Barju že četrtič pomerili na tej najkvalitetnejši tovrstni prireditvi v naši republiki raketni modelarji iz 17 klubov iz vseh republik in pokrajin, razen Črne gore in Kosova. Na tekmovanju, ki je tudi letos po¬ tekalo pod pokroviteljstvom Mestne zveze orga¬ nizacij za tehnično kulturo Ljubljana, je sodelo¬ valo nad 60 tekmovalcev, kar uvršča to prireditev med najmasovnejše pri nas. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah, po¬ samezno in ekipno: S-3-A (rakete s padalom), S-4-C (raketoplani 5,01-10,00 NS), S-6-A (ra¬ kete s strimerjem 0-2,50 Ns) ter S-7 (leteče ma¬ kete za točkovanje do 80 Ns) v skladu z medna¬ rodnim pravilnikom FAI za raketne modelarje. Prvega dne, v soboto, so ugodne vremenske po¬ goje izkoristili kar štirje tekmovalci v kategoriji S-3-A, ki so dosegli maksimalni seštevek točk. Morali so ponovno na start in šele poleti v tako imenovanem »fly offu« so odločili zmagovalca. Rezultati S-3-A: posamezno 1. Krajinovič (AK R. Končar-Nuštar) 720 2. Ivanovski (RAD P. Grnarov-Skopje) 720 3. Stančevič (AK Napredak-S. Pazova) 720 9. Straže (ARK Komarov-Lj. III) 510 (nastopilo je 49 tekmovalcev) ekipno: 1. AK Kovin 1368 2. RAD P. Grnarov-Skopje 1248 3. ARK Komarov-Ljubljana I 1241 11. AR D Kranj 831 (skupno 20 ekip) Pri raketoplanih Splitčani letos niso imeli konku¬ rence v boju za prvo mesto, dobro pa se je odre¬ zala tudi pomlajena ljubljanska ekipa, ARK Ko- marov, ki je na koncu zasedla 4. mesto. Zmago¬ valec Stankovič iz Niša je ponovno dokazal, da raketoplani klasične konstrukcije ne morejo ena¬ kovredno konkurirati rogalom, ki zlahka dosežejo maksimum. Veljalo bi ponovno razmišljati o po¬ sebni panogi rogalo raketoplanov, o čemer pa mora sklepati modelarska komisija pri Letalski zvezi Jugoslavije, prav tako pa tudi mednarodna komisija pri FAI. Rezultati S-4-C: posamezno 1. Stankovič (AK B. Mišič-Niš) 681 2. Maja Engelsberger (ARD Split) 663 3. Egon Engelsberger (ARD Split) 661 7. Duževič (ARK Komarov I) 429 (nastopilo je 24 tekmovalcev) ekipno 1. ARD Split I 1934 2. AK Osijek I 1479 3. AK Kovin 984 4. ARK Komarov I 892 (skupno 12 ekip) V nedeljo sta bili na programu preostali disciplini tekmovanja, S-6-A in S-7. Domačini pri raketah s strimerjem niso nikomur dovolili presenečenja. Kljub odsotnosti nekaterih izkušenejših članov so s solidnimi poleti zanesljivo osvojili prvo mesto, že četrtič zapored. (skupno 17 ekip) Z disciplino S-7, kjer se je z izvrstnim nastopom izkazal mladi Miha Kozjek (ARK Komarov), se je končalo tudi letošnje zvezno prvenstvo za pokal Ljubljane. Pokale in praktične nagrade so prispe¬ vali Mestna zvza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije ter Tehniška založba Slovenije. Glede organizacije in izvedbe tekmovanja pa gre priza¬ devnim amaterskim delavcem iz ARK Komarov vse priznanje za brezhibno organizacijo tako za¬ htevne prireditve. Rezultati S-7: posamezno 1. Hofman (AK Osijek) Nike Tomahavvk 686 2. Kozjek (ARK Komarov) Meteor 2K 649 3. Drvošanov (KRM Feniks) Sonda S-5 590 7. Vertačnik (ARK Komarov) Meteor 1 462 ekipno 1. AK Osijek 1838 2. ARK Komarov 1111 3. ARAK Dubrava-Zagreb 868 TIM 3 • 82/83 111 elektronika Milan Topolovec Enostavni avtomati Danes uporabljamo doma in v proizvodnji naj¬ različnejše avtomate, ki poenostavljajo delo in človeku olajšujejo življenje. Začetki avtomatizacije segajo v leto 1788, ko je angleški fizik James Watt napravil centrifugalni regulator za avtomatsko število vrtljajev parnega stroja. Centrifugalni regulator vsebuje detektor števila vrtljajev, na osnovi te informacije vpliva na dovod pare iz kotla skozi ustrezni ventil. Glavna elementa te prve avtomatske naprave sta infor¬ macija (detektor) in povratna vezava (ustrezni ventil). Vse avtomatske naprave delujejo na enak način. Avtomatski ventilator Uporabljamo ga lahko v napravah, v katerih se elementi močno segrevajo in jih je potrebno hladi¬ ti. Za ventilator potrebujemo sondo, katera nam daje ustrezno informacijo o temperaturi. S to in¬ formacijo pa krmilimo ventilator. Za sondo sem uporabil diodo 10366, ki sem jo dobil v Iskri na Titovi cesti v Ljubljani. Cena diode je nizka. Dioda nam da informacijo o temperaturi. Ko se dioda segreva, začne skoznjo teči večji zaporni tok, kar vpliva na transistor T1, da se pri določenem toku odpre. To nastavimo s prvim trimer potenciometrom. Ko se transistor T1 odpira, začne teči skozenj tok, ki povzroči, da uporu R2 pade napetost, tako da se pri določeni napetosti (odvisno od T2) T2 odpre in se motor začne vrteti. Sondo postavimo v tako pozicijo, da zrak, ki ga potiska vetrnica na motorju, neposredno vpliva tudi na diodo. Ker zrak odvaja odvečno toploto, pade tudi tempera¬ tura na diodi, ki je prislonjena na element. Zato slabi zaporni tok, ki napaja bazo T1 in zato se T1 zapira in s tem se zapira tudi T2. Vezje lahko z manjšimi predelavami uporabimo tudi kot indikator temperature, za vklop alarma pri preveliki temperaturi in podobno (slika 2). važno pa je, da diodo prislonimo k elementu, ki se se¬ greva. S trimer potenciometrom nastavimo de¬ lovno točko transistorjev, to pa neposredno po¬ meni tudi določeno temperaturo, pri kateri naj bi se transistor odzval informaciji. Vetrnico za venti¬ lator lahko enostavno naredimo iz pločevine. Propeler naj bo na koncu rahlo privit na notranjo stran. Z eksperimentiranjem pa boste dosegli najboljše vpihovanje zraka. 112 TIM 3 • 82/83 Avtomatski mladi tehniki vklop luči - Amand Papotnik To napravo lahko uporabljamo tam, kjer bi želeli rahlo svetlobo, ali pa avtomatski vklop luči na da¬ ljavo in podobno. Fototransistor damo med bazo in emitorU. Ko je na TF svetloba, je transistor bolj ali manj odprt, zato je baza na ničelnem potencialu. T1 je zaprt, T3 pa odprt. Potencial med katodo in vrati tučaka je nič, zato je tučak zaprt. Ko pade na TF svetlo¬ ba, se ta transistor zapira, T1 pa začne odpirati. T3 se zapre in med g in k tučaka je nek potencial, ki tučak odpre, zato žarnici zasvetita. Na to vezje priključimo napajanje 12 V. Žarnice, ki jih uporabljamo, so lahko avtomobilske, s trimer potenciometrom P3 pa nastavimo delovno točko T1, s tem pa tudi trenutek, ko naj žarnici zasvetita. Elementi R1 — 1kQ R2 — 2k2 R3 — 10kS2 P1 — 50kQ P2 —4k7 P3 —10kQ D l —10366 ipd. D2 — LED rdeča T1 — BC 108 Ipd. T2 — 2N 3055 Ipd. T3 — 2N 1613 Ipd. TR — katerikoli 3 A ali več TF — MRD 300, MRD 310 Ipd. M — miniaturni 6—9 V elektromotor (Mehanotehnl- ka) Fotosekcija Pouk tehnične vzgoje v osnovni šoli spremljajo številne prostovoljne tehnično-konstrukcijske in proizvodne dejavnosti, v katerih učenci na nepo¬ sreden način izražajo sintezo različnih znanosti in materiala ter ustvarjalno preoblikujejo materiale v izdelke — projekte. Tehnične svobodne dejavno¬ sti se vključujejo v klub mladih tehnikov, ki je pio¬ nirska samoupravna organizacija. Mentor kluba je praviloma učitelj tehničnega pouka, mentorji sekcij (krožkov) pa so učitelji šole in člani občin¬ ske zveze organizacij za tehnično kulturo. Glavni smoter dela v krožkih kluba mladih tehni¬ kov je pridobivanje navad za koristno izrabo pro¬ stega časa, navajanje na kolektivno delo, zado¬ voljevanje potreb po aktivnosti in ustvarjalnosti, zadovoljevanje interesov in razvijanje novih inte¬ resov, zadovoljevanje potreb po uveljavljanju in po samopotrditvi, vplivanje na oblikovanje znača¬ ja, razvijanje samoupravljalskih sposobnosti, ra¬ zvijanje ustvarjalnega tehniškega mišljenja, in¬ ventivne (novatorske) dejavnosti, odkrivanje sposobnosti in interesov za poklicno usmeritev, ljubezen do tehnike in oblikovanje pravilnega od¬ nosa do dela. Učenci kažejo zanimanje za te de¬ javnosti, zato je potrebno, da se glede na njihove interese vključi vanje čimveč učencev. Mentor sekcije oziroma krožka ne spreminja učenca v objekt vzgoje in ne uveljavlja svoje za¬ htevnosti, pač pa ga spodbuja k ravnanju. Stil spodbudnosti pospešuje uveljavljanje otrokove izvirnosti in ga ne omejuje pri razvoju materialnih sposobnosti. Klub mladih