25 botrov je lahko udarilo na svetleče bronaste zvonove, ki jih je v turobnem vremenu blagoslovil škof Jožef Kvas, in kamnita vršaca sta prvega oktobrskega dne dobila svojo zvočno krono. Foto Foto TONI VOLILNA CVETKA!!! Od države pozabljeni. Tak klavrn videz je nudilo največje volišče v ribniškem volilnem okraju, na sedežu stare občine, kjer so se zvrstili 404 upravičenci. Strop se je pri obnovi udrl, zato je podprt s kovinskimi držali, korak se je potopil v prah, zastavo je bilo treba skorajda ukrasti, pa še ta je bila ribniška. Pod kritiko! Foto AP Posameznikom, ki so s svojim delom in življenjem soustvarjali razvoj kraja ali z vrhunskimi dosežki ponesli ime Ribnice daleč preko njenih ozkih občinskih meja in se s tem nepozabno vtkali v njeno zgodovino, je Občina tudi tokrat simbolično nagradila. Z nazivom častnega občana dr. Janeza Bogataja, z Urbanovo nagrado Stanislava Oberstarja, Gallusovi priznanji je podelila ribniškemu župnijskemu zboru in dr. Vidi Cvar, priznanji Občine pa sta prevzela Vaško etnološko društvo in Aleš Žagar. Nagrade in priznanja občine Ribnica v letu 2000 NAZIV ČASTNI OBČAN je prejel dr. JANEZ BOGATAJ, doktor etnoloških znanosti in profesor zgodovine umetnosti ter redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki predava tudi zgodovino slovenske etnologije in etnološko muzeologijo. V letih 1997 in 1998, ko je bil dr. Janez Bogataj predsednik Slovenske izseljenske matice, je bila Ribnici zaupana organizacija "Srečanje v moji deželi". Z njegovo pomočjo in ob uspešni izpeljavi prireditve seje naš kraj lepo in učinkovito predstavil slovenskim rojakom iz celega sveta. Dr. Janez Bogataj, predsednik republiške komisije za domačo in umetno obrt, se je dejavno vključil v ribniški prostor, saj sodeluje z mnogimi našimi izdelovalci suhe robe in lončarstva in jim pomaga s strokovnimi nasveti in izkušnjami. Je svetovalec in popularizator značilne ribniške dejavnosti. URBANOVANAGRADA STANISLAV OBERSTAR, dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Dolenja vas in bivši obrtnik, ki ima izredne zasluge za razvoj tega področja, saj je bil med najbolj aktivnimi pri izgradnji vodovoda v Rakitnici, pokopališča v Dolenji vasi, asfaltiranja ceste do Rakitnice in pri uvajanju telefonije na to področje. Kot delegat občine Ribnica je sodeloval v upravnem odboru zavoda Ljubljanica - Sava, kije izpeljal uspešen projekt zajezitvenega sistema Prigoriškega jezera. Veliko delaje vložil tudi v uspešno zaključeni projekt odvodnjavanja urejevalne struge Rakitnica -Sveta Marjeta. Stanislav Oberstar je ustanovil in posodobil lastno žago, ki deluje še danes. Žaga, ki je njegovo življenjsko delo, spada med značilna uspešna družinska podjetja pri nas. Dr. VIDA CVAR, zobozdravnica. V ribniškem zobozdravstvu je orala ledino zlasti na področju preventivne skrbi za osnovnošolsko mladino. Popolna predanost delu se je odražala tudi v njeni aktivni vlogi v organizaciji Rdečega križa, kjer je samo še dopolnjevala svoje poslanstvo. Fotografije GALLUSOVO PRIZNANJE Umetniško društvo ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR Ribnica Umetniško društvo Župnijski pevski zbor Ribnica je zaradi številnih kakovostnih in uspešnih nastopov na številnih prireditvah v zadnjih letih požel mnogo odobravanja in spoštovanja in je eden najboljših cerkvenih pevskih zborov v ljubljanski nadškofiji. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA ALEŠ ŽAGAR je član Alpinističnega odseka Ribnica. S svojimi podvigi je ime Ribnice ponesel daleč v svet. V lanskem letu se je v solo vzponu povzpel na šesttisočak COPO v Peruju, kjer je preplezal prvenstveno smer, ki jo je poimenoval Ribnica-express, letos pa mu je po južni steni uspel solo vzpon na Palcaraju Sur (Peru), v dolžini 600 m po prvenstveni smeri, ki jo je poimenoval Inmortal Beloved. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA VAŠKO ETNOLOŠKO DRUŠTVO HROVAČA Vaško etnološko društvo Hrovača postaja primer uspešnega in poučnega druženja starih in mladih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s starimi šegami in običaji. Člani društva so z lastnimi močmi pripravili več samostojnih prireditev, kot so dramske predstave, srečanje na vasi, zlasti pa žive jaslice, s katerimi so se predstavili širom po Sloveniji. OKTOBRA PIŠEMO: ORTNEŠKI OLTARJI IZ DEŽJA POD KAP Vso to silno pozlato, ki so jo okvirjem ponovno nadeli restavratorji, je po dveh mesecih že načela vlaga Obnovljena zlata ortneška oltarja sta bila pred dvema mesecema pripeljana tja, kamor sodita, v Ribnico, a jih ta nima kam postaviti. Ta dvom jih je pospremil na njihovo pot iz Dolenjskega muzeja v Ljubljano in se k nam grede tudi uresničil. Na vnaprej določen Marof ne morejo, ker projekt njegove obnove stoji. Zasnovan naj bi bil preveč velikopotezno, čeprav gaje občinski svet odobril za kulturne namene. Tako so zdaj okvirji trenutno dveh končanih (eden še ni nared) velikih oltarjev, za katerih restavracijo bo država vložila dobrih 60 milijonov tolarjev, naslonjeni na stene župnijske cerkve. Komisija, ki bdi nad obnovo za ribniško zgodovino tako dragocenega in reprezentativnega kulturnega spomenika, seje vdala in tako oltarja prepustila v hrambo cerkvi in župniku Maksu Ipavcu, ki jima je prostor velikodušno odstopil v cerkvi. Toda oltarje je že načela vlaga, in restavratorji, ki so prišli na ogled, so se zgrozili nad tem, kako hitro jih razžira, saj naj bi bili tik pred "cvetenjem”. Na dejstvo, da župnijski cerkveni prostor zaradi klimatskih razmer ne ustreza, je vseskozi opozarjal vodja Galerije Miklo-va hiša Stane Kljun, a ostal edini, ki je nasprotoval taki predstavitvi. Vztrajno pa jo je zagovarjal župan, saj se mu zdi nesmiselno, da bi oltarja, tako lepo obnovljena, ždela kje pozabljena. Oltarja bi bila sicer lahko bolje shranjena v manjšem delu galerije v Miklovi, vendar bi ju bilo treba zaradi njune velikosti ponovno razstaviti in bi tako ne mogla biti na ogled. Cerkev na Starem gradu, kjer fasada zakriva vso tragiko nikakršnega odnosa do dediščine, po vojni odvzetih oltarjev v tako sesutem stanju ne more več sprejeti. Koslerjevi je menda ne želijo obnoviti, so pa pripravljeni prepustiti ta poseg drugim. Za zdaj se ni našel nihče. Ne za obnovo Marofa, ne za ortneško kapelo in ne ve se niti tega, kdo je pravzaprav lastnik starih oltarjev. Država kot edini financerje oltarje predala Ribnici, ni pa je pooblastila za njihovega lastnika. DOGODKI MESECA Zvočna krona na Plečnikovih zvonikih Še preglasno zvonijo, se pritajeno sliši očitke iz ust najbližjih sosedov. V odlokih kazni, na terenu inšpektorica Ribničani posebneži v urejanju kotičkov 8 12 ¥ SREDIŠČU Ribniški okraj ima dva poslanca 5 Hote ali nehote, županova fotografija je vedno prisotna. Tokrat zato, ker ga je ribniški volilni okraj postavil na mesto poslanca z visokim odstotkom glasov, kar je celo njega presenetilo. Kot se je tudi čudil LDS-ovsko usmerjenemu mestnemu naselju. Ujeli smo ga tik po uradni objavi rezultatov v njegovem uradu. Miklova hiša mora ostati intelektualni izziv 6 , ft & Dvodnevne razprave razmišljajočih posameznikov o i m nadaljnji usodi kulturnega hrama Za ultrazvok nepričakovanih milijon "političnih" tolarjev 9 NOVICE IZ DOLINE so zapisane na straneh 10 in 11 Za zobozdravstvo spet nič zanimanja Romi kar v center Goriče vasi 1E SPREGLEJTE na straneh 13 in 14 Znižano plačilo za vrtec lahko uveljavljate do 15. novembra 2000! Oblikujte "Ribniški pušeljc"! ODMEEEVI na straneh 22 In 23 Zdaj nam je pa tudi Kočanom že dosti vsega! Odločitve, ko ni boljše izbire? Ne bo držalo. Dva bosta plačala toliko kot pol bloka? DUHOVNA MISEL je svoje mesto našla na strani 24 Maks Ipavec o prazniku upanja in življenja AP Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor Alenka Pahulje - odgov. urednica, Metka Tramte - članica. Lektorica: Tanja Debeljak. Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.050 izvodov. Škrabčev trg 40. 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091. 8369 765 Rok za oddalo gradiva za naslednjo številko: 9. november 2000 Izid naslednje številke: 27. november 2000 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Razlika je več kot očitna. Pred Miklovo hišo je oktobra v dežju stal EUROBUS, da bi kakšen Ribničan stopil vanj in kaj novega izvede! o evropski uniji. Nikogar ni bilo. Pred Miklovo hišo je že tretje leto stal tovornjak in na njegovem zasilnem odru mladi, ki se združujejo pri frančiškanskih bratih, da bi obujali spomin izAssissija, ko je svet molil za mir. V mrazu se je zbrala množica. ŠPORTNI UTRINKI se vrstijo na straneh 28,29 In 30 Triatloncem so se v dežju in mrazu pridružili tudi občani 28 Na 31, strani ZAČENJAMO Z NOVIM PODLISTKOM Ribniška dolina ob prelomu 19. v 20. stoletje Pesem zvonov, ki nas spremlja od jutra do večera, od zibelke do groba, spet doni PLEČNIKOVIMA ZVONIKOMA JE SEDAJ NADETA TUDI ZVOČNA KRONA Andrej Pucelj med najbolj zaslužnimi za nove ribniške zvonove Foto Foto TONI Uho je bilo tistega prvega oktobrskega dne, nekaj minut po šesti uri popoldne dovzetno le za eno blagozvočnost. In jezadonelovglobljih in bolj polnih tonih, kot smo jih bili vajeni poslušati, in še enkrat glasneje; toliko bolj, da sojih slišali celo v Danah, kar poprej ni bilo mogoče. Po dveh mesecih so tišino tako prvi prekinili trije manjši molooktavni zvonovi, po sveti maši pa je bil v višave in v kamnita vršaca dvignjen še naš novi" Misijonar". Največji'sprejem so zvonovom pripravili na Griču. Zdaj ima ribniška župnija dejansko v lasti tiste lepe, visoko kakovostne bronaste zvonove, ki so svojo podobo z ulivanjem začeli dobivati 12. maja v bavarskem mestu Passauu in so nekaj dni pred njihovim posvečenjem ždeli varno spravljeni v bližnjem skladišču. Zadnji septembrski večer jih je pred župnijsko cerkvijo pričakala množica ljudi in neka prav posebna radost je prevevala preko celega dne vse tiste, ki sojih na štirih traktorskih prikolicah prepeljali po 20 ribniških vaseh. Srečanja s prebivalci so bila po besedah župnika Maksa Ipavca, ki je skupaj z gradbenim odborom najbolj zaslužen za to veliko pridobitev, naravnost presunljiva.Vsekakor je celodnevno romanje vidno ganilo tudi predsednika odbora Andreja Puclja, ki je koordiniral zahtevne priprave, in gotovo je res, da bodo člani, "kadarkoli bodo zaslišali zvonove, vedeli, da so del njih”. Veliki zvon, ki tehta 2800 kilogramov in bo skupaj s pripadajočo opremo v drugem Plečnikovem zvoniku sam zavzel skoraj dva metra prostora, bo po besedah strokovnjaka za zvonove Matjaža Ambrožiča oddajal več kot 40 različnih zvenov in bo precej obogatil celotno zvonjenje. Nosi isto ime - Misijonar-, kot tisti, ki so ga predniki, čeprav je bil s svojimi 3900 kilogrami največji v škofiji, razbili za potrebe prve svetovne vojne. "Jokali smo Ribničani, ko smo to gledali," je ob ogledu novega velikega zvona v Zadolju ves ganjen pripovedoval 90-letni Adamičev oče. Tehnično so zvonjenje delavci sicer urejali še sredi oktobra, tako da gaje bilo slišati tudi ob urah, ki niso vabile ne k maši, ne oznanjala smrti, ne zvonile večernega ave. Natančna in zahtevna namreč nista bila samo ulivanje in dvigovanje zvonov, marveč tudi priprava na njihovo popolno delovanje v zvonikih. Paziti pa bo treba tudi na vzdrževanje te "zvočne krone, kije tej ogromni in lepi cerkvi manjkala", je Ribničane pri sveti maši opozoril strokovnjak Ambrožič. Tri ure trajajočo slovesnost njihove posvetitve in dvigovanja, v vremenu, ko je nebo močno jokalo, je vodil škof Jožef Kvas, prvi pa so s kladivcem na zvonove udarili njihovi botri. Župnik Ipavec je vse dobrotnike imenoval v priložnostni brošuri, ki ji je nadel ime "Ribnica v sveto leto 2000 z novimi zvonovi", v kateri je opisal tudi pomen zvonov in zvonjenja, zvonove celotne župnije, potek ulivanja novih zvonov ter poleg 24 botrov posameznih zvonov navedel še imena množice darovalcev, ki je do sedaj prispevala denar za nakup. Posvetitev spremljala ALENKA PAHULJE REŠETO rešetari po celem ribniškem terenu, zato smo težko dosegljivi. V uredništvu nas zato obiskujte po predhodni najavi na telefon: 036S ’T'BS JOŽE TANKO IN JANEZ DROBNIČ V POSLANSKIH KLOPEH Ribniški volilni okraj izvolil socialdemokratsko stranko-Ribnica in Sodražica volili SDS, Loški Potok pa LDS - Butu in Henigmanu spodletelo Jože Tanko, SDS Janez Drobnič, NSi Na nedeljski volilni dan je vladala v krogih članov in simpatizerjev posameznih političnih strank precejšnja živčnost, še posebej, ko so po sedmi uri zvečer prihajali na sedež okrajne volilne komisije. Po mirih so se šele, ko je bilo jasno, kako je vohla večina