tehnikov lahko sestoji iz naslednjih sekcij (omenil bom le nekatere, možne pa so tudi druge, ki jih posamezna šola osvoji za¬ radi svoje specifičnosti): TIM 3 • 82/83 113 1. fotosekcija, 2. kinosekcija, 3. modelarska sekcija, 4. radioamaterska sekcija, 5. računalniška sekcija, 6. energetska sekcija, 7. televizijska sekcija, 8. sekcija šolskega produktivnega dela, 9. prometna sekcija 10. elektro-strojniška sekcija 11. konstrukcijska sekcija. Učenci pri vseh prostovoljnih tehnično-konstruk- cijskih in proizvodnih dejavnostih soodločajo o sestavljanju programa, izvedbi in verifikaciji pro¬ grama (razstave, demonstracije, nastopi, tekmo¬ vanja) in ga uskladijo s svojimi interesi, nagnjenji in sposobnostmi, kar prav gotovo vpliva na razvi¬ janje interesov in sposobnosti za poznejšo po¬ klicno usmeritev. Poklicna usmerjanja kot celostne in sistematične dejavnosti ni mogoče uresničevati brez globljega odkrivanja in spremljanja interesov in sposobno¬ sti učencev. Prav v tehnično-konstrukcijskih in proizvodnih dejavnostih pa ima mentor veliko možnosti za odkrivanje osebnih značilnosti krož- karjev, psihofizičnih sposobnosti, nagnjenj in in¬ teresov ter za razvijanje le-teh. Tokrat bom predstavil programsko vsebino dela v šolskem foto krožku z namenom, da pomagam mentorjem pri sestavi programa, ko ga bodo pro¬ gramirali skupaj z učenci. Opredelitev programske vsebine foto krožka v osnovni šoli Delo v foto krožku daje veliko problemskih situa¬ cij, ki otroka ustvarjalno vežejo in ga s primerno mentorjevo motivacijo in spodbudo silijo k reali¬ zaciji problema. Fotografija sega v področja ke¬ mije, optike, prostorskih odnosov, tehnologije materiala, estetske in moralne vzgoje. Oblikuje dialektični odnos do narave, ljudi in kulture. Je pomemben člen v okviru kluba mladih tehnikov in v okviru pionirske oziroma mladinske organiza¬ cije na šoli za spremljanje, evidentiranje in ohra¬ njevanje vzgojnoizobraževalnih vrednot, stališč in prepričanj, ki izvirajo iz pouka in prostovoljnih dejavnosti oziroma življenja in dela šole. Program dela je lahko naslednji: 1. osnovni tečaj iz fotografije (nakup in vrste fo¬ tografskih aparatov, opis fotoaparata in dodatne opreme, fotografska opitka, zgodovinski razvoj fotografije, fotografiranje v naravi in pri umetni luči, negativni in pozitivni proces, kontaktna kopi¬ ja, velike povečave, repro naprava, diapozitivi, uporaba mikro filma, preslikave, retuširanje, toni- ranje), 2. zajemanje motivov iz narave, prikazovanje dela in življenja šole, pripravljanje foto razstav, sodelovanje na občinskih, republiških in zveznih razstavah pionirske oziroma mladinske fotografi¬ je, 3. pripravljanje fotografij za šolski album, 4. ohranjevanje in evidentiranje filmov za šolsko medioteko, 5. foto krožek lahko aktivno sodeluje s šolskim športnim društvom (fotografiranje tekmovanj, izletov, prireditev itd.), 6. foto krožek lahko sodeluje pri ostalih izvenšol- skih dejavnostih (fotografije o delu šahovskega krožka, lutkarskega krožka, dramskega krožka, biološkega krožka, hortikulturnega krožka itd.). Člani foto krožka lahko v dogovoru s krajevno or¬ ganizacijo združenega dela in krajevno skup¬ nostjo fotografirajo in izdelujejo fotografije, ki pri¬ kazujejo življenje in delo krajevne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti (razvoj proizvodnje, gradnja novih proizvodnih objektov, gradnja cest, vodovoda, kulturno življenje, druž¬ benopolitično delo krajanov itd.). Omenjene in še druge vidike naj bi upoštevali mentorji foto krož¬ kov, ko bodo z učenci sestavljali programe. Okvirni program fotosekcije: Izbrane teme: 1. organiziranost fotosekcije na osnovni šoli 2. opis fotoaparata in dodatne opreme 3. fotografska optika 4. snemanje 5. negativni postopek 6. pozitivni postopek 7. kontaktna kopija 8. uporaba repro naprave 9. velike povečave 10. priprava diaopozitivov 11. fotografija kot sredstvo za prikazovanje (shem, slik, naprav, modelov, tehnologije obde¬ lave materialov, maket, postopkov) 12. tehnični film 13. solarizacija, relief 14. priprava foto razstave na šoli 15. sodelovanje na razstavah 16. izdelava čestitk, voščilnic 17. fotografiranje življenja in dela na šoli 18. pripravljanje fotografij za album šole. Na podlagi okvirnega programa skupaj z učenci izdelate letni program dela, ki pa je prav gotovo odvisen od razvojne in zrelostne stopnje učen¬ cev. 114 TIM 3 • 82/83 Nekaj primerov fotografij iz področij programa fotosekcije 2 . Evidentiranje in spremljanje dela pri pouku, inte¬ resnih dejavnostih, nastopih, razstavah itd. 1. Evidentiranje življenja in deta ožje in širše okolice šole Študenti pri praktičnem delu Študenti pri vajah Okvirni program ne zahteva, da bi vse, teme ab- solvirali v enem letu, temveč je le ogrodje dela fo- tosekcije šole. TIM 3 • 82/83 115 Razstava izdelkov VVZ 3. Fotografija kot sredstvo za osveščanje o pomenu čistega okolja (fotografija in fotograma za čestitke) 116 TIM 3 • 82/83 Matjaž Zupan Energija — vroča tema današnjega in jutrišnjega dne i. Energija Kaj sploh je ta »energija«? Nekaj kar lahko pri¬ memo in damo v žep, nekaj kar vidimo, slišimo ali morda okusimo? Ne, energije same ne moremo kar tako zaznati in reči: »Aha, tole pa je energija!« Najkrajša definicija energije je zapisana v vaših učbenikih za fiziko: »Energija je zmožnost telesa, da opravi neko delo.« In kakšno delo lahko opra¬ vi? Lahko požene naprej avto, lahko nas povleče na vrh smučišča, lahko nam skuha kosilo, nam sveti ponoči, omogoči nam poslušanje glasbe iz radia, hladi stvari v hladilniku, polni akumulator v avtomobilu, dviguje železo, pa še nešteto je pri¬ merov. Pravzaprav se srečujemo z energijo na vsakem koraku, seveda pa je ne zaznamo nepo¬ sredno, temveč zaznamo njene učinke. Poznamo veliko vrst energije: — kinetično, ki jo ima telo, ki se giblje (le pomisli¬ te, kako zaboli, če nam kamen prileti v glavo), — potencialno, ki jo ima telo zaradi privlačnosti zemlje (pošteno jo čutimo, če nam kdo stopi na nogo), — toplotno, ki jo ima telo z visoko temperaturo (kar poskusite prijeti razžarjen kos železa), — električno (če primemo žico, po kateri teče električni tok, nas lahko ubije), — magnetno (ste že videli žerjave v železarnah, ki dvigujejo staro železo), — svetlobno (oči nas zabolijo, če pogledamo v žarnico ali sonce), — kemično (kislina razžre naše prste), — jedrsko (poganja jedrsko elektrarno v Krškem), pa še kakšno vrsto bi lahko dodali. Energija ni nekaj stalnega, temveč je količina, ki se nenehno spreminja ter pretaka sem ter tja. Lahko prehaja z enega telesa na drugega (kako prijetno nas pozimi greje peč) in se spreminja iz ene oblike v drugo. V jedrski elektrarni se, na primer, jedrska energija spremeni najprej v toplotno, ki poganja turbine (to je mehanska energija), v generatorju se ta pre¬ tvori v električno, ki po žicah prispe v naš dom, kjer se v žarnici spremeni v svetlobno energijo, v pečici v toplotno, v elektromotorju najprej v mag¬ netno in nato v mehansko. Dvigalo v stolpnici spreminja električno energijo v potencialno in še polno primerov bi lahko našteli. Energija je stalno prisotna okoli nas, prav ničesar si ne moremo zamisliti brez nje. Seveda pa moramo energijo za vse te stvari nekje dobiti. In prav tu je največji problem. II. Energetska kriza Poraba energije izredno strmo narašča, viri ener¬ gije pa so omejeni, nekaterih pa počasi celo pri¬ manjkuje. Tako prihaja do vse večjega pomanj¬ kanja energije, ki seveda postaja tudi vse dražja. To vsi občutimo, ko plačujemo račune za elektriko in plin in ko na črpalkah plačujemo bencin. Zdravila za to krizo pa poznamo, le upoštevamo jih premalo. Prvo zdravilo je seveda varčevanje z energijo. Ogromno energije porabimo povsem po nepo¬ trebnem, iz gole malomarnosti. Varčevati se da na sto in tisoč načinov, od neposrednega varče¬ vanja doma in na delovnem mestu, do posred¬ nega varčevanja z večkratno uporabo kakih iz¬ delkov, vračanjem odpadnih surovin in uporabo izdelkov z manjšo porabo