prebivalcev. Odločah so odstotki in že po prvih večjih voliščih je bilo jasno, da bo tokrat štrene mešala liberalna demokracija, ki je zmagala na največjih ribniških vohščih: Gasilski dom, Sejna soba občine, Stara občina. Gostilna Mihelič in Gozdarski dom in s tem docela presenetila politično zainteresirano javnost. Ribnica seje s tem, ko seje večinsko opredelila za LDS, samook-licala za urbano okolje, ki naj bi po nacionalnih analizah volilo liberalce. Sodeč po tem, da je mestno naselje postalo spalno, bi tako visok odstotek deloma pripisali omenjenemu dejstvu, del glasov pa so dobih tudi na račun poraza SLS in SKD. Na državnozborskih volitvah pred štirimi leti je bila LDS v ribniškem okraju za SDS in SLS in s 15,54 odstotki tik pred SKD. Tokrat je dobila še štiri odstotke več, prehitela združeno stranko in se tako umestila neposredno za socialdemokratsko stranko, kije s 34,32 odstotki zmagala tohko močno, daje bil njen kandidat Jože Tanko kaj kmalu oklican za poslanca.Koliko za SDS opredeljenih volivcev j e dejansko vohlo Usto in kohko jih je premamil predvsem njen kandidat, bi najbolje pokazale analize, toda površna sodba, povzeta iz množice pogovorov, je, daje tokrat volivce bolj pritegnila osebnost kot pa politična stranka. Izmed 46 vohšč, kolikor jih je imelo na območju občin Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka na voljo 9933 volilnih upravičencev, je tako kar na 35 zmagala SDS, na sedmih LDS, na treh NSi in v Grčaricah ZLSD. Precej koristen podatek z vidika moralne podpore je tudi, da sta bila Jože Tanko in Janez Drobnič izvoljena v svojih rojstnih okoliših. Nemški vasi in Globeli, medtem ko Benjamin Henigman ni prišel med prve tri ne med Dolenjevaščani niti med prebivalci Griča, kjer sedaj biva. Rezultati volitev v DZ v drugem volilnem okraju (Ribnica), 4.volilna enota Št.glasm % Ime liste Kandidat 2541 34,32 SDS, Socialdemokratska stranka Slovenije Jože Tanko 1464 19,78 LDS, Liberalna demokracija Slovenije Dunja Obersnel Kveder 1079 14,58 NSi, Nova Slovenija Janez Drobnič 813 10,98 SLS-SKD, Slovenska ljudska stranka Bepjamin Henigman 692 9,35 ZLSD, Združena lista socialnih demokratov Vili Levstek 246 3,32 SMS, Stranka mladih Slovenije Martin Povh 184 2,49 SNS, Slovenska nacionalna stranka Milena Šterbenc 148 2,00 DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Bernarda Počervina 64 0,86 Združeni Zeleni Bojan Kocjan 52 0,70 Nova stranka Saša Mlakar 48 0,65 DS, Demokratska stranka Slovenije Jožef Centa 41 0,55 KPS, Komunistična partija Slovenije Branko Pečenik 31 0,42 NPS, Naprej Slovenija Mirko H ari Razpored poslanskih mest v parlamentu Vin Delo Jožetu Tanku je dodeljeno mesto poleg Janeza Janše, povsem blizu pa sedi še drugi ribniški poslanec: Janez Drobnič. Glede na to, da seje SLS-SK.D le na 10 voliščih uspelo preriniti na drugo mesto, s tem, da gaje morala kar nekajkrat deliti z Novo Slovenijo, večinoma pa sije v okoliških vaseh izborila tretje mesto, je bilo po volitvah precej špekuliranja o tem, kaj bi bilo za omenjeno stranko bolje. Večino mnenj se lahko strne v eno ugotovitev: Namesto Henigmana bi moral kandidirati Franci But (ki si je za kandidiranje izvolil Velike Lašče, kjer tudi ni bil izvoljen). Le-ta bi morda zavoljo takratnih visokih državnih funkcij imel več možnosti, medtem ko naj bi bila za Henigmana, ki je bil poslanec osem let, bitka za tretji mandat izgubljena, še preden jo je zares začel. Butu bo lažje, saj se bo potegoval za mesto predsednika stranke, in če pride le-ta v koalicijo, bo najverjetneje spet v vladi. Proporcionalni volilni sistem je mesto v parlamentu zagotovil tudi Janezu Drobniču, iz Globeli, a živečemu v Ljubljani, kije bil pred volitvami svetovalec vlade na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in je bil tik pred prevzemom mesta državnega sekretarja. Sicer pa je bila volilna udeležba ribniškega okraja za skoraj sedem odstotkov nad slovenskim poprečjem in je znašala 76,94%, tako da lahko res govorimo o volji ljudstva. Že dopoldne je nakazovalo, da bodo najslabše volili v Gozdarskem domu, kjer je državljansko pravico izkoristilo 62,26 odstotkov vseh upravičencev. Najbolje, če sem ne štejemo tradicionalno stoprocentnih 15 Zadoljčanov, ki so svoje na volišču opravili že nekaj minut po osmi uri zjutraj, pa so se odrezali v Sajevcu, s 97,93 odstotki. ALENKA PAH ULJ E IrlEŠETO 2 I 0 0 na:3S.*d:3rMS y% »Srečanje ZA Miklovo hišo«, 13. in 14. oktober MIKLOVA HIŠA MORA IZZIVATI INTELEKTUALNO RADOVEDNOST Miklova hiša je včasu svojega obstoja od leta 1985. dalje postala institucija, pa če se tega zavedamo ali ne, je na razpravljanju strokovne in ostale zainteresirane javnosti o njeni nadaljnji poti opomnil Leon Zobec. In ta institucija mora biti druga šola, ki bo spodbujala intelektualno radovednost, ga je dopolnil Matjaž Vesel; oba pa nekdanja člana ožje skupine mladcev, kije še pred porajanjem Miklove hiše bila kulturni steber Ribnice - tisto, karje danes Miklova. Pravzaprav niti ni smiselno spraševati se, zakaj v ribniški kulturni hram zahaja tako malo domačinov in se hkrati zavedati, da populacija v starosti od 20-30 let sploh ne ve za Muzej ali Galerijo. Mladim takšna oblika, kot jo je s seboj prinesel sodobni čas, morda sploh več ne ustreza in je visoka kultura zadnja med svetovi, ki lahko pritegnejo njihovo pozornost, je ugotavljal Tomaž Brate, povezovalec dvodnevnih pogovorov o razvoju Miklove hiše in njen zunanji strokovni sodelavec. Razlogi za nasploh majhno zanimanje domače javnosti so prav gotovo tudi v spremenjeni socialni in izobrazbeni strukturi, kot je bila v letih ustanavljanja kulturnega hrama. Skozi leta se je nakopičila skoraj tridesetodstotna množica, ki se vsako jutro odpravlja na delo v belo Ljubljano in vse manj je tudi tistih, ki bi se odrekli lagodju domačnosti doma ter se spoprijemali s psihično zahtevnim kulturnim druženjem. Aleš Debeljak, tudi eden v tisti skupini agilnih mladcev, ki je sredi 70. in 80. let delovala tako v institucionalni kot »podzemni« kulturi, se je spraševal, da se morda ne poskuša obuditi nekaj, karje že minilo, in opaža, da ni več nikogar, ki bi »kaj dogajal«. Spremenil se je duh časa. Toda generacija pred njim, kot je na primer njegova mama Tanja, se ne more znebiti občutka, da se ob tem izgubljajo temeljne vrednote. Nekdaj, še ne tako davno, je imela Ribnica ne samo Miklovo hišo, marveč razvejano glasbeno, plesno in dramsko dejavnost. »Ribnica je nehala biti Bogu za hrbtom postavljen kraj...« Dandanes, ko ima vsak otrok v ribniškem okolju možnost vsrkati prav vse, zaradi česar se lahko razvije v intelektualca, pa je upadlo vsakršno zanimanje. Na dnu Ribniške doline leži velik zaklad. Dobesedno. Dejavnost ribniške galerije, ki je presegla ozke lokalne okvire in katere prednost je po mnenju svetovalca na ministrstvu za kulturo Tomaža Brateta ravno v tem, da »nikoli ni pristala na diktate mikrolokalnih zadev«, se mora popularizirati Domača javnost se mora zavedati, kolikšna količina od 200 razstavnih eksponatov, ki predstavlja eno najlepših in največjih zbirk sodobne umetnosti, si zadnja leta izposoja Ljubljana in jih hrani celo po 10 let. Slike roma- jo celo v Madrid, Berlin in ZDA, je dodal vodja galerije Stane Kljun, ki pa vendarle dvomi v uspeh Bratetovega predloga, da naj se ribniška zgleduje po ostalih slovenskih galerijah in prireja dražbe, postane prodajno - razstavnega tipa in svetuje pri estetskem opremljanju prostorov. «Smo že poskušali, toda uspelo nam je prodati le predmete v vrednosti do 50.000 SIT,« je povedal Kljun, čeprav priznava, da verjetno niso bili dovolj prodorni. Galerija ob obstoječem, pretirano intimnem in zato za razstavljanje težavnem prostoru, nujno potrebuje dodatno razstavišče, kjer bi lahko na ogled končno ponudila vsaj tretjino hranjenega-vsega zaprašenega in tegobam časa prepuščenega. Projekt Marofa je župan, po besedah direktorice Miklove hiše, Vesne Horžen, popolnoma ustavil. Toda Brate načrta o muzeju moderne likovne umetnosti, kot ga je pred leti javnosti predstavil arhitekt Marko Mušič, ne odobrava. »Je plemenita, a popolnoma nerealna želja. Slovenija ne potrebuje dveh stalnih postavitev sodobne likovne umetnosti, ki si jo celo strokovnjaki ogledajo le 1-2- krat letno«. Z njim se je strinjal tudi akademski kipar in soustvarjalec ribniške zbirke Mitja Počivavšek, ki mu ni bilo jasno, zakaj hoče Ribnica graditi zidove, ko pa lahko kulturo spretno poveže z naravo, poišče gradove, samostane in ostale umetnostno-zgodovinske točke v širši regiji in tja namesti skulpture in vrsto drugih predmetov. Galerija mora vzgojiti svojo publiko, kar pomeni, da si mora predvsem pridobiti zvestobo mlajših obiskovalcev, ki so bolj dojemljivi za nove stvaritve in umetnostne tokove. Polona Lovšin namreč pri starejših opaža strahospoštovanje pred vzvišenim okoljem galerije in se v njem počutijo odrinjene, zato meni, da bi morali dejavnost bolj popularizirati. Prilagajati se - ne v smislu nižje kvalitete-, marveč s predavanji, ki bi potencialnemu občinstvu omogočila lažji vpogled v svet umetnosti ter si s tem zagotoviti stalne obiskovalce. V MESTU, KI NIMA RAZVOJNE STRATEGIJE, NI MESTA ZA MUZEJ IN TUDI ZA KNJIŽNICO NE Predavateljici Taja Čepič, s področja muzealst-va in Silva Novljan, svetovalka za splošno izobraževalne knjižnice v NUK, sta kaj hitro ugotovili, da Ribnica nima strategije razvoja, kamor bi lahko umestila tudi rast muzeja in knjižnice. Kustosinje pač ne bodo mogle ustvariti muzeja, če ga okolje ne bo spoznalo kot vrednega. Zanj se mora odločiti občinski svet, j e poudaril direktor Uprave RS za kulturno dediščino, Stane Mrvič, ki je opozoril, da bodo muzeji prepuščeni lokalni skupnosti. Trenutno pa ribniški muzej nima niti prostora. Kljub vsemu Mrvič ne odobrava želje lastnika Škrabčeve domačije, da bi se tja preselila suhorobarska in lončarska Ta večni zakaj. Polona Lovšin kot umetnostna zgodovinarka in zunanja sodelavka Galerije se je spraševala, zakaj se je v ribniškem okolju nenadoma porodila takšna apatija in jo deloma pripisala obupnemu boju za preživetje in temu, da se je intelektualni duh, ki je sprožil nastajanje Miklove, upehal. Mnogi priznavajo pomen Miklove, a njena stalna publika ne postanejo, tudi izobraženci ne. »Na površje prihaja lik bogatega, a manj kultiviranega človeka.« Ribnica je splet vsega dogajanja v Sloveniji, so pri svojem raziskovalnem delu ugotovile vse štiri kustodinje, ki so delovale v 30-letnem razvoju muzeja (Mojca Šifrer, Lucija Kos Bartol in trenutno Viktorija Centa ter Polona Rigler Grm). Kljub vsemu se pri postavitvi devetih jeder, ki naj bi ponazorila ribniško preteklost, srečujejo z zelo pomanjkljivimi študijami o zgodovini Ribnice, tako da se bo stalna postavitev zavlekla. Pred štirimi leti je bita predstavljena prazgodovina, letos jeseni izseljeništvo, a delo bi bilo treba po mnenju Čepičeve, kot idejne snovateljice projekta, zastaviti bolj intenzivno. »Odločitev pa je politična.