energije. Če se ne bomo navadili na manjšo porabo ener¬ gije ali pa našli kakšnih novih virov energije, ki bi proizvedli bistveno več energije, nam bo čez nekaj desetletij ali stoletij energije zmanjkalo. In kaj potem? Naše civilizacije si brez virov energije pač ne moremo predstavljati, pomanjkanje ener¬ gije pa bi razvoj upočasnilo, ali pa celo povsem zaustavilo in na koncu uničilo našo civilizacijo. III. Viri energije V naslednjih številkah revije si bomo po vrsti ogledovali posamezne vire energije, njihove dobre in slabe strani in zalogo, ki je na voljo. TIM 3 • 82/83 117 Največji dobavitelji energije na svetu so: hidroe¬ lektrarne, ki pretvarjajo potencialno energijo vode v električno energijo; — termoelektrarne, ki s kurjenjem nafte, pre¬ moga ali plina dobivajo elektriko, ter v zadnjem času jedrske elektrarne. Drugi veliki viri energije so pogonski stroji v prometnih sredstvih, od mo¬ torjev in vlakov do ladij in letal. Večina jih kot vir energije uporablja nafto in njene derivate (bencin, dieselsko gorivo, kerozin in podobno). Tretji vir pa so ogrevalne naprave. Vsi ostali viri energije imajo premajhne zmogljivosti, da bi pomagali bla¬ žiti krizo, ali pa so premalo raziskani oziroma pre¬ dragi. Sem prištevamo sončne centrale, centrale na plimovanje morja, na biomaso (energija iz rastlin), na temperaturne razlike morja, na valo¬ vanje morja, na toplo vodo iz Zemljine notranjosti, na veter, na zlivanje lahkih jeder, pa še in še raz¬ nih eksotičnih virov proučujejo znanstveniki po vsem svetu. Seveda ni bojazni, da bi porabili vso energijo, ki je na Zemlji na voljo, kajti glavni dobavitelj energije našemu planetu je Sonce, ki pa še dolgo ne bo ugasnilo. IV. Varčevanje z energijo Hkrati, ko si bomo ogledovali, kako pridobivamo energijo, pa si bomo pogledali tudi, kaj lahko sami storimo, da bi ublažili pomanjkanje energije. Z energijo lahko varčujemo neposredno. To po¬ meni, da doma ne puščamo električnih porabni¬ kov vključenih brez potrebe, da peči ne prižigamo bolj, kot je potrebno, da nas ne zebe, in podobno. Posredno varčevanje pa se kaže v vračanju suro¬ vin industriji, ki porabi za predelavo takih surovin manj energije kot za izdelavo novih iz osnovnih surovin; v kupovanju strojev, pa tudi avtomobilov, ki imajo manjšo porabo energije. Kajti zavedati se moramo, da ogromen del energije, kije porabimo, pri tem izgubimo in le manjši del koristno upora¬ bimo. Razmerje med koristno porabljeno energijo (oziroma delom, ki ga opravi) in celotno potro¬ šeno energijo imenujemo izkoristek. Ta je na pri¬ mer pri avtomobilih manjši kot 10 odstotkov! Ostalih 90 odstotkov pa izpuhti v okolje brez kori¬ sti! V. Enote za merjenje količine energije Da sploh lahko govorimo o tem, koliko energije porabimo za neko delo, se moramo dogovoriti, s kakšno enoto bomo energijo merili. Enota za merjenje energije je 1 Joule (izg. žul). To je energija, ki je potrebna, da telo s težo enega nevvtona dvignemo 1 meter visoko. Težo enega newtona pa ima telo z maso okoli 100 gramov. Enot za energijo je sicer še precej, vendar jih je velika večina od leta 1980 prepovedana, neka¬ tere pa so izjemoma še dopustne. Prepovedane so kalorije, pa dine in elektronvolti, izjemoma pa je še dopustna kilovatna ura (kWh). Paziti pa mo¬ ramo, da ne delamo tako kot marsikateri naš no¬ vinar v resnih časopisih, ki meri energijo v vatih in konjskih močeh ter še čem podobnem. Vat je enota za moč, to je za količino energije, ki se po¬ rabi v eni sekundi! Da bi dobili nekaj občutka za velikost energije, si poglejmo še nekaj primerov: — za segrevanje 1 litra vode za 1 stopinjo potre¬ bujemo 4200 joulov (označimo jih z J). — 1 kilovatna ura (kWh) je enaka 3 600 000 J. — Električna pečica porabi v eni uri 2 kWh ali 7 200 000 J; — transistorski radio porabi 0,05 kWh ali 180 000 J v eni uri; — žarnica, na kateri piše 100 W, porabi v eni uri 360 000 J; — avtomo¬ bil porabi za pot 100 kilometrov okoli 10 I bencina, kar ustreza energiji približno 350 milijonov J, in tako naprej. — Elektrarne proizvajajo vsaka nekaj deset ali sto tisoč kilovatnih ur vsako uro oziroma nekaj sto milijard joulov vsako uro. Na leto pa proizvede elektrarna srednje velikosti nekaj stotisoč milijard joulov energije. Kar precej, kajne? A kaj, ko vso to energijo hlastno porabimo, takoj ko jo elektrarne narede! — Za konec še povejmo, koliko energije porabijo letno v Zahodni Nemčiji, ki je ena najbolj industrij¬ sko razvitih držav. Porabijo 12 900 000 000 000 000 000 J energije (da ne pišemo ničel, uporabimo predpono »peta« = PJ, za vsako trojico ničel, to je torej 12 900 PJ). Pridobijo jo: 31 % iz premoga, 50% iz nafte, 14% iz zemelj¬ skega plina, 3 % iz jedrskih elektrarn, 1,5 % iz hi¬ droelektrarn, 0,5% iz drugih virov. Potroši pa se takole: 22,5% se izgubi pri predelavi, 20% porabi indu¬ strija, 12,5% porabi promet, 27% porabijo go¬ spodinjstva, 18 % pa delno izvozijo, delno shra¬ nijo in delno porabijo za druge namene. Od energije, ki jo porabijo industrija, promet in go¬ spodinjstva, pa se koristno uporabi le 44%, kar 56 % pa so izgube! 118 TIM 3 • 82/83 timov a zgodbica A. E. Van Vogt Identiteta Prevedel Žiga Leskovšek Nek moški me je pred nekaj trenutki vprašal: »Kdo si ti? Kaj počneš tukaj?« Osupnila sem. Nisem vedela. Na to nisem niti pomislila. Sedaj sedim na klopi. Občutek imam, da je nekaj narobe. Morda bi morala kam odditi. Toda kam? Kaj počnem tu? Kdo sem? Medlo se spominjam, da sem hodila. Nato je moški srednjih let, oblečen v giba kombinezon, s temnimi očmi in temnih las, stopil izza drevesa, zastal in nekaj vprašal. Tisti trenutek se mi prav¬ zaprav ni posvetilo, da me je nagovoril. Tako sem šla kar naprej. Spomnim se nanj in se v upanju, da ga bom po¬ novno videla, ponovno ozrem po poti, po kateri sem prišla. Toda v tisti smeri ne vidim nikogar. Vidim visoko ograjo, ki se na moji levi strani nada¬ ljuje v daljavi in se kmalu izgublja med drevesi v parku. Na tej strani ograje, na moji desni strani, je ena sama velikanska bela zgradba. Cesta je na drugi strani ograje. Cesta in lepe stavbe iz pleksi stekla. Svetloba se s stekla od¬ bija proti meni. Ljudje hodijo mimo po cesti nekaj metrov stran. Nekateri od njih se ozrejo name, vendar seveda nihče ne pride sem, saj je na drugi strani ograje. Ko se tega zavem, me prešine čudna misel. Tisti moški srednjih let je bil tako kot jaz znotraj ograje. Zakaj je pristopil in rekel tiste besede? Seveda, takrat sem tudi jaz hodila. Nenadoma se domislim, da sem mogoče hodila tam, kjer ni do¬ voljeno. Mogoče to zemljišče pripada velikanski beli zgradbi? Kdo sem? Kaj počnem tu? Zdi se mi, da bi kak hišnik ali stražar vsiljivca vprašal prav to. Ko se tega zavem, vstanem. Naglo stopim proti beli zgradbi. Polna sem upanja. Toda tudi zbe¬ gana. Zakaj se je sprijaznil z mojo prisotnostjo in ni vztrajal, ko mu nisem odgovorila. Ko zavijem okoli vogala, zagledam vhod v zgradbo. Vidim več stopniščnih kril, ki vodijo do različnih vrat. Stečem po stopnicah. Takrat, ko se približam vratom na najvišjem krilu, zagledam znak, na katerem piše: STE PREGLEDALI SVOJE ŽEPE? Pretresena se negotovo zaustavim. Nenadoma se namreč domislim, da se je vse dogajalo v nekem vrstnem redu. Moški me je namenoma ogovoril. Vedel je, v kakšnem stanju sem. Vedel je, da nimam pojma, kdo sem. To je vedel še pred menoj. Zaradi znaka pred seboj se v trenutku zavem, da so se pred menoj še drugi ljudje tako čudno po¬ čutili. Ljubi bog, besede so vklesane v marmor. Celo medtem, ko tako razmišljam, pretipavam svoje žepe enega za drugim. Človek bi si mislil, da bom sporočilo našla v vrečastem žepu svoje grobe gurtonske bluze. Toda našla sem ga v levem zadnjem žepu svojih dolgih hlač. To je majhna kuverta. Odprem jo in vzamem pre- ganjen list papirja, ki je bil notri. Razgrnem ga in prečitam. Prijateljica: Obsojena si bila za hud zločin. Imela si na izbiro petletni pregon na jetniški planet Arcturus Vlil, ali spremembo osebnosti, s pravico ostanka na Zemlji. Izbrala si spremembo osebnosti. Nova identiteta: Patricia Martin. Starost: 23 let. Zakon¬ ski stan: samski. Bodoče bivališče: stanovanje 6, stavba 4238, mesto 231. Zaposlitev: Metro Idiom Archgenetics, stavba 4497, mesto 231 (odda¬ ljeno tri poslopja od mesta bivanja). Ko boš pri¬ pravljena za naslednji korak, stopi v stavbo, kjer boš dobila osebno izkaznico in dve kreditni karti¬ ci. Veliko sreče. »Patricia Martin«, rečem glasno, kot da okušam novo ime. »Hej, hej,« rečem nato. Vzravnala sem se. Pokonci sem stopila do vrat, jih odprla in stopila v zgradbo. Takoj znotraj je bila predsoba, vendar sem v več smereh videla nekaj večjih sob. Puščica je bila usmerjena proti eni od njih. Ko sem šla v označeni smeri, sem se zavedela, da je zares velika stvar, da ponovno vem, kdo sem. Bila sem kar prepričana, da se mi je taka misel porodila prvič. TIM 3 • 82/83 119 ti mo vi oglasi KUPIM Integrirano vezje NE 555, SN 7490, SN 76477 ter transi- storje BO 239 In BD 240. Dušan Bračko Drogčova 76 62231 Pernica PRODAM model čolna PROPPY; motor JUMBO 540, regulator hi¬ trosti (regler), dve avto cesti po HO sistemu In Mehanotehnikln transformator. Kupim pa bro- domodelarskl motorček s pro¬ stornino 3,5 ccm. Dušan Mihelič Pod hribom 22 61000 Ljubljana PRODAM napravo za daljinsko vodenje SIMPROP SSM 2-4 (oddajnik, sprejemnik, 2 servo- motorja, akumulatorji, dva prik¬ ljučka za polnjenje). Dejan Jokslmovič Bratov Učakar 70 61000 Ljubljana tel. (061) 578-640 PRODAM kvaliteten stabilizirani usmernik 0—25V/3A v ohišju. Marko Hegedlč Cesta na Brdo 61000 Ljubljana tel. (061) 265-403 KUPIM napravo za daljinsko vo¬ denje na 3 ali 4 servomehani- zme, ali pa zamenjam za RC le¬ talo Muha z motorjem In napravo za vodenje na 2 servomehanl- zma. Prodam pa še jadralno leta¬ lo, rakete In čisto nove DIESEL motorje 1,48 ccm. Napravo in le¬ talo prodam tudi posamezno. Prvemu prodajalcu naprave dam regulator led diod. Miran Gosak Pot na Rakovo jelšo 1Sd 61000 Ljubljana PRODAM večje število plastič¬ nih maket letal In vezano letal¬ sko polmaketo GRUMMAN F-6F HELLCAT. Sašo Karšovec Cesta talcev 15a 64000 Kranj KUPIM revijo TIM letnik 7273 št. 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9-10 In letnik 7475 št. 2, 3 In 5. Cena po dogo¬ voru. Branko Čibej Trubarjeva 27 61000 Ljubljana PRODAM nov 4-kanalni dlsco mixer. Prodam tudi 50 W ojače¬ valnik (clear faktor 0,01 %). Tomaž Rešetlč Šentjernej 160 68310 Šentjernej tel. (068) 85-416 PRODAM ali zamenjam za 3- ali večkanalni LIGHT-SHOVV ali za bežeče luči — naslednje: preu¬ rejen MERCEDES SERVO na žično vodenje, popolnoma nov BMW TURBO na žično vodenje In DŽIP na žično vodenje, ki Ima možnost pomikanja naprej- nazaj, nima pa smeri, lahko pa mu vgradite elektromotorček. Sandi Volavšek Kešetovo 6 a 61420 Trbovlje PRODAM 4-kanalno RC napravo JR FM 40 MHz (oddajnik, spre¬ jemnik, 4 servomotorjl, akumu¬ latorji). Prodam še 7-kanalni sprejemnik WEBRA MICRO FM Sl 40 MHz; 30 celic SAFT 0,45 Ah, elektro RC avto ASSOCIATED s 6 celicami (1 Ah); regulator hi¬ trosti, diferencial In rezervni ko¬ lesi. Matic Kragelj Pod hrasti 8 61000 Ljubljana tel. (061) 263-742 PRODAM CB postajo PALO- MAR SSB z namiznim mic. (AM-SSB-120+120 CH). Martin Meško Tavčarjeva 7 66250 Ilirska Bistrica (067) 81-240 po 20. uri PRODAM letečo maketo letala MUSTANG P 51 D (razpon kril 1240 mm), primerno za motor 3,5 do 5 ccm. Maketa je barvana kot pravo letalo. Kupim pa šobo za gorivo (pri vplinjaču) za motor VVEBRA 3,5 ccm GLO STAR. Matjaž Osojnik Jamova 60 61111 Ljubljana tel. (061) 261-353 KUPIM mini GP anteno za CB postajo. Jure Lampe Gorska pot 15 65280 Idrija tel. (065) 71-262 samo v soboto in nedeljo PRODAM diesel motor 1,5 ccm, 2 eksplozijska motorčka 5 ccm in 2 motorja HB 61 10 ccm. Prodam tudi 6-kanalnl LIGHT SHOW. Mitja Keber Ljubljana-Polje, cesta XVH 6 61260 Ljubljana-Polje PRODAM čoln na daljinsko vo¬ denje z garancijo in avtomobil PORSCHE 934 na žično vodenje z vgrajenimi žarometi In huf>o — cena po dogovoru. Primož Podlipnik Rateče 137 64283 Rateče-Planica PRODAM napravo za DV SIM¬ PROP SSM 35 MHz 2—4-kanalni z 2 servomehanizmoma, 12 celic 450 MAh 1,2 V, 2 kvarca 27 MHz in JUMBO 550 s krogličnimi le¬ žaji. Ves našteti material je dobro ohranjen in brezhiben. Vse tudi zamenjam za 6- ali več¬ kanalno napravo za DV (kom¬ pletno). Uroš Spremo Ob žici 5 61000 Ljubljana tel. (061) 557-224 PRODAM 2-kanalno RC napravo ROBBE COMPACT 72MHz z dvema servomehanizmoma in WALKMAN. Iztok Spremo Ob žici 5 61000 Ljubljana tel. (061) 557-224 PRODAM ladjo na DV NAUTIC, elektronski vžig za avto, merilec obratov za LED diode In 3-ka- nalni LIGHT SHOW. Dušan Butkovič Vrbanska 6 62000 Maribor PRODAM nov eksplozijski mo¬ torček HURIKAN 1,5 ccm In hi¬ trostni model letala POLAS za motor do 1,5 ccm, model motor¬ nega čolna GALEB (z elektromo¬ torjem), kupim ali zamenjam za eksplozijski motorček 2,5 ccm (z žarilno svečko). Boban Pešlč 22. decembar 11 18560 Vranje 120 TIM 3 • 82/83 za ugankarje Pavle Gregorc KRIŽANKA Vodoravno: 1. neznanka v mate¬ matiki, 2. nasprotje poguma, 7. kri- stalohidrat kalijevega aluminije¬ vega sulfata; dvojna sol, ki se dobi iz boksita, žveplove kisline in kali¬ jevega sulfata, 9. prislov, 11. to¬ varna motornih vozil v Mariboru, 12. znak za kemično prvino galij, 13. grška črka, 15. pri avtu vsaka od dveh osi, ki prenašata vrtenje na levo ali desno pogonsko kolo, 17. živec, 19. večanje obsega, 20. redka, zelo mehka kovina (In), 22. mongolski poglavar, 23. hlapljiva tekočina, ki so jo nekoč uporabljali kot narkotično sredstvo pri opera¬ ciji, 25. zaimek, ki služi za uvajanje stavka, 26. znak za kovino kositer, 27. železov oksid, 30. negativno ali pozitivno naelektren delec, 32. av¬ tomobilska oznaka Ljubljane, 33. znak za kemično prvino terbij, 35. posrednik v elektrotehniki, 38. zo¬ rana zemlja, 40. slovenski lirični pesnik (Simon, »Obrazi«), 42. čut za zaznavanje značilnosti snovi, 44. »električna« morska riba, 45. zelo trda železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin, 47. pozdrav starih Rimljanov, 48. kra¬ tica časopisa »Naši razgledi«, 49. manjši jadranski otok med Mola- tom in Škardo, 51. soglasnika v be¬ sedi ČIN, 52. preprosto otroško vo¬ zilo, 54. mornar, ki usmerja ladjo, 55. šestdeset minut. Navpično: 1. strokovnjak za teh¬ niko z visoko izobrazbo, 2. začet¬ nici slovenskega pesnika z vzdev¬ kom »goriški slavček«, 3. preko pregrade padajoča tekoča voda, 4. oteklina, bula, 5. znak za prvino radon, 6. premogovnik rjavega premoga v Zasavju, 8. začetnici igralke Alje Tkačeve, 10. drugo ime za etilen, 12. samec domače per¬ nate živali, 14. gorato področje v južni Belgiji, severovzhodni Fran¬ ciji in Luksemburgu, 16. raztopina, ki tvori, tanko nanešena na površi¬ no, zaščitno ali polepševalno pre¬ vleko, 18. vijak sadne stiskalnice, 21. ime slovenskega jezikoslovca Kopitarja, 24. soglasnika v besedi ROJ, 28. izvoljenka kralja Matjaža iz slovenske pravljice, 29. študent strojništva, 31. oranje, 34. kovina, ki skupaj s kositrom sestavlja bron, 36. bogastvo gozdov, 37. v mate¬ matiki količina, ki jo določata po- tenčna osnova in potenčni ekspo¬ nent, 39. drugo ime za čebulo, 41. oblazinjeno, navadno široko ležiš¬ če, 43. slikarjev »izdelek«, 46. osje gnezdo, 50. kratica za »tremolo« v glasbi, 52. znak za prvino samarij, 53. tuj dvoglasnik. OBRNJENI REBUS »Obrnjeni« ali palindromni rebus rešujemo kot navadnega, le rešitev beremo nazaj (od desne proti levi). slikovna križanka Pavle Gregorc trgovina z amaterskim in tehničnim materialom STAR SVOJIH POSLOM mm J ETE ročAsr VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO PRI TEHNIČNEM POUKU, VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO V KLUBIH IN KROŽKII MODELARSKI KOMPLETI, MATlRlAtUNDRODJ )ELAVC MO'! tSKI IN ELEKTRC 1ATERI2 TEHNIČNE IGRAČE — ELEKTRIČNE ŽELEZNICE, ELEKTRIČNI AVTOMOBILI, < MODELI, KONSTRUKCIJSKI )MOBILSKI KOI B« ORODJA, (ODEL/ lAVITE IEJŠII Zs LJUBLJANA, STARI TRG 5 ihnik TRt Zs