« zbirka, morda le v primeru, da bi šlo za obliko koncesije. Pogoji pa so strogi: strokovna usposobljenost, primerni prostori in tehnično varovanje. In knjižnica? Se ubada s tolikšno prostorsko stisko, da se med knjižnimi policami ne moreta srečati niti dva obiskovalca. Kaže, da se bo morala sprijazniti s postopno širitvijo na stran Kmetijske zadruge, medtem ko Cenetova hiša za zdaj cenovno ni sprejemljiva. Novljanova je pri tem dejala, da za posodobitev knjižnice ne zadošča samo prostor, marveč so potrebni tudi denar za posodabljanje gradiva ter računalniška in komunikacijska oprema. Predvsem pa seje treba zavedati, daje kn-jižnica poleg osnovne šole edina izobraževalna ustanova v Ribnici, ki lahko oblikuje novo podobo kraja, zato njene vizije po besedah Vesne Horžen segajo od večjega informacijskega opismenjevanja, poudarjanja izobraževanja, nudenja specifičnih informacij do dela s posebnimi skupinami kot so ostareli. S kočevsko knjižnico potekajo tudi pogovori za nakup bibliobusa, ki bi izpolnil to, kar obljubljajo zakonski normativi - da odraslemu ni treba pešačiti več kot 4 kilometre in ne otroku 1,5 km, da bi si s knjigami potešil radovedno dušo. Tekst in foto ALENKA PAHULJE Bistvo razumevanja pomena Miklove hiše A je bilo zajeto v Simoninem besedilu, pose- > bej pripravljenem za srečanje. Objavljamo le manjši del. Sredi razstavnega prostora Miklove hiše ni, tako kot v nobenem drugem razstavišču nikogar, ki bi dajal navodila: to vzemi, to pusti. Vsak sam mora stopiti pred sliko in ugotoviti, o čem mu govori. Bojim se, da bo pomanjkanje samozavestnega občinstva, takega, ki bi bilo pripravljeno nase sprejeti presojo o vrednosti nekega umetniškega dela, pripeljalo do lega, da se vsa prizadevanja dolge vrste let, ki stojijo za tem, da imamo v Ribnici javni zavod v celoti posvečen kulturi, zrušijo v nič. Sklicevati se na preprostost občinstva v majhnem mestu, celo zahtevati, naj se kulturna ponudba prilagodi omejenosti obzorja prebivalcev, je le prazen izgovor. Ja, prazen izgovor! Prazen, ker je zaplankanost Ribničanov kaj težko dokazati. Če nihče drug, potem vsaj jaz verjamem, da je nekaj tiste pregovorne bistroumnosti, s katero se Ribničanje postavljajo po svetu, še vedno v teh ljudeh. In zdaj naj se mesto, ki ima za svoj simbol popotniškega krošnjarja, vajenega sveta, ponaša z omejenostjo obzorja svojih ljudi? Razlog, da bi se ljudi tako dajalo v nič, je potreba, da bi našli izgovor, pa čeprav prazen, izgovor za lenobo, ki pušča za sabo sled neodprtih knjig in nezapaženih slik, ki spreminja koncerte in operne predstave v uspavanke za dremuckanje na sedežu. Izgovor za to, da ni treba spraviti v pogon lastnih možganov, misliti in doživljati nekaj, kar si mora človek priboriti v sebi. Lažje, veliko lažje se je pozibavati v zvokih znanih melodij, prestavljati noge v naučenem plesnem koraku. Zahteva po lem, da bi bila umetnost enostavna, je prošnja, zapisana v znaku, naj se ljudem ponudi nekaj, kar so se naučili sprejemati, nekaj, kar so se naučili razumeli, nekaj, za kar se takoj ve, ali je veselo ali žalostno, dobro ali slabo izvedeno. Prazen izgovor za prostovoljo odrekanje možnosti, da bi se o novih stvareh odločili po lastni presoji. Moj strah za prihodnost kulturnega življenja v Ribnici torej ni ta, da bi se morali vrniti v ledeno dobo grajskih kleti in Doma JLA kot sedežev na sam rob družbenega dogajanja potisnjene kulture. Veliko boljše bojim tega, da bomo zdaj, ko smo kulturo v Ribnici uspeli zaviti v lep ovojni papir, pustili, da se njena vsebina zvodeni. Med ljudmi je slišati, da je Miklova hiša Ribnici sicer v ponos, a da je za njeno preprosto prebivalstvo neprimerna, nedostopna. Nedostopna za koga? Neprimerna za to, ker so ljudje tukaj preveč omejeni, da bi lahko doumeli zakaj gre? Na noben način omejenosti in kmečke topoumnosti Ribničanom ne pripisuje nihče od tistih, ki so zastavili leta svojega življenja za to, da v mesto pripeljejo takšne vrste kulturnega dogajanja, ki je po njihovi presoji tisto najboljše, kar je ljudem sploh mogoče dati na razpolago in to razstaviti, pokazati. Razlog za ves la trud pa je zagotovo k eden. Globoko prepričanje, da je v Ribnici dovolj ljudi, ki takšne vrste umetniškega dogajanja, kol smo ga bili deležni zadnjih deset, petnajst let, ne samo lahko razume, temveč si izbrano in zahtevno kulturno ponudbo tudi zasluži. SIMONA ŠKRABEC s Rii: i seru raci o-s>o a pristal med političnimi špekulacijami. Resje tudi, da sije Benjamin Henigman že od začetka akcije za nakup ultrazvoka prizadeval iskati sredstva tudi z lobiranjem v poslanski klopi in je bil v ta namen organiziran sestanek na ministrstvu za zdravstvo. Takrat seje začelo govoriti tudi o milijonu tolarjev, je dejal dr. Rus, kije sicer zadovoljen, daje sedaj zbranega že polovica denarja za ultrazvok, toda ima grenak priokus. Kot direktor javnega zdravstvenega zavoda, ki pokriva tri občine, pač ne more biti zadovoljen s tem, da se bo obljubljeni investicijski milijon tolarjev porabil nenamensko. "Sem za dostopnost zdravstvenih storitev, toda v tem konkretnem primeru se mi zdi, da sem uporabljen kot trojanski konj," je dodal. Zakaj seje zapletlo, kot se pač je,je sedaj golo ugibanje. Zadeva je, kot že rečeno, politično sila nerodna in zakonsko nekorektna. Odziv Ribničanov na akcijo zelo zelo zelo skromen Velja omeniti, daje, tako ali drugače, Lions klubu kot koordinatorju celotne akcije za nakup ultrazvoka doslej uspelo zbrati 3, 5 mio SIT. Dva milijona z dobrodelnim plesom in z nekaj dodatnimi donatorji, 500.000 je prispevala Vzajemna in 1 mio ministrstvo za zdravstvo. Na žiro račun lionistov je prispelo zelo malo nakazil fizičnih oseb (okrog 5), je povedala Olga Tanko, ribniški podjetniki, ki so v začetku kazali posebno zanimanje, pa se za zdaj, razen v dveh primerih, sploh niso odzvali. Tako so večinoma denar prispevala podjetja od drugod, ki sojih uspeli v akcijo privabiti člani ribniškega Lions kluba. Le-ta sedaj šteje že 28 oseb, na novo pa so se mu pridružili dr. Božidar Voljč, Lado Orel in župan Velikih Lašč Anton Zakrajšek. Tankova se zaveda, daje majhen odziv lahko deloma tudi odraz dejstva, da ljudje ne želijo nakazovati denarja organizaciji, ki se pojmuje bolj petična, kot ne, čeprav je njeno poslanstvo humanitarno. Zato lahko denar nakažete tudi na žiro račun Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma, ki je prevzel koordinacijo celotne akcije. Vodil jo bo skupaj z Društvom boja proti raku ljubljanske regije, občinami soustanoviteljicami ZD in Lions klubom, kije sam že zbral tretjino sredstev. A. PAHULJE IZJAVA 0 NAMERI SKUPNEGA SODELOVANJA PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV ZA NABAVO ULTRAZVOKA V ZDRAVSTVENEM DOMU RIBNICA Bolniki že nekaj let na zdravstveni dom Ribnica naslavljajo želje po ultrazvočnih pregledih. Ker gre za storitev, ki ne sodi v osnovno dejavnost zdravstvenega doma, tej želji do sedaj nismo mogli ustreči. Razvoj medicinske stroke, predvsem na področju ginekologije in porodništva, pa danes brez pregledov z ultrazvokom skoraj več ne omogoča. Zadali smo si cilj, da tudi prebivalcem, kijih pokriva Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica, zagotovimo ultrazvočne preglede, v začetku za potrebe ginekologije in porodništva, kasneje pa tudi za ostala področja, kjer je ultrazvok preiskavna metoda. Glede na veljavne normative, kijih financira zdravstveno zavarovanje, nakup ultrazvočnega aparata iz rednih sredstev zdravstvenega doma ni mogoč. V iskanju poti smo se tako odločili, da skupno v sodelovanju z Društvom za boj proti raku ljubljanske regije, občinami ustanoviteljicami zdravstvenega doma in vašo pomočjo cilj dosežemo. Akciji se je prijazno odzval tudi LIONS klub Ribnica, kije že sam zbral skoraj tretjino potrebnih sredstev od skupaj ocenjenih skoraj 7.000.000,00 SIT. Prosimo torej za prispevek, s pomočjo katerega bomo s skupnimi močmi za korak bliže zdravju. Sredstva se zbirajo na namenskem žiro računu Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica, številka 51310-743-24032 s pripisom "za ultrazvok". Za razumevanje in pomoč se vam že vnaprej zahvaljujemo! Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Predsednic dništvafza boj proti raku Ljubljanske regije prim. Jurij Us. dr. med. n m cz aiztE s ansinoci. ^zrz ;»::>i/%c>rsj KADROVSKE ŠTIPENDIJE SO PODELJENE Za stomatologijo prispela le ena vloga in še ta iz Kočevja Razpis za dodelitev kadrovskih štipendij, ki jih ribniška občina letos podeljuje prvič, je potekel konec septembra, nanj pa je prispelo sedem vlog. Dve sta bili nepopolni, ena izmed njih pa ni ustrezala razpisnim pogojem. Najmanj zanimanja je bilo ravno za področje stomatologije, s katerim ima zdravstveni dom Ribnica, ki deluje tudi za občini Sodražica in Loški Potok, največ težav zaradi nenehnega pomanjkanja ustreznega kadra. Tudi tokrat izbira ni bila težka, saj seje za štipendijo zanimala le študentka drugega letnika stomatologije iz Kočevja, in pravilnik o dodeljevanju štipendij v takem primeru omogoča tudi štipendijo študentu, ki ne biva v eni izmed treh občin, soustanoviteljic javnega zdravstvenega zavoda. Ribniški občinski upravi, ki jo želi župan izpopolniti z univerzitetno izobraženim kadrom, pa je uspelo za štipendiji s področja gradbeništva in prava pridobiti dva Ribničana, vpisana v II. oz. III. letnik študija. Do konca rednega izobraževanja bo vsakemu izmed omenjenih mesečno izplačana štipendija v višini od 30.000 do 38.000 tolarjev, ki bo variirala glede na zakonsko določeno osnovo, kraj bivanja in učni uspeh. CENA POLOŽNIC ZA OGREVANJE VIŠJA ZA 71 % ! Glede na to, da seje cena kurilnega olja iz 43,50 tolarja dvignila kar na vratolomnih 107, je razumljivo, daje enormno poskočila tudi cena, ki jo morajo stanovalci v blokovskih naseljih mesečno plačevati za ogrevanje. Le-ta sedaj znaša od 8.000 do 10.000 tolarjev, odvisno od tega, koliko površine premore stanovanje. Določeni lastniki stanovanj na Knafljevem trgu se tudi sprašujejo, zakaj neki jim je Komunala na dom poslala pogodbo za ogrevanje, saj je do sedaj niso imeli. Direktor Jože Zakrajšek je pojasnil, daje bila pogodba naslovljena nanje, ker stanovalci ne zmorejo določiti upravnika. Za večino blokovskega naselja Prijateljev trg te zadeve ureja SPL, d.d. iz Ljubljane kot upravnik, s tem da jim za uslugo zaračuna še dodatnih tisoč tolarjev. Stanovalci Knafljevega trga imajo tudi pravico do svobodne izbire tistega, ki bi skrbel za ogrevanje, toda za to kurilno sezono je že prepozno, je dejal Zakrajšek. Prihodnje leto lahko odpovejo sodelovanje s Komunalo, vendar se mora s tem strinjati vsaj 51 odstotkov lastnikov, še bolj funkcionalno pa bi bilo po njegovem, končno izbrati upravnika, ki bi te zadeve urejal namesto njih. Zaradi visoke cene položnic direktor Zakrajšek predvideva, da bo odstotek neplačnikov še porasel, čeprav je že zdaj visok: 10-odstoten. ZDAJ ZA TEŽAVE Z RIBNIŠKIMI ROMI VE TUDI DRŽAVA Ve tudi, da pri nas v občini 0,6 % Romov povzroči kar 30% vseh kaznivih dejanj! Kaj neki se bo izcimilo iz pogovora na državni ravni v Ljubljani, na katerega seje 5. oktobra odpravilotudi 11 predstavnikov krajanovGoriče in Nemške vasi, Hrovače in Ribnice, za zdaj šeni jasno, čeprav naj bi pisni predlogi ministrstev na Urad za narodnosti počasi že prispeli. Sestanek z odgovornimi ministrstvi je sklical novi direktor Urada za narodnosti Janez Obreza, in to kmalu po septembrskem dopisu Ministrstva za okolje in prostor ribniški krajevni skupnosti, češ da bo koordinator vseh akcij in pogovorov imenovani urad. Koordinator pomeni točno to, kar je na vabilu za pogovor z ministrstvi za okolje in prostor; notranje zadeve; delo, družino in socialne zadeve; stanovanjskim skladom in inštitutom za narodnostna KS tudi udeležil pogovora, je bilo rečeno, da naj občina zaprosi za nepovratna sredstva, da bi tako lahko uredila lokacijo za Rome ter daje vloge na razpisani denar. Letos je ministrstvo za okolje in prostor devetim občinam dodelilo 13 milijonov tolarjev (od 600.000 do 2 mio SIT vsaki), da bi lahko uredile prostorsko dokumentacijo, a Ribnice ni bilo med njimi. Ni mogla biti, ker nima soglasja za obstoječo romsko lokacijo in tako ni izpolnjevala razpisnih pogojev. Predstavniki krajanov so bili skratka zadovoljni, da je bila država pripravljena poslušati njihove težave, njena neučinkovitost pa se kaže čisto na praktični ravni. Tretjega avgusta je urbanistični inšpektor Emsad Fajič odredil z odločbo, da bi moral Branko Hu-dorovič vroku 30 dni po prejemu odločbe odstraniti stanovanjski objekt v gradnji ter na lastne stroške vzpostaviti prejšnje stanje. Vojko Šerkezi, Marjan Hudorovac iz Goriče vasi in Miralem Z. iz Otavic so podobno odločbo dobili 5. septembra. Ogled priča, da se graditelji na črno za zakon nič kaj ne zmenijo, v državi pa velja tudi tihi dogovor, da se v primeru, če Romi nimajo zagotovljenega drugega bivališča, obstoječih ne ruši. Se je pa v središču Goriče vasi upravičeno porodilo pravo razburjenje krajanov. V opuščeno hišo seje naselilo 15 Romov! Če nimaš rad soseda, upaj na to, da je v bližini naprodaj kakšna opuščena hiša, jo kupi in vanjo potem naseli Rome. Zagodel si mu jo za celo življenje. Tako se je v roku pol leta zgodilo v Otavicah in sedaj še v Goriči vasi. Foto A P vprašanja zapisal Obreza:..., ker se razreševanje ne premakne z mrtve točke, a Urad ugotavlja, da nima ne pristojnosti ne možnosti zadevo vsebinsko razrešiti." Potem ko so podpisniki peticije za rešitev romskega vprašanja (132 družin) na kakršenkoli odgovor kateregakoli od osmih naslovljenih ministrstev čakali več kot leto dni, so seveda rade volje odšli svoje težave razgalit državnim uradnikom, ki so se menda vse povprek izogibali kakršnihkoli odgovornosti in nalog. Ne zavedajo se, da se Ribnica ubada z najmanj socializirano skupino Romov v Sloveniji, ki v ničemer ni primerljiva ne s prekmurskimi ne z novomeškimi Romi. Ne po statusu, ne po obnašanju, ne po kultiviranosti. Tiste, ki prihajajo na novo, so izgnale celo lastne romske skupnosti! Kljub vsemu je bilo ministrstvom naloženo, da nekako do 20. oktobra pripravijo vsaj kakšen konkreten predlog ukrepov, o problematiki Romov v naši občini pa naj bi razpravljala tudi vladna komisija za zaščito romske etnične skupnosti. Županu, ki se je poleg krajanov in predstavnikov ROMI PREPLAVLJAJO RIBNICO Začelo se je z divjim naseljevanjem Romov, tabori na črno, zdaj pa se Romi naseljujejo že v ribniška naselja-ker jim zemljo ali hiše prodajajo domačini! Že pred tremi meseci seje romska družina iz Gro-suplja, ki naj bi trenutno štela kar 15 članov, namestila v hišo na sredi Goriče vasi, ker jim je to omogočil neki Grosupeljčan. Slednji je namreč kupil hišo, ki mu jo je prodal vaščan Goriče vasi, in vanjo naselil Rome, ki so bili sosedje v njegovem domačem kraju in naj bi mu delali preglavice. Zakaj niso vaščani reagirali že prej? Sploh vedeli niso, kaj se dogaja, pravijo nekateri izmed njih, ki jih človek sploh več ne upa imenovati, da ne bilo ponovno kakšnih groženj s požigi... V začetku, ko so videli, da investitor vlaga v propadajočo hišo, so bili tega plemenitega" dejanja celo veseli. Nakar se je začelo šušljati, da bo tjakaj menda naselil Rome. In potem sojih začeli videvati. Najprej tri, potem pa vse več in zdaj ne vedo več njihovega pravega števila. Za zdaj niso agresivni, nit ne beračijo po hišah, ampak se bolj zadržujejo med štirimi zidovi. Sem ter tja se naokoli prevažajo otroci na mopedih brez registrskih tablic, a vaščani, ki so kar nekaj tednov intenzivno zasedali glede te novo nastale težave, se bojijo predvsem "natalitetnega booma". Sprožile so se celo govorice o javni hiši... Najnovejši problem so vaščani izpostavili tudi na Pred 22 leti je bilo vse nared za asfaltiranje treh cestnih odsekovvSIatniku, a pri enem izmed njih sejeza radi lastništva vnel medsosedskisporin "asfaltne pravljice" jebilovtrenutku konec. Denar, ki so ga vaščaniže prispevali, naj bi bil varno naložen, sajjimjetakratna oblastzagotovi-la, da bodo odseki asfaltirani naknadno. A kaj, ko sejeoblastzamenjala in časi samoprispevkov in samoupravljanja minili, zato sejezadeva po več kot dvajsetih letih znašla komaj na tretjem mestu prioritetne liste investicij ribniške krajevne skupnosti. Današnji vaški možjp, Ludvik Peterlin, Jože Tanko, Janez Lovšin in Marko Ilc, ki so želeli na kraju samem opomniti, da občinski dolg še vedno ni izpolnjen, vedo, kaj to pomeni. Krajevna skupnost je za vzdrževanje vaških poti porabila že vsa letošnja proračunska sredstva in vse, kar naj bi ji uspelo še dokončati, je javna razsvetljava v Gornjih Lepovčah. Predračun zanjo znaša 300.000 tolarjev več od milijona tolarjev, kolikor ga je občinski svet odobril za javne razsvetljave. Tako ni denarja ne za Hrovačo, ne Bukovico, ne Lepovče. srečanju z državnimi predstavniki, a vprašanje naj bi se reševalo v paketu celotne problematike ribniških Romov. Dinamiko razraščanja Romov po Ribniški dolini se z lahkoto predvidi, v zadnjih treh letih je nenormalno pospešena, zato je hudo resno vprašanje, kaj neki se bo zgodilo, če se bo reševanje vleklo. Že en mesec je lahko predolg. ALENKA PAHULJE Investicijski plan KS pa je letos na prvo mesto postavil Jurjevico, dve mesti pred Slatnikom, in to zato, je dejal tajnik Ludvik Rus, ker je ureditev poti na pokopališče v splošno javno dobro vsaj za tri bližnje vasi. Tudi za Jurjevico, ki je v planu že več let, je letos zmanjkalo denarja. Glede na to, s kako dragimi željami, kot sta dograditev razsvetljave in asfaltiranje posameznih odsekov, se vaški odbori obračajo na krajevno skupnost, kije dobila vsega skupaj na razpolago 2,6 milijona tolarjev, postaja jasno, da naslovnik ni več pravi. Potreben bo denar neposredno iz proračunske malhe in morda se bo pri določanju prioritet upoštevalo dejstvo, da si slatniški vaški možje zadnjih deset let aktivno prizadevajo, da ne bi spet izpadli iz investicijskega načrta. Počasi bi občina morala prisluhniti glasnemu negodovanju članov sveta KS, ki ne vedo več, čemu sploh še zasedajo. Denarja za komunalno in cestno infrastrukturo, kije najdražja in najbolj zaželena, dobijo le za ščepec, njihova soglasja k vlogam pa so itak nepomembna. Če so proti, jih pa preglasuje občinski svet. ALENKA PAHULJE MAKS IPAVEC SE JE ODREKEL POLOŽAJU DEKANA Odslej bo gospod Maks Ipavec le še župnik, medtem ko se je funkciji dekana odpovedal. Nadškof je ugodil njegovi prošnji, v kateri je za razrešitev višje funkcije, ki jo je opravljal 10 let, zaprosil zaradi slabega zdravja in prevelikega števila drugih obveznosti. Tako sedaj tudi za naše območje dekanuje župnik iz Loškega Potoka, gospod France Vidmar. Župnik Maks Ipavec pravi, da trenutno ne razmišlja o tem, da bi prosil tudi za premestitev v kakšno manjšo župnijo, o čemer govori že vrsto let. So pa težave, ki jih ima s hujšo obliko sladkorne bolezni, nepredvidljive, je dejal. Rad dela tukaj, čeprav je delo v tako veliki župniji naporno, je dodal, toda "fizično bom težko vzdržal". A letos bo gospod Maks Ipavec, ki je lani, po 14 letih resnično zaslužnega dela v župniji dobil tudi Gallusovo priznanje, še bival med ribniškimi župljani. Kako bo drugo leto, ne ve. KDOR ČAKA, DOČAKA So stvari, katerih poteka ne more nihče predvideti, poleg vsega pa je velik manko časopisa, ki izhaja le enkrat v mesecu, zakasnelost informacij. Tako smo v septembrski številki obelodanili frekvenco Radia Zeleni val-Radia 2000 in tisti, ki ste se poskušali dva dni po objavi naravnati nanjo, ste bili že prepozni. Zaslišali ste le šume, ker se je začelo testiranje opreme. Vodstvo radia je tisti čas izkoristilo tudi za pridobivanje ustreznih soglasij in dovoljenja za oddajno točko v Ortneku, delavci pa so postavljali oddajnik in ostale spremljajoče objekte. Trenutno Radio Zeleni val-Radio 2000 čaka na stalno dovoljenje za obratovanje, je dejal glavni in odgovorni urednik Boris Peterka. Hkrati prosi potencialne poslušalce za razumevanje, medtem ko se županu Jožetu Tanku še posebej zahvaljuje za podporo in pomoč pri ustanavljanju radia. Otto in Boris na vrhu oddajnega stolpu v Ortneku, kjer pripravljalna dela že zaključujejo Foto Foto TONI Odcepa sta dolga vsak po 150 metrov in vaščani so se ponudili, da sami naredijo primerno podlago za asfalt in postavijo robnike, le da se asfaltiranje začne. Obe javni poti sta precej prometni, saj vodita na polja, je dejal neposredni sosed Marko Ilc, tako da se vse praši, v dežju in pozimi pa je vse blatno. A 733.000 SIT, kolikor je nanesel lanski predračun, je za KS nepredstavljivo velik finančni zalogaj. Tako tajnik za Slatnik pravi le: "Ko bodo razpoložljiva sredstva". Kaže, da bi se morali potegovati za igrišče...so hudomušno dodali vaščani. Foto AP Ribniški svet se vrti okrog cest... IGRIŠČA SO V "PRVEM PLANU", SLATNIK PA NA ZADNJE METRE ASFALTA ČAKA 20 LET FMOVMCZE öOIvZIXIZl Kljub temu, da sejevdvoraniMiklove hiše na podelitvi priznanj in nagrad najlepšim v akciji "Urejena Ribniška dolina" 6. oktobra zbrala množica, je bilo vendarle opazno, da je manjkalo kar precej sodelujočih, ki jim je bilo očitno nerodno priti po zasluženo. Lipovčani niso tako prišli niti po prvo nagrado. Akcija "Urejena Ribniška dolina" končana RIBNIČANI SMO PRAV POSEBNI V UREJANJU PRIJETNIH BIVANJSKIH KOTIČKOV Najlepšo stanovanjsko hišo z vrtom ima Martin Lavrač iz Grčarskih Raven, z najlepšo domačijo se ponaša Prigoričanka Olga Lavrič, medtem ko se z nazivom najbolj urejene vasi tokrat diči Lipovec Martin Lavrač ima najlepšo stanovanjsko hišo z vrtom Foto A P Marija Bojc v tekmovalnem delu ni sodelovala, ker si je že ustvarila pravi botanični vrt in bi bila zmaga ponovno njena. Foto AP Že nekaj let se namreč kaže, da se Ribničani neradi izpostavljajo na tak način in navzven niso nič kaj tekmovalnega duha, tako da je bilo letošnje leto pravzaprav posebno po načinu prijav. Večina od 25 sodelujočih seje namreč sama prijavila, ne da bi bilo treba kogarkoli posebej nagovarjati. Toda le osem je bilo takih, kisov akciji, ki jo Občina skupaj s turističnimi društvi in turistično-informacijskim centrom samostojno vodi šele drugo leto, bili ponovno. Na tak način se bo Ribnica dolgo brusila, da bo postala "dolenjski biser", na kar upa župan, ki je priznanja in nagrade podeljeval, je pa po mnenju strokovnjakinj, ki so letos ocenjevale njeno podobo, stopila kar na dobro pot. Agronominjo in lastnico vrtnarije Ruth Podgornik Resje presenetilo toliko lepih, a drobnih stvari "in na vseh predavanjih bom s ponosom povedala, kako ste tu prav nekaj posebnega, kar se prijetnih kotičkov tiče." Petčlanska komisija kmetijskih svetovalk, vodje TlC-a, krajinske arhitekte in agronominje si je za ogled in ocenjevanje vzela le dan časa, toda konec avgusta se jim vendarle zdi najprimernejši, saj so naletele na pravo bohotenje rož. Reševa želi Ribničane navdušiti tudi za vzgajanje posodovk, medtem ko zavrača plastične posode in predlaga, da jih skrijete v stare pletene košare ali lesene posode, pa četudi takšne, ki jim je dno odpadlo. Opaža tudi, daje še vedno zelo malo tistih pogumnežev, ki se lotijo urejanja zahtevnih vodnih kotičkov, tisti pa, ki to storijo, zaradi težkega vzdrževanja pozabijo vanj namestiti klopco, da bi znali v vodnem kotičku tudi uživati. Temu je namreč namenjen. Reševi se zdi zanimivo, da vrli Ribničani večinoma svoje rože razmnožujejo kar sami; vendar je treba paziti, da niso okužene. Posebnost, ki je ni še nikjer opazila, so tudi štori, kamor nameščajo cvetlične posode ali vanje vsadijo cvetoče rastline. Še vedno pa bodo rože požrle travo po ribniških vrtovih. Marsikdaj je razlog majhen vrt, kot ga ima okrog stanovanjske hiše posajenega večina prebivalcev. Kdor si lahko privošči razkošje v travi, pa biva v neposredni bližini gozda kot letošnji zmagovalec Martin Lavrač iz Grčarskih Raven, ki si je uredil raj sredi gozda. Ali pa Marija Bojc iz Rakitnice, kije bila posebej pohvaljena za vzdrževanje botaničnega vrta. Ribniške vasi po mnenju krajinske arhitektke Blanke Bartol ohranjajo značilen pristen stik s krajino, medtem ko se je pomen osrednjih vaških javnih prostorov izgubil. Zato poziva lokalno turistično organizacijo, da poskuša ponovno oživiti nekdanjo podobo vasi. Spodbudo za nadaljnje urejanje je letos dobil Lipovec, Velike Poljane so se umestile na drugo mesto, Marolče pa na tretje. Prireditev opazovala ALEN KA PAHULJE OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK UVELJAVLJANJE ZNIŽANEGA PLAČILA ZA VRTEC Obveščamo Vas, da boste od 1. januarja 2001 dalje uveljavljali znižano plačilo za vrtec po določilih Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l.RS št.44/96,1/98, 84/98 in 44/2000). Znižano plačilo boste uveljavljali s posebnim obrazcem DZS številka 1,82 - "Vloga za znižano plačilo vrtca" in ima oznako VRT/1. Obrazec je naprodaj v vseh prodajalnah državne založbe in papirnicah v Sloveniji. Vlogo natančno izpolnite v skladu s priloženimi navodili in jo z vsemi prilogami oddate najkasneje do 15. novembra 2000: - za otroke, vključene v Vrtec Ribnica, na upravi vrtca gospe Ivanki Pajnič, - za otroke, vključene v ostale vrtce izven občine Ribnica, na Občini Ribnica - Oddelku za družbene dejavnosti. Starši, ki nimate stalnega prebivališča v občini Ribnica, otroke pa vključene v Vrtec Ribnica, morate oddati vlogo pri pristojnem občinskem organu v občini, v kateri imate stalno prebivališče. VRTEC RIBNICA Majnikova 3 1310 Ribnica jÄSffA» l VBTEC 3HSN2CA R VESELE URICE Vrtec Ribnica vabi 4 - do 6 - letne otroke, ki ne obiskujejo dnevnega programa vrtca, na VESELE URICE, ki so se pričele 24.oktobra in se bodo zaključile 29. maja 2001. Veselo se bomo imeli ob torkih od 16. do 18. ure. Tisti, ki se v prvem roku niste vpisali, imate možnost vpisa še 07.11.2000 ob IB.uri na Oranžnem vhodu, v igralnicah Žabe in Želve, kjer se sicer izvajajo Vesele urice. Program bosta izvajali vzgojiteljici predšolskih otrok Marija Petek in Julka Lesar. Andreja Hojč ravnateljica Dodatne informacije lahko dobite na Občini Ribnica tel.: 837 20 23. Oddelek za družbene dejavnosti • Metka Tramte NOVA AKCIJA!!! FOTO SMEŠNICE Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Škrabčev trg 19 1310 Ribnica TEČAJ EKOLOŠKEGA KMETOVANJA Tudi v letošnjem letu organiziramo seminar o ekološkem kmetovanju. Ta je eden izmed pogojev za uveljavljanje subvencij pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Točna lokacija še ni znana (odvisno od števila prijav). Prijavite se lahko osebno na sedežu KSS Ribnica ali po telefonu 836-19-27. Kmetijska svetovalna služba Ribnica Vsak izmed vas ima doma verjetno kakšno fotografijo, ob kateri ste se že ničkolikokrat nasmejali. In zakaj bi se smejali le doma? Pošljite nam fotografijo in mi jo bomo pokazali ostalim. Zbirali bomo najzanimivejše, najbolj smešne, najbolj posrečene fotografije, jih ocenili, vsakič tri objavili in nagradili z barvnim foto filmom ter jih shranili do decembra, ko bomo na sklepni prireditvi Ribniški pušeljc vse zanimive fotografije tudi razstavili. Najboljši oz. najbolj posrečeni fotografiji oz. lastniku pa podelili lep, predvsem pa funkcionalen fotoaparat, ki ga poklanja ekskluzivni sponzor akcije Foto Toni. Komisija, ki bo izbirala fotografije in bo odgovorna za profesionalno izvedbo akcije: Tone Prus - sponzor akcije Kati Kostanjšek - strokovni kritik Alenka Pahulje - urednica glasila Rešeto Marko Modrej - vodja in organizator akcije Na vašo željo lahko ostanete anonimni. Pri prevzemu nagrade si pridržujemo pravico objave zmagovalca v decembrski oz. januarski številki glasila Rešeto. hydrovod d.o.o. Ljubljanska 38, 1330 Kočevje Tel.: (01) 895 14 30 Fax: (01) 895 31 82 30.oktober do 5. november STANE ZABUKOVEC 854 634 0609 635 447 6. do 12. november IVAN GOLE 853 835 0609 635 447 13. do 19. november DARKO LIPOVAC 854 075 0609 635 447 20. do 26. november MATIJA KLARIČ 851 236 0609 635 447 27. november do 3. december STANEZABUKOVEC 854 634 0609 635 447 DEŽURNA LISTA XiVilMllil! KAURAllAl KAtiRAIM! NAGRADA! Fotoaparat znamke BRAUN trend zoom 70 C-AF (ni brivski aparat!) Ekskluzivni sponzor akcije FOTO TONI at .z. s :sr ji. **^i i >1 « a s Ribniški pušeljcje tokrat res zaživel. Na podlagi vaših glasov seje že oblikovala lestvica, ki jo objavljamo skupaj s seznamom nominirancev. V prvem mesecu glasovanja je bil odziv zelo dober, čeprav nismo izpolnili obljubljenega. Oddaje na Radiu Zeleni val-Radio 2000 namreč zaradi tehničnih težav, ki jih je povzročilo deževno oktobrsko vreme, nismo mogli predvajati. Takoj, ko bodo odpravljene vse navedene težave, bomo pričeli tudi z radijskim glasovanjem. Do takrat pa so vam na voljo kuponi, ki so objavljeni v Rešetu. V preteklem mesecu so bili izraženi tudi očitki, češ da se imena nominirancev iz leta v leto ponavljajo. Zato poudarjamo: delo smo spremljali izključno v letu 2000, torej ne gre za življenjsko delo oz. zasluge iz preteklih let, kajti le tako bi morda lahko dobili vsako leto sveže obraze. SEZNAM NOMINIRANCEV ALENKA NADLER ŽAGAR (skrbna, priljubljena zdravnica) 7 BERNARDA KOGOVŠEK (vsestransko delo na glasbenem področju) 6 TOMAŽ TOMŠIČ (olimpijec) 6 MAKS IPAVEC (projekt novih bronastih zvonov) 6 ALEŠ ŽAGAR (prvenstvena smer Inmortal Beloved)______________________________5_ ŽELJKO VALČ1Č (dobrosrčen in human donos do pacientov) 4 MAJDA VRH (socialno-varstveni programi, preventivni program za mlade) 2 BENO LAPAJNE (olimpijec) 1 ALOJZ OSVALD (zborovsko petje) 1 UROŠ BREGAR (promocija ribniškega rokometa) 1 LUCIJA ČIROVIČ(Fata) 1 JANEZ ILC (trener leta) 1 HUBERT KOSLER mljdonatorstvo, uspešen managet) 1 *** JOŽE TANKO (župan, skrb za razvoj občine) ANDREJ KLEMENC (40 let v TD, 25. let sejma-drž. priznanje) CVETO MARINŠEK(organizator pustnega karnevala) FRANC BUT (pogajalec pri vstopu SLO v EU, skrb za podeželje) JURE RUDEŽ (donatorstvo) JANEZ ŠKRABEC (donatorstvo, uspešen managet) DAMIJAN KROMAR (državni vice prvak v triatlonu) BRANE KOZINA (raziskovanje ribniške zgodovine) ANDREJA ŠULENTIČ (skrb za razvoj šole) ANDREJA HOJČ (sveže ideje in sodobni pristopi pri preobrazbi vrtca) IVAN PRELESNIK (ohranjanje vaške tradicije) JOŽE LAMPE (355 x daroval kri) FRANC JAKLIČ (promocija suhe robe) JAKOB NOSAN (promocija lončarstva) PAVLE HOČEVAR(rally oldtimeijev, motoklub, rokodelski festival) ZDENKA MIHELIČ (neutrudno delo z mladimi na področju planinstva) BENJAMIN HENIGMAN (aktivno delo v športu, politiki) TONE PRUS (donatorstvo, aktivno delo v športu) Dr. MATJAŽ KOLENC(korekten in prijazen odnos do pacientov) Pekarna >A nm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept Pooblaščena trgovina v Ribnici ■ ■ Gornje Lepovče 86, 1310 Ribnica HJ tehnounion MARIJA MARKELJ, s.p. KELOmat KI Casco Nobel Nobel Industrier UGODNE CENE GLASBENIH STOLPOV SONY IN SHARP. GLASBENI STOLP SHARP (DIGITALNI MODEU - 3 x CD), DVOJNI KASETOFON, RADIO - 31.643,00 SIT VELIKA IZBIRA MIKROVALOVNIH PEČIC. MIKROVALOVNA PEČICA SHARP - 23.062,00 SIT VIDEOREKORDER SHARP (4 GLAVE) 35.141,00 SIT G0SP0DINJSI APARATI CANDY, MIELE, BLANCO (POMIVALNI, PRALNI, SUŠILNI STROJI, PEČICE, HLADILNIKI, KUHINJSKE NAPE), GORSKA KOLESA SESALNIKI, POMIVALNA KORITA... PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST IN POKLIČITE 83 61 714* sony sharp manco Miele Gnatf Gsp&da CBI1LN1 SERVIS - SUROPUSlUffilVO mm ti si, mob.: mm, e» mm Nudimo vam: ■ polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, plula, laminatov, parketovz brušenjem in lakiranjem - pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov - obnovitev fasad • redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov - globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmotja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV VSE KAR OD HYUNDAIJA PRIČAKUJETE, IN SE VEC! PREIZKUSITE JO NA TESTNI VOŽNJI VZDRŽEVANJE VOZILA ZAUPAJTE NOVO ODPRTEMU SERVISNO PRODAJNEM CENTRU HYUNDAI Financiranje nakupa z osebno izkaznico, staro za novo, leasing, SOS kartica za vse stranke, prodaja opreme, gum, sklepanje zavarovanj, za vas opravimo tehnični pregled. NOVO V PONUDBI - HITRI SERVIS ZA VSA OSEBNA VOZILA SAMO 5.900 SIT Avtohisa Ljubljanska c. 66, 1290 Grosuplje _ Pooblaščeni prodajalec in serviser Tel-: M / 7860 - 788 CUBEJ L.XZ. ir-.i-.ni Fax.: 01 / 7860 - 789 d.o.o,, Grosuplje Delovni čas: od 7°° do 18°°, HYURDAI sobota od 8°° do 12°° BiTiS PODJETNIKU • Ste morda dosegli takšen nivo poslovanja, da vam ročno vpisovanje podatkov v knjigo prejetih ali Izdanih računov, ročno beleženje plačil računov, zbiranje podatkov iz ročno vodenih evidenc in podobno, vzame preveč časa in truda? • Se že dalj časa odločate za nakup računalniškega programa za fakturiranje ali vodenje materialnega in blagovnega knjigovodstva? • Se morebiti odločate za zamenjavo računovodskega servisa? Predlagamo vam učinkovito rešitev: • nakup računalniškega programa za celovito spremljanje poslovanja, družbe BITIS, d.o.o. Ribnica, ki omogoča avtomatično prenašanje podatkov v računovodske evidence; • sklenitev pogodbe za vodenje poslovnih knjig z družbo za računovodske storitve In davčno svetovanje OBIS, d.o.o. Ribnica. Zagotovite, da se vaši poslovni podatki v najkrajšem možnem času preoblikujejo v Informacijo. Ne pozabite, čas je denar. Kolikor želite pridobiti dodatne informacije, kontaktirajte : za družbo BITIS, d.o.o. - Beno Bolha - tel. 8369 790, fax: 8361 500, e-mall: beno@bltls.sl za družbo OBIS, d.o.o. - Mirjam Trdan - tel. 8361147,8369 220, fax: 8361323, e-mall: mlrJam@obls.sl puMej d.o.o. RIBNICA Industrijska čistila in razmastila Visokotlačno pranje (300 barov, 98°C) in zaščita škarp, fasad, tlakov Nizkotlačno peskanje naravnega in umetnega kamna PODJETJE ZflTBGOUinO IH STORITVE Guričn uns IB, 1310 Ribnitn tel./fnx: (011 83 62 272 gsm: 041 642-713 Pisarna: merharjeva 3, Ribnita Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Majnikova 1, apTi^fTi (poie8 sanc Tel.: 83 61 Vam nudi: • očala m recept tudi brez doplačila • okvirji, stekla, dodatki • športno sončna očala s kvalitetnimi stekli in antireflebnim slojem, ki odbija bleščanje in vanije vaše oči • tekočine za leče BAUSH&LOMB (za vse mehke kontaktne leče v eni steklenički) POTA€BUJ€T€ ZAŠČITO Pfi€D ŠKODLJIVIMI ÜV ŽAAKI? Delovni «as: ponedeljek od 8l -1 Z1,1 S^-ZO1 torek, četrtek od 8l -1 Z1,1 tl -18‘ sreda, petek od S1 -14‘, 1 tl -181 sobota od 9k-IZ1 Serijska oprema: servo volan, 2x air bag, daljinsko-centralno zaklepanje, el. pomik stekel, ABS, 5 vrat, voznikov sedež nastavljiv po višini, volan nastavljiv po višini in globini, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, spojler zadaj... NOVI LEON - LEVJA MOČ Možen kredit na položnice. Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija r~ Tel,: 01 /8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 ■P-* Bora 1.4 16V Uživam v udobju. 1 ® am | = M;C1 Ze od 2.920.135 SIT RANDEU /ir I Š A Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon: 893-11-36, 895-14-88, telefax: 895-52-40 E-mail: damjan,randelj@porsche.co.at ZELO UGODEN KREDIT IN LEASING P Fegro, d.o.o.. Cesta na Ugar 8,1310 Ribnica • železnina * Gradbeni material • Kmetijska mehanizarija in rezervni deli • Razkladanje z dvigalom • možnost dostave na dam uGoann POnUDBfl KROUSKO KLEPARSKIH IZDELKOV: žlebovi, kljuke, odtočne teui (potinkane, bakrene, alu.), ostali materiali DELOVIH [RS: ponedeljek - petek: od T2U do 13h sobota: od T20 do IZ" Tel.: 01/8361775 8361-082 Fax: 01/8361775 Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, soboti od 8.00 -12.00 RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA NUDIMO YAM$ @ izdelava fotografij v 1 uri @ fotografije dobite v albumih © za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film @ film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala @ hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI Merharjeva 2, Ribnica, lel./lax: 01/8360 657 ^ GSM:041 761-769 )SAT s.p., elektrosistemi MONTAŽA IN SERVIS ANTEN (SAT 500 kanalov) RTV (izboljšava ali dograditev) GARAŽNIH VRAT ŽE OD 85.000,00 SIT (Menjava obstoječih z novimi električnimi in daljinsko krmiljenimi) UGODNE CENE, PRIZNANI PROIZVAJALCI PODJETJE ZA -- vse vrste gradenj GRADBENIŠTVO gradnje na ključ IN TRGOVINO . ► adaptacije Prigorica 12 1331 Dolenja vas *- zaključna dela Tel.: 01 / 8364 -701 • hiša od temeljev do strehe Fax.: 01 / 8364 702 ^ vsa obrtniška dela PRIHAJA ČAS GRADBENIH DEL JAMSTVO ZA TA OGLAS SO ZADOVOUNE STRANKE RENAULT TIRS d.o.o., Kompolje 110 a, Videm-Dobrepolje POOBLAŠČENI SERVIS IN PR8DAIA VOZIL RENAULT SERVIS PRODAJA UGODNI KREDITI VULKANIZERSTVO NADOMESTNO VOZILO KAROSERJSKA POPRAVILA ODVOZ POKVARJENEGA ALI POŠKODOVANEGA VOZILA POKLIČITE NAS NA TEL: 01 / 7807 - 161 ali 041 /787-361 DELOVNI CAS: pon. - pet: 8.00 - 12.00 in 13.30 -18.00 Sobota: 8.00- 12.00 FHBttl otravni ZE DO L364JI14,00 Sil ZE0D155IL0D0A»«! ZE 00 2.162385^0 SI ZE 00 2.478.883,00 Sli - torna 4h4 ZE0P3.388.B40.no SI - KREDIT DO 5 LET - LEASING - PRODAJA RABLJENIH VOZIL - PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV - PRODAJA DODATNE OPREME Yoikswogtn grcup SERVIS IN PRODAJA; NATUKtCH-TONANGfcBfcNty1 VS.J _. , , v v , , , ... Pooblaščeni dobavitelji m izvajalci za BRAMACJONDACH, CREAT0N, VELUX PAN TRGOVINA ZIMZLEN Babič Stane, s.p. Knafljev trg 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8363 - 348 /^ TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8361 379 UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... _A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, ČE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ? ODGOVOR: NASLEDNJIČ ZAVIJTE K NAM, KER PRI NAS VSE, PA SE POCENI, BOSTE DOBILI! PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI SVETOVANJE PROJEKTIRANJE RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME IZVEDBA, ŠOLANJE in VZDRŽEVANJE V POVEZAVI Z RENOMIRANIMI EVROPSKIMI FIRMAMI VAM NUDIMO KOMPLEKSNE REŠITVE: 1.0 PODROČJE ROBOTIZACIJE JAPONSKI ROBOTI - MOTOMAN - YASKAWA NOSILNOSTI od 3 kg do 200 kg POKRIVAJO CELOVITO PODROČJE UPORABE; • Obločno varjenje • Uporovno varjenje • Strega • Brušenje • Poliranje • Paietiranje • Montažne postaje • Postaje za CNC - 3 osno Orbitalno kovičenje • Merilne in testne postaje • Postaje za označevanje izdelkov NAŠE REFERENCE DOMA IN V TUJINI TPV-ARSED, Novo mesto CIMOS, Koper REVOZ, Novo mesto ISKRAEMECO, Kranj KIG Kovinska industrija Ig GORENJE d.d. Ga ECIA ČESA, Francija ZEUNASTAERKER, Italija PERl, Nemčija BERTRAND FAURE, Nemčija, Poljska SITECH - VW, Nemčija, Poljska HENRICH GILLET, Nemčija EBERSPAECHER, Nemčija ( IM i , 2.0 PODROČJE MONTAŽNIH UNIJ NA OSNOVI TRANSFERNIH PALETNIH SISTEMOV Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej KONEC ALI ZAČETEK KOMEDIJE ? Največji televizijski spektakel je končan. Težko bi rekli, kaj je bolj zanimivo, ali je to mega razvedrilni show, olimpiada ali so to predvolilna soočenja. Noro, bi lahko rekli. Koliko obljub, koliko lepih besed, koliko šminke, skratka, vrhunska modna revija s primesmi retorike. Na koncu, ko smo izvolili sebi najboljše, katerim "verjamemo", vidimo, da teče življenje svojo pot, da se ukvarjamo z istimi problemi kot smo se prej, da v vasi "pozabljenih od boga" spet ne bo vidnega obiska nadaljnja štiri leta. Če bi vrli izvoljenci uresničili samo četrtino predvolilnih obljub, pa ne glede na ideološki predznak, bi bili Slovenci čez štiri leta vsaj enakovredni z, denimo, Nemci, Švicarji, Francozi... Pa vemo, da to tudi teoretično ni možno, pa tudi če bi se uvrstili v naš lepi prenovljeni parlament (velika dvorana je med najlepšimi v Evropi) popolnoma novi obrazi, neobremenjeni s takšno ali drugačno zgodovino, pa naj si bo to v gospodarskem, političnem ali kulturnem smislu. Tako pa so to več ali manj isti obrazi, z nekaterimi lepotnimi popravki, ki so za sabo potegnili preproste ljudi. Veliko smo te dni slišali o zmagah in porazih, vendar-ali ni nekje zapisano: "Kar boš sejal, to boš žel!" Mislim, da ta pregovor velja več kot pribito, kot tudi, da smo Slovenci zelo čustven narod in da vedno podpremo tistega, ki je v slabšem položaju, govorimo o poziciji in opoziciji. Kdor bi rad izboljšal svoj "reiting", naj se malo umakne, razmisli sam o sebi, na kolikih stolčkih bo sedel, kje in kdaj bo karkoli izjavil, se "očisti" grehov, oplemeniti z novo energijo in odločno krene naprej. Tako kakšnih velikih, presenetljivih poražencev praktično ni, pa tudi zmagovalcev ne, saj je bilo glede na potek dogodkov v zadnjem času to tudi pričakovati, pa naj se nekateri še tako opravičujejo in dolžijo druge. Odstotki so jasni. Sedaj pa dovolj o tem. Vsi skupaj želimo vsem prisotnim v 1. ligi, da zastopate naše interese tako, kot je treba, čeprav bo včasih težko, pa čim prej si sezite v roke in pozabite včeraj, kajti jutri je nov dan. Bralci pa, preberite to, naslednji mesec pride novo (kaj mislite kaj?), vmes pa pošljite kakšno dopisnico, pismo, napišite kakšno mnenje o tem, kar se dogaja okoli vas. In prijetne jesenske večere vam želimo, če že ne zunaj, naj vam bo vsaj v srcu toplo! MARKO MODREJ HUT>o (NB)teSNO Tokrat bomo v rubriki Hudo resno oz. neresno podali nekaj misli, ki so namei\]ene predvsem našim politikom In vsem vam, drage bralke, cejeni bralci, In vzemite Jih za dobro, spomnite se Jih In naj vam bodo dober sopotnik v nov dan. • Kjer je mnogo besedi, je mnogo laži. • Dvema gospodarjema ne moreš služiti. • Dobra jed se sama ponuja. • Kdor goni dva zajca, ne ulovi nobenega. • Lepota brez pameti je kot zemya brez vode. • Za prepir morata biti dva. • Pogovorje most med yudml. • Izkušnje so najbopa šola; samo šolnina je zelo draga. • Prehitra ženitev je dolga grenltev. • Lepa beseda lepo mesto najde. • Dosti besedi dosti dobrega ne rodi. • N15 velikega in lepega na zemlji ne gre brez žrtve. • Nikdar ni noč tako dolga, da bi ne prišel dan za r]o. * ka-poNi KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_______________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:_ KUPON ZA »RIBNIŠKI PUŠELJC« Osebnost:_ S z H * m. 2 Ime in priimek:__________________________________________________ | Ulica:__________________________________________________________ Pošta:___________________________________________________________ Tel.:____________________________________________________________ V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. novembra 2000. Pravilna rešitev 9. številke Rešeta je: RIBNIŠKI OBČINSKI PRAZNIK Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNIVOX, prejme: JURE KRANJEC, Knafljev trg 6, 1310 RIBNICA. 2. nagrado, video in avdio kaseto poklanja trgovina TEHNOUNION, Marija Markelj, s.p. Ribnica, prejme: JANI HENIGMAN, Prigorica 108a, 1331 DOLENJA VAS. 3. nagrado, 2 vstopnici za ogled rokometne tekme po izbiri, ki jo bo v mesecu novembru odigral RK INLES-R1KO v domači dvorani, poklanja ju RK Inles-Riko, prejme: IZTOK KOZIČ, Škrabčev trg 26A, 1310 Ribnica 4. nagrado, 2 color filma, kiju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme: IVANKA ŽUŽEK, Prijateljev trg 3, 1310 RIBNICA. 5. nagrado, 2 vstopnici za kino, poklanja ju KINO RIBNICA, prejme: DEJAN ADAMIČ, Črnec 4a, 1316 ORTNEK. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. 31 My^W^lW'Z: Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano s pomembno ustanovo v Ribnici. 1. V 8. številki Rešeta smo pričeli z novo nagradno akcijo, kise imenuje... O - Foto smešnice B - Fotografiraj in zadeni C - Ujemi se 2. Odlični alpinist Aleš Žagarje prvi preplezal ledeno steno gore Palacarju in ji nadel ime... (Z! H 5 Z A-Ribniška stajna 1 - Inmortal Beloved D - Aies's road 3. Akcija, ki jo vodimo že tretje leto in se bo letos iztekla na sklepni prireditvi 15. decembra, se imenuje ... A-Lončarski piknik B-Ribniški pušeljc G-Ljubezenski izziv 4. Iztekle so se športne prireditve v počastitev praznika občine Ribnica -mesec športa 2000 s turnirjem v malem nogometu za... K - ribniške poslance O-suhorobarje V-mlajše dečke 5. V petek, 20. oktobra, je bil v gostilni Mihelič seminar na temo Kako povečati svoje premoženje oz.... A - vlaganje denarja v vrednostne papirje H - kandidati za poslanca v DZ S - sistemi igranja loterije 6. Jezero v Rakitnici je... 1 - največje v Sloveniji T - bogato s planktonom Š - presihajoče 7. Na fotografiji je... F- Oničeva hiša v Ribnici L - planinska koča pri Sv. Ani S - upravna zgradba podjetja Inles 8. Znamenite Stene pri Sv. Ani so na nadmorski višini... D-963 m A -1000 m J -763 m Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 10. novembra 2000. KINO IDEAL Kolodvorska 9/a NOVEMBER 2000 Mesec akcije, drame in komedije Sobota, 4. november, ob 21. uri NAJINA ZGODBA ameriška romantična drama Sobota, 11. november, ob 21. uri KREMENČKOVI II ameriška uspešnica - komedija leta Sobota, 18. november, ob 21. uri ROMEO MORA UMRETI ameriški akcijski triler Sobota, 25. november, ob 21. uri SHIRI velika korejska akcijska uspešnica 9. Triatlon klub Ribnica je v okviru počastitve letošnjega praznika občine Ribnica organiziral... V - prvenstvo v pitju mleka Z - turnir v metanju kladiva S - 3. Ribniški tek 10. Komorni zbor KUD Gallus je v začetku oktobra organiziral avdicijo za... H-glasbene tehnike F-tenorje P-grafične sodelavce 11. V soboto, 4. novembra, bo v okviru l.A DRL RK Inles - Riko gostil RK... O-Celje PL C-Termo R- Dream team 12. Poleg manjših ponikalnic imamo v naši dolini tudi tri večje. Od Slemen do Žlebiča teče... K-Ribnica E-Tržiščica Č-Slemenščica 13. Dolenjevaško dolino in polje drugače imenujemo tudi... T-Lončarija R-Obrtniško naselje U-Žličarija 14. Naš odlični rokometaš Mare Hojč ne blesti le na igrišču, temveč tudi v šolskih klopeh. Dokazal je, daje med najboljšimi v državi, še posebej pri... P-angleškem jeziku K-geografiji H-gospodinjstvu mali mMM 1 Prodam kotno sedežno garnituro v sivo-modro barvi, dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. Tel: 01 / 8364-705. Študentka nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovno in srednjo šolo. Informacije: tel.: 01 / 8361 - 295, 041 / 991 - 926. Odkupim originalne CD plošče različnih izvajalcev. GSM: 041 650 299. Profesor nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovne in srednje šole. Tel.: 01/8360-072. Prodam majhno rumeno mucko. GSM: 040 529 293. Sem invalid, z majhnimi dohodki. Ali mi kdo podari še dober hladilnik zzmrzova!nikom?Tel.: 01 / 831 31 85. Prodam kombiniran, malo rabljen otroški voziček. Barva: modro-bel karo. Cena: 30.000 SIT. GSM: 041 926 429. V Ribnici bi najel dvosobno stanovanje v bloku. GSM: 040 245 652. V_____________________________________________________________/ Iz vojaškega vsakdana (II) VOJAK MIHA MIHIČ POROČA Sreda, 13. 9. 2000 Danes smo na strelišču pri Crngrobu prvič streljali s pravimi naboji. Zvok avtomatske puške M70 mi je glasno odzvanjal v ušesih. Tudi tresljaj ob sprožitvi je nekaj posebnega: kar sem doslej videval samo v filmih, sem doživel sam. Pa vendar se filmsko platno in vojaško življenje močno razlikujeta. V kinu nikogar ne ustrelijo zares, ko pa imaš v puški prave naboje, se zaveš, da lahko ubijaš. Še več, vsak izurjen vojak mora biti na to pripravljen. Popolna fizična odstranitev nasprotnika je "najpopolnejša" in "dokončna" rešitev težav s sočlovekom ali s sovražnim narodom. Ob takih mislih me je zaščemelo v želodcu in zoprni občutki so razjedali mojo dušo. Puške za strel so dobili tudi psihično labilni posamezniki, kijih tu vsakodnevno srečujem, kar me dodatno vznemirja. Na strelišču so nam poveljniki podrobno razložili, kam naj merimo, kako naj pravilno pritiskamo na sprožilec, kakšni so postopki pri polnjenju in pregledovanju orožja, pri pregledovanju zadetkov ipd. Ko sem stal v vrsti pred strelskim mestom, se nisem več spomnil moralnih dilem, temveč sem imel pred očmi le še črni krogec v sredini tarče. Po nekaj prvih pokih sem že sproščeno užival v merjenju in pritiskanju na sprožilec. Kakšna sprememba! Ni bilo več strahu pred ubijanjem, zgolj še želja zadeti tarčo, nasprotnika. V vojni je drugače. Takrat so zadeti ljudje okrog tebe - sovojaki, sorodniki, sosedje, prijatelji. Ogroženo je tvoje premoženje, vas in dežela. Človek, ki stoji na drugi strani frontne črte, ima prav tako družino in prijatelje, a to tedaj ni važno. On je zgolj tisti, ki ogroža vse, kar ceniš in ljubiš. On je SOVRAŽNIK! Potrebno ga je zaustaviti in uničiti. Ko si strmiš iz oči v oči z njim, ostane le preprosta dilema: on ali jaz? Dilemo razrešiš s pravočasnim pritiskom na sprožilec. Alije to res edina rešitev dileme? Verjamem, da ne! Petek, 22. 9. 00 Zadnji trenutki tega tedna v vojašnici. Pred nekaj urami smo dokončno izvedeli, da tudi za ta konec tedna odrinemo domov. Od ponedeljka smo potihoma govorili o nagradnem odhodu domov za vse tiste, ki so darovali kri v krvodajalski akciji. Nekajkrat smo prosili nadrejenega za bolj oprijemljive informacije, v odgovor pa smo dobili zgolj negotovo kimanje. Ko so dnevi tekli proti petku, smo bili iz dneva v dan bolj neučakani in živčni. Fantje so se nekajkrat stepli brez pravega razloga in si pridobili nekaj modric in bušk. Tik pred odhodom se nemir še ni polegel. To se bo zgodilo šele, ko bomo zapustili področje vojašnice. Avtoriteta, s katero se vsakodnevno srečujemo, zahteva absolutno pokorščino in ne trpi ugovorov. Z držanjem vojaka v negotovosti vojska krepi svojo avtoriteto, saj se tako vojak zave, da je povsem odvisen od predpostavljenega. Niti minute naprej ne more predvidevati, kar pomeni zanj zelo hudo negotovost. Med tednom ne ve niti, kdaj bo lahko šel na stranišče, saj se lahko zgodi, da bo na sporedu pohod, celodnevno streljanje ali alarm. Na srečo se kaj takega zgodi le enkrat do dvakrat na teden, v preostalem času pa se lahko ležerno prepusti toku vsakdanjika, izklopi možgane in si misli svoje. Moč neke avtoritete potrebuje nemoč in podložnost posameznika. Ponedeljek, 2. 10. 2000 V vojski velja svoboda veroizpovedi. Vsak vojak ima pravico do nedeljskega izhoda za obisk bogoslužja. Ker ga doma redno obiskujem, sem sklenil poizkusiti, kako to poteka v praksi. Že v petek, 29.9., sem zaprosil za izhod zaradi nedeljskega bogoslužja in dobil zagotovilo, da ga gotovo dobim, razen če bom na dolžnosti (npr. straža). Bilo mi je malce neprijetno, saj sem bil med 23 vojaki edini kandidat. Presenetil sem sovojake, ki so dobili dodatno temo za pogovore oz. za vsakdanji trič trač. Tako sem "postal" papež, župnik, devičnik, politik, naivnež, oče naš ... Po drugi strani pa sem požel nekaj spoštovanja in celo željo, da nekoga vključim v molitev. Do nedelje so nadrejeni na moj izhod pozabili, zato sem zopet stopil do dežurnega častnika. Ta je sprva nekoliko začudeno pogledal, po pogovoru s svojim nadrejenim pa nemudoma odobril želeni izhod. Očitno sem edini v četi, ki gre k maši, sem pomislil. Nekaj ur kasneje sem že veselo hodil po Vrhniki in užival kratke trenutke svobode. Danes zjutraj me je poveljnik čete diskretno povprašal o obisku bogoslužja. Dovolil mi je, da izpustim tudi kak pohod, ki je nemalokrat v nedeljo dopoldne. Zadovoljen sem z odnosom nadrejenih do svobode veroizpovedi. Nisem pa zadovoljen z urejenostjo tega vprašanja v vojski, saj sem se moral povsem sam potruditi in izpostaviti, da sem dobil izhod ter tudi sam poizvedeti, kdaj je na Vrhniki katoliško bogoslužje. Ker nisem vedel, kako stvari potekajo, sem bil tudi po nepotrebnem nekoliko živčen. V dani situaciji bi bil vojaški kurat boljša rešitev, saj bi vse potekalo kot utečeno v okviru služenja. Gotovo pa bi to omogočilo odhod k maši tudi komu, ki se ni želel izpostavljati. Ne glede na to je duhovna pomoč koristna tudi v stresnih situacijah, kot je to lahko vojska, kar je dobrodošlo dopolnilo posvetom pri vojaški psihologinji. Vojaško kapelo najdemo celo na ameriški letalonosilki. Izmed vseh vojakov sem bil danes zjutraj prav jaz izbran za stražo. So to neposredne posledice nedeljskega izhoda? Nespregledano IZ DNEVA V DAN MANI PARKIRIŠČ Če bo šlo tako naprej, bodo zaparkirani in neprehodni skoraj vsi ribniški pločniki. Pred kratkim smo izgubili parkirišče pred hotelom, kerje postal lastsamostojnega podjetnika E. Goršeta in je na njem postavil letni vrt (ter se lotil tudi obnove zapuščenega hotela, ki naj bi postal večnamenski objekt). Zdaj pa bomo še ob parkirišče nasproti "Čička" oz. zdaj dnevnega bara "Trdan". Mirko Tanko iz Sušja bo na parkirišču lahko gradil poslovni objekt, čeprav Krajevna skupnost temu nasprotuje. Po njenem mnenju že sedaj krepko primanjkuje parkirnih mest, vendar sta strokovna pravna služba in občinski svet vlogo Tanka odobrila, češ da bo objekt odvzel le tri do štiri parkirišča. Lokacija je sicer v območju pozidave zazidalnega kareja Ljubljanska cesta - Urbanova cesta in novograditelj je pridobil potrebno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Epilog: Mestni prebivalci ugotavljajo, da dlje hodijo do svojega parkiranega avtomobila, kot bi lahko peš prišli do svojega doma. Ali kot je enkrat hudomušno odvrnil "velikolaški" poznavalec ribniške zgodovine: "Kam pa vi, gospod, s Straške ulice?", ko je z občine korakal k avtu na koncu Ljubljanske ulice. "I kam? Kolikor dolgo hodim do avta, zgleda, da v Velike Lašče!" Še en Epilog: Nak, ne bo vedno držalo, da naj pač prebivalci mestnega naselja hodijo peš po opravkih, da ne bodo po nepotrebnem odžirali mest tistim iz bolj oddaljenih naselij. Potrata časa za pešačenje sredi delaje presneto težavna reč, čeprav tudi drži, da bi se, z malo več premišljenosti, "na trg" ne vračali kot brezglave kure desetkrat na dan. AP ÜSÄTe 21 1/sis«ä &CZO..E. CEO 66 l r fi m * (6' 5 o Nejevolja vaščanov Jurjeviče vse večja. Že, že, ampak brez krivde vaščanov Kota! ZDAJ NAM JE PA TUDI KOCANOM ŽE DOSTI VSEGA! Kar zadeva obdolžitve vaščanov glede pomanjkanja vode, pa vse skupaj kaže nekako takole: Vodovod, ki poteka iz zajetja Lahki studenec, je bil narejen že davno. Oskrboval je z vodo vasici Ravni Dol in Kot. Višek vode, ki je bil skoraj vedno 90% pritekajoče vode, pa je bil speljan z cevovodom proti Ribnici. Za boljšo predstavo bivšega vodovodnega sistema : Zajetje Lahki studenec stoji na višinski točki, ki je nekoliko višja od točke, na kateri je vodohram v Kotu. Porabniki Ravnega Dola in Malih Vinic so pač, ker je bilo to takrat najenostavneje, priključeni na tlačnem vodu, na točki, kjer tlak kaže tudi do 5 ali več barov pritiska. Še vedno je priteklo precej vode v rezervoar v vasi Kot. V vodohramu pa je bil nameščen razdelilnik vode, ki je v vodohram za Kot prepuščal samo 10% pritekajoče vode, ostala voda (višek 90%) pa je odtekla proti Ribnici. Še Jurjeviča in Breže: Nekaj metrov nižje od kopov gramoza v Lazu v Kotu pa je bilo zajetje in vodohram Lazar, z namenom, da oskrbuje z vodo Jurjevico, Breže in Dolenje Laze. Zgodba pa je taka: Za tisti čas je bilo vode povsod dovolj. Seveda pa seje od takrat marsikaj spremenilo. Izkopavanje peska v gramoznici se je povečevalo, s tem tudi globinska miniranja, zato je delno usahnil tudi vir vode, kije polnil vodohram Lazar. Sčasoma seje pojavilo pomanjkanje vode v vaseh Jurjeviča, Breže in Dolenji Lazi. Ker se je med tem časom odtekanje viška vode za Ribnico iz vodohrama Kot prekinilo, so prebivalci treh vasi videli rešitev v povezavi z vodovodnim sistemom Lahki studenec - Kot. Se pravi, priključitev oslabljenega vodnega vira Lazar na tisti višek, kije odtekal svoj čas iz vodohrama Kot proti Ribnici. Seveda so vaščani Kota brez ugovorov pristali na to povezavo, saj so se zavedali, kaj pomeni biti brez vode. Pomanjkanja ni bilo več. Po nekaj letih se spet začnejo težave. Zaradi še slabšega dotoka vode iz vira Lazar se Dolenji Lazi odločijo za odklop iz vodovodnega sistema Kot - Jurjeviča - Breže. Mimogrede bomo omenili še to junaško dejanje jur-jevških mož, ki so bili tisti čas politično pomembni: odločili so se ves ta vodovodni sistem Lazar in Lahki studenec združiti in zapisati v upravljanje kar na Jurjevico, brez vednosti vaščanov Kota, ki so modro molčali, češ, saj to ni tako pomembno, važno da imamo vodo. Kljub zmanjšanju porabnikov vode ni bilo dovolj. Problem seje reševal s skupnimi močmi treh od štirih vasi, kajti prebivalci istega vodovodnega omrežja iz Ravnega Dola in Malih Vinc so menili, da nimajo s tem nič. Poudarjam, tudi vaščani Kota, ki do tedaj niso bili niti enkrat popolnoma brez vode. V Ravnem Dolu se je takrat izgradil popolnoma nov zbiralnik vode, kije preko črpalnega principa dodajal vodo do razdelilnika v vodohramu za vas Kot. Vaščani Jurjeviče in Brež so bili spet preskrbljeni z vodo, tudi s koško pomočjo. Vodovodni sistem seje staral in se ni kaj dosti obnavljal, poraba vode se je povečevala, seveda z večanjem števila prebivalcev in tudi zaradi trendov modernizacije udobja in predvsem higiene, tudi naravni vodni viri so povsod po svetu kritični. Moramo poudariti, da smo imeli v vasi Kot zelo racionalno porabo vode, vsa leta nazaj, saj je vse to nadzoroval človek, ki se je spoznal na vodovodne sisteme. Tudi, ko se je v vasi porabilo več vode kot ponavadi in bi bil lahko zelo enostavno priprl odtekanje viška vode za Jurjevico in Breže, da bi se vodohram za vas Kot napolnil, pa tega ni naredil, ampak je vaščane obvestil naj do nadaljnega zmanjšajo porabo vode. Potem seje začelo dogajati najhujše. Med vaškimi vodovodnimi odbori so se začela nesoglasja, pomanjkanje vode, velika poraba, dotrajani sistemi, denarja pa seveda za obnovo ni bilo. Ko je vodovodni odbor Kot uvidel, da odcepitev vodovodnega sistema Kot od vodovodnega sistema Lazar za Jurjevico in Breže ni možna, seje odločil, seveda zaradi že prej omenjenega prepisa lastništva obeh sistemov na Jurjevico, in predlagal na podlagi pobranih podpisov vaščanov(80% za Hydrovod), da vodovodni sistem prevzame Hydrovod. To je bila spet dobrota vaščanov Kota, ki bo nazadnje postala sirota. Vendar na začudenje prisotnih iz Kota Jurjeviča in Breže nista bili zainteresirani za to dejanje. Med tem je sanitarna inšpekcija, ki jo je pošiljala občina Ribnica, ugotovila, da so vodni viri v novo zgrajenem zajetju v Ravnem Dolu neuporabni in vsebujejo povzročitelja bolezni HEPATITIS B, zato ni bilo možno prečrpovanje v vodohram Kot. Končno smo prišli do pogajanj z občino in Hydrovodom o principu in pogojih, kako izvesti gradnjo novega sistema, zlasti zaradi specifičnosti starega vodovodnega sistema po vasi Kot. Vaški odbor Kot ni zahteval veliko, dobil pa skoraj nič. Odgovorni naj se zavedajo tega, da vas Kot nikoli do sedaj ni imela problemov oskrbe z vodo. Če ne bo posluha z občinske strani in od Hydrovoda, bomo vaščani Kota prvi, ki bomo kljub večjim zalogam vode, brez nje že ob malo večji porabi vode v Jurjeviči in Brežah. Zdaj pa še.nekaj besed o komentarju direktorja Hydrovoda gospoda Gašparca v glasilu OBČINE RIBNICA. Glede pomanjkanja in o dovažanju velikanskih količin vode bi rekli takole: Tudi prej smo imeli sušna obdobja, pa nam ni bilo treba nikoli voziti vode od nikoder. Res daje kriza bila, nekateri Jur-jevčani in Brežani so bili občasno brez vode - uro ali dve v konici porabe, a to je minilo in bilo je vse spet kot prej. Verjamemo, daje bilo letos potrebno voziti vodo, ampak ne v takih količinah. Dopuščamo možnost, da je finančna situacija naročnika dovoza vode taka, da lažje poravna stroške dovoza vode, kot pa da bi se vprašal, zakaj tako in se odpravil na teren in pregledal celotni vodovodni sistem. Mislimo, da bi z dovažanjem vode morali nehati najkasneje že v začetku septembra. V opozorilo: - Zakaj teče iz vodohrama Lazar voda preko izlivne cevi s precejšnjo močjo; do sredine poletja ste vodo še imeli za pomoč, zdaj ni več dobra. gEESa ■ Zakaj je še vedno slab dotok vode preko tlačne cevi iz Lahkega studenca? Je kdo preveril, če kje puščajo petdeset let stare salonitne cevi? - Tudi v trasi od Jurjeviče do Brež in skozi vas so prav tako stare glavne in stranske cevi. - Se je kdo vprašal, koliko vode porabijo v Ravnem Dolu in Malih Vinicah, saj so porabniki priključeni tam, kjer sistem dopušča izliv vode s 5 bari pritiska? Kako morete kriviti vaščane Kota za preveliko porabo vode, ko pa smo bili vedno prav mi tisti, ki smo bili najbolj korektni in humani? Kje imate dokaze za to? Saj imamo možnost odčitavanja števcev, ki ste nam jih vgradili pri obnovi vodovoda v vasi. Ampak teh sploh niste odčitali že kar nekaj mesecev! Ne vemo, zakaj hočete zaradi nekakšnih groženj nekega vaščana iz Jurjeviče zvaliti krivdo na vaščane v sosednjih vaseh. Kolikor je videti, se hočete oprati krivde, kije najverjetneje samo vaša, na način, da bi sprli vaščane treh vasi med seboj, da bi valili krivdo eden na drugega, vi pa bi se umaknili s čistimi rokami in delali z vodno obskrbo po svoje. Povedali bi še tole: ko je Hydrovod prevzemal tudi vodovodne sisteme Lahki studenec - Kot, seje s strani koške skupnosti opozorilo predstavnika podjetja Hydrovod gospoda Klariča, da je vode v letnem in sušnem obdobju samo za eno vas, vendar so g.Klarič in tudi predstavniki Jurjeviče in Brež zatrjevali, kako bo vode dovolj in preveč, ko bo Hydrovod prevzel oblast. Zdaj pa še to, na kakšen način poskušajo podjetje Hydrovod ali njegovi zaposleni reševati svoje odjemalce vode v primeru suše: Zgodilo se je v četrtek, 17. avgusta. Zavrelo je nekaterim Jurjevčanom in začeli so groziti nadrejenim v Hydrovodu. Podjetje Hydrovod z g. tehničnim na terenu je v petek, 18. avgusta, začelo ukrepati. Odpravili so se v Ravni Dol, kjer so poskušali pognati vodo v popolnoma novo zgrajeno vodovodno omrežje iz zajetja, kije nedavno tega veljalo za oporečno, kot smo opisali že nekaj vrstic prej. K sreči so to opazili nekateri vaščani v bližini in ta skrajnji poseg preprečili. To dejanje nadrejenih v podjetju Hydrovod, ki so vsekakor vedeli, da v zajetju obstaja povzročitelj bolezeni hepatitis B, bi se dalo to imenovati z zelo predrzno besedo. Za to imamo dokaze. Potem pa so poiskali najdražjo možno rešitev: vožnjo vode v koški vodohram, katerega prostornina (ca 30m3) komaj zadostuje za vas Kot. Ne vemo, zakaj tako in tudi ne, kdo tako na široko razmetava z denarjem. Še bi povedali županu nekaj, ker je bil tudi udeležen v članku. Pravite, da bo Jurjevica dobila vodo iz obeh rezervoarjev po 100m3 že v 14 dneh; iz katerih rezervoarjev pa vasi Breže in Kot, ki ne sitnarijo in ne grozijo ob pomanjkanju? Gospod župan, zakaj obljubljate ljudem vodo iz novih vodohramov, ko pa je v resnici videti, da so ti še daleč? Če pa je to res, pa bo vse skupaj narejeno tako, da še zdaleč ne bo ustrezalo higienskim pravilom. Pa tudi okolica mora dobiti svoje, drugače bomo spet, kot že ničkolikokrat, vaščani Kota in njihova polja prikrajšani na račun, da bo Jurjeviči ugodeno. Pa še to: da se ne bi kdo našel in slučajno znal povedati, kako je občina poskrbela za vas in vaščane Kota, da jih rešuje v krizi z vodo, ker je to daleč od resnice! Za občinsko glasilo Rešeto pripravil vaški odbor Kot 03311 "Odločitve, ko ni boljše izbire" (Rešeto št. 9, september 2000) Bila je boljša izbira, le daje poslanec SLS - SKD g. Benjamin Henigman ni videl ali pa je ni hotel videti. Ne očitajte drugim, da so Vas rušili, ali kot pravi sedaj Vaš ''capo1', razdruževali; to ste dejansko delali Vi. Poglejte samo, g. Henigman, kakšno neumnost ste zapisali: "Še nikoli v življenju se kot politik in človek z dosedanjimi življenjskimi izkušnjami nisem počutil tako izigranega, ogoljufanega kot pri odstopu in odhodu predsednika vlade.." Ali bosta človeka, ki bivata v trinadstropni hiši, S za nadomestilo plačala toliko kot pol bloka? | V 9 št. REŠETA je M. Kovačič z občine Ribnica v Odmevih sprejel izziv na moje vprašanje, od kod pravica nekomu, da sprejme tako dUkrimi-natoren akt, kot je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Odgovor je navezal na delitev pravic in svoboščin in me napotil v Miklovo hišo, da preberem objavljene strokovne publikacije. Pisec brani pravno stroko, ki nastaja ali je nastala po ustanovah po vojni, čeprav jo je potrebno zaradi nedomiselnosti, nepoštenosti in nepravičnosti neprestano spreminjati. Pravni zakonski predpisi pa naj bi bili vendarle sprejeti na osnovi poštenih, pravičnih dejstev, principov in načelnosti. Oblast naj bi s čim manj obremenitvami, pošteno in pravično razdelitvijo zbranih denarnih sredstev ustvarila učinkovito družbo v dobro ljudi. nadstropij, 350 m2 x 6 nadstropij). Za katero površino se bo občinski davčni organ odločil? a Ali bo kar procentualno določil tloris stopnišč fj in kleti? Drug primer: ker so pogoste večnad- ^ stropne privatne hiše (tri nadstropja: klet, bivalna etaža in podstrešje) in morda živita v prostorni hiši od 300 ali tja do 500 m2 le dva človeka, se pojavi vprašanje, ali bosta za nadomestilo plačala toliko kot pol bloka? Dodatno stroške za vodo, elektriko, telefon pobirajo še podjetja - bodisi javno ali zasebno. Naj mi bo dovoljeno opozoriti še na predpis o zimskem čiščenju pločnikov. Pločniki so javno dobro, naloga občanov pa je, da jih po odloku očistijo snega. Na osnovi česa je naložena ta naloga občanom, ki bivajo ali ne bivajo ob pločniku? Je njihova lastnina ali ne? I) Dr. Bajuk ni odstopil kot predsednik vlade, temveč je še vedno njen predsednik. Slednji je odstopil kot podpredsednik združene stranke SLS - SKD, potem ko je videl, da ne njega ne drugega podpredsednika stranke g. Peterleta Vaš šef dr. Zagožen ni upošteval. Eno najbolj neumnih dejanj je dr". Zagožen napravil svojevoljno, ne da bi se prej posvetoval z dvema podpredsednikoma. Da je to tako, so pokazale volitve. Tudi neokusni predvolilni napadi na g. Janeza Janšo so ga precej stali. Medtem ko je ta "prej nepoznani" dr. Bajuk, kot ste napisali, s komaj mesec dni ustanovljeno stranko Vas in dr. Zagožna skoraj "prekoračil". "Na predlog dr. Zagožna smo zakonito presekali gordijski vozel." In namesto 5 % se je dr. Zagožen zadovoljil s 4% in tako omogočil, da imamo v državnem zboru ponovno "padalce" in "komunistične penzioniste". Ali pa je morda dr. Zagožen napravil to zato, ker seje zbal, da njegova združena stranka ne bo dosegla 5 % ? Malo je manjkalo. Da pa dr. Bajukova "beseda velja"je dokazal izid volitev. Bojim se, da ste se s svojo politično odločitvijo, ki ste jo pred volitvami zaupali "Rešetu", temeljito zmotili in s tem tudi zaključili svojo politično kariero. 2) Da pa ne bo mislil g. Henigman, da ga samo grajam, mu moram priznati, da je bil njegov zadnji govor pred volitvami, pri katerih so tudi zmagale pomladne stranke, v državnem zboru enkraten. Le moja prezaposlenost je bila kriva, da mu nisem pismeno čestital. Zato se res vprašujem, kako gaje moglo tako zanesti, seveda v napačno stran. Posledice že čutite in jih boste se bolj. Škoda. Vaš Ribničan VINKO LEVSTIK Rešeto Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Telefon: 8369 765 E-pošta: reseto@ribnica.si REPLIKA, prosim! Vendar ne pozabimo, daje izvršilna oblast politična! Vsak državljan se na splošno strinja, da so za delovanje države potrebni davki in tudi takse (davek na dobiček pravnih in fizičnih oseb, dohodnina, takse za avtomobile, osebne dokumente, itd.). Vprašljiva pa sta njihova višina in obseg. Kje je meja? Morda zadostuje 5, 10, 20, 50 ali celo več procentov za razne dajatve? Zbrane takse, davki in še druge dajatve predstavljajo proračun države. Na ta način lahko zbere ali pobere država državljanom tudi do 80 odstotkov prihodka in državljani so čedalje bolj obubožani. Tisti, ki prejemajo prihodke iz državnega proračuna, pa seveda neprestano pripravljajo nepravične predpise. Med takimi je za mnoge tudi Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Vzemimo praktičen primer: blok v površinski izmeri 350 m2 ima 5 ali 6 nadstropij. Površina stanovanjskih enot z vračunanimi kletmi je 1250 m2. Če pa obračunamo vsa nadstropja, ki so v bloku, pridemo do uporabe 1750 m2 ali 2100 m2 (350 m2 x pet Omenim lahko še, zakaj so nejasnosti glede pravične izdaje odločb za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nepremičnine (zlasti bloki in mnoge druge stavbe) še vedno niso vpisane v zemljiško knjigo, kar bi morali že ob gradnji storiti graditelji, kupci, lastniki. Zato danes stoječi in naseljeni bloki predstavljajo "črno gradnjo", čeprav je bila zbrana in plačana zazidalna gradnja, bivši lastniki zemljišča pa zato lahko celo "ogoljufani" v "dobrobit splošnega ljudskega premoženja". In vse te in še razne druge "grehe" za nazaj plačujemo sedaj davkoplačevalci, tudi v korist pravne stroke, ki si še sedaj izmišljuje in pripravlja nepravične in nestrokovne predpise. Prosila sem tudi za odgovor ribniških svetnikov, da bi volivci vedeli na volitvah izbrati samostojno razmišljujoče poslance, a ga nisem prejela. Upam in želim, da mladi pravni strokovnjak ne bo zagovarja! krivičnih predpisov in predpisov v škodo svojih sodržavljanov. STANKA HITU HOČEVAR Hotel očitno dobim novo podobo. Bila naj bi takšna, z arkadami, predvsem pa naj bi šlo za večnamenski objekt, v katerem naj bi bili nočni bar, "ribniški pub" ter nekaj prenočišč. Foto AP F» 1 SEJO !Xiwc> m* m «z m m o ra^zro i e ni ara« Ob dnevu mrtvih PRAZNIK UPANJA IN ŽIVLJENJA Čemu živimo? Ali je sploh vredno, da živimo? Kakšen je smisel in cilj našega življenja? To so temeljna vprašanja, ki jim ne more ubežati noben človek. Sleherni od nas si mora tako ali drugače odgovoriti na vprašanje: Čemu živim? Brez vsega lahko živimo, le brez odgovora na to vprašanje ne. To vprašanje biva v duši vsakega človeka, v duši preprostega otroka kakor v duši najmodrejšega starca. Tako je razmišljal o človeškem življenju ruski pisatelj Tolstoj. Ko se nam bliža praznik vseh svetnikov je zelo primerno, da več premišljujemo o teh bistvenih vprašanjih življenja in nanje najdemo odgovor. V zelo pomenljivi pesmi "V nebesih sem doma" nam blaženi škof Anton Martin Slomšek jasno govori, kje je cilj našega življenja, kje je naš pravi dom in večna domovina. Naše življenje se ne zaključi s smrtjo, kakor trdijo ateistični materialisti. Če bi se naše življenje končalo tedaj, ko naše telo položijo v zemljo, bi bili ljudje najbolj nesrečna in bedna bitja na zemlji. Apostol Pavel, ki se je iz zagrizenega sovražnika kristjanov spreobrnil in postal velik oznanjevalec krščanske vere, je takole pisal vernikom v Korint: "Če pa Kristus ni vstal od mrtvih, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera... Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši." Naš pravi dom in naš zadnji cilj ni hladni grob, ampak nebesa, kjer bomo večno srečni in radostni v družbi svetnikov, ki se jih spominjamo 1. novembra, ki ni dan mrtvih, ampak živih. Kristjani tudi na najtežje resnice življenja ne gledamo mrko in obupajoče. Za vsemi mračnimi podobami življenja izžareva velikonočno jutro Jezusovo zmago nad trpljenjem in smrtjo. Kristjani ob soočanju s starostjo, boleznijo in smrtjo ne padamo v pesimizem. Kristjani iz božjega razodetja, ki je zapisano v Svetem pismu, spoznavamo in verujemo, da bo na sodni dan Jezus tudi nas obudil od mrtvih in bomo zaživeli novo življenje pri Bogu, kije Bog živih, ne zgolj mrtvih. S tem zaupanjem v večno življenje po smrti obiščimo letos na praznik vseh svetnikov in na vernih duš dan grobove naših dragih staršev, bratov, sester, sorodnikov, prijateljev in dobrotnikov. MAKS IPAVEC, župnik ^ j JMT €J> SREČANJE MALIH Gledališka skupina VOKALNIH SKUPIN, KUD Svoboda Zalog vabi k oglede M bo v cerkvi na Velikih Poljanah» 17. november., ob IS, uri NOČI v SPALNICAH, M bo v dvorani IDEAL, 24. novembra, ob 19. uri. Organizator? SLKD Organizator? SLKB Ribnica Ribnica Iß I Mčl O EVROPSKO SREČANJE MLADIH V BARCELONI Vsako leto se mladi iz vse Evrope za novo leto zberejo v enem izmed evropskih mest, kjer se srečujejo, molijo in spoznavajo kulturo in utrip dežele, kijih gosti. Letošnje novoletno srečanje, ki ga vsako leto organizira Taizejska skupnost, bo od 27. decembra 2000 do 2. januarja 2001 v Barceloni (Španija). Za romanje se lahko prijavijo vsi, ki so dopolnili 16 let; zgornja starostna meja je 30 let. Cena romanja je 24.000 SIT + ca 50 DEM (prispevek za hrano in mestni prevoz, ki ga poravnate v Barceloni). Prijavite se lahko do 11. novembra 2000. Prijave za romanje sprejemamo tudi v naši župniji v Ribnici, kjer boste lahko dobili prijavnice in vse potrebne informacije v zvezi z romanjem. Tel.: (01)836 12 33. J.B. Zelo znana je neka indijska zgodba o bogatem kraljeviču Salda. Muniju. Temu srečnemu kraljeviču so zamolčali tri resnice življenja: starost, bolezen in smrt. Nekoč se mu je zahotelo in je šel na sprehod. V parku je nenadoma zagledal grdega, brezzobega starca. Kraljevič, ki so mu zamolčali starost, se začudi in vpraša: "Kaj je to?" Njegovi spremljevalci mu razložijo in povedo, daje to starost ter daje to usojeno vsem ljudem, ki dolgo živijo, tudi njemu. Kraljevič se zgrozi, odhiti domov in se zapre v sobo, da bi razmišljal o tem. Počasi seje nekako potolažil ob resnici, da se bo tudi on postaral in je zopet vesel šel na sprehod. Zagledal j e bolnika. Človek je stal pred njim izmozgan, utrujen, zdihujoč in ves seje tresel od bolečin. Kraljevič, Id so mu zamolčali bolezen, obstoji ter vpraša: "Kaj je to?" Pravijo mu; "To je bolezen in zboli lahko vsak človek." Ko kraljevič sliši, da tudi on, poln zdravja in sreče, lahko zboli, gre ves nesrečen domov iskat samote in miru. Nekako seje umiril in je spet šel na sprehod. Na sprehodu je kmalu zagledal nenavaden prizor. Vidi, kako nekaj nesejo mimo. " Kaj je to?" Mrlič." Kaj j e to - mrlič?", nemirno sprašuje kraljevič. Povedo mu, daje mrlič mrtev človek in da se pravi umreti postati to, kar je sedaj ta. Kraljevič se približa, odpre rakev in pogleda vanjo." In kaj bo sedaj?" "Zagrebli ga bomo!" "Zakaj?" Ker ne bo več oživel, ampak se ga bodo lotiti črvi in smrad. "Atije to usoda človeka? Ati vse ljudi čaka to? Tudi mene? Zagrebli me bodo in iz mene bodo prilezli črvi in smrad ter me bodo žrli?" "DA." "Domov grem! Jaz ne pojdem več na sprehod!" In kraljevič Sakia-Muni ni našel več tolažbe v življenju. Tako pripoveduje indijska zgodba. Pregled septembrskega dogajanja v PGD Ribnica KUPILI ČRPALKO ZA NEVARNE SNOVI! Mesec, ki je za nami, je bil za člane PG D Ribnica dokaj pester. Prva naloga je bila izvedba ribniškega sejma. Za Turistično društvo smo opravili postavitev in pospravilo stojnic ter dežurstvo na sam dan sejma. Operativna enota je bila klicana na gašenje požara, kije bil na Inlesu. Tuje prišlo do požara na silosu za žagovino. Gašenje je bilo dokaj zahtevno, saj je bilo treba gasilne cevi potegniti na vrh silosa, ki je visok 22 metrov. Akcija je bila uspešna. S tem smo preprečili, da ni prišlo do večje škode za tovarno, zato smo pričakovali, da se bo za izgubljeni čas naših gasilcev vsaj kdo od vodstva tovarne zahvalil. Opravili smo tudi več prevozov vozil, poškodovanih v prometnih nesrečah. V tem sušnem mesecu smo vozili tudi vodo na Velike Poljane in v Dane. Za letos smo izpolnili tudi plan nabave opreme, potrebne za reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi. Nabavili smo črpalko za črpanje nafte, kurilnega olja in ostalih tekočih nevarnih snovi. Zaradi specialne izvedbe te črpalke je bilo potrebno zbrati veliko sredstev, stala je namreč 3.200.000 SIT (tri milijone dvesto tisočtolarjev). Sedaj smo usposobljeni za dela, kjer pride do izliva okolju nevarnih snovi. Ob klicu se odzovemo občini Ribnica, Sodražica, Loški Potok ali tudi drugim. Ob tej priložnosti bi občane rad opozoril, da, kolikor pride do razlitja kurilnega olja doma, pokličejo številko 112. To je center za obveščanje Ljubljana, le-ta po prejemu klica na pomoč takoj vzpostavi zvezo z gasilsko enoto, ki ima sklenjeno pogodbo z državo za opravljanje tega dela, in to enoto tudi financira. Za to področje je to PGD Ribnica. V mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, bi rad vse občane opozoril, da vsaj enkrat na leto pregledajo stanje požarne varnosti na svojem domu. S tem si boste zagotovili varno življenje, nam pa čim manj intervencij ob požarih. Varno vam želi MATJAŽ VIRANT predsednik PGD Ribnica TUDI DEKLETA IMENITNA V GASILSKIH VRSTAH i Gasilska zveza Ribnica je letos z enoteden- Visoke temperature, prepoln bazen in alergi- skim bivanjem na Debelem rtiču nagradila je niso pokvarile dobrega razpoloženja in ekipo mlajših deklic PGD Dolenji Lazi, ki novih vtisov. A. Dejak, K. Drobnič, T. Kljun, pod vodstvom mentorja Ivana Šege dosega- A. Kotar, T. Pajnič, L. Pelaj, N. Petek, A. jo imenitne rezultate v spretnostih z ve- Šilc, M. Šilc, P. Šilc in P. Štupica pridno drovko in s štafeto. nadaljujejo z vajami, pripravlja pa se tudi Lani so na občinskem tekmovanju dosegle skupina mlajših dečkov, prvo mesto, na regijskem zasedle odlično drugo in se nato pomerile še na državnem MARIJA PETEK tekmovanju v Kočevju. OKTOBER-MESEC POŽARNE VARNOSTI KAJ PRAVI POŽARNA STATISTIKA? Lani je bilo v republiki Sloveniji 1497 požarov v objektih. Med znanimi vzroki za izbruh požarov v stanovanjskih objektih je bil na prvem mestu samovžig saj v dimnikih oziroma iskrenje iz dimnika, saj je bilo takšnih požarov kar 299. Zaradi gradbene ali konstrukcijske pomanjkljivosti dimnikov je zagorelo 46-krat, zaradi nepravilnega delovanja električnih in grelnih naprav in aparatov pa je zagorelo 134-krat. Skupna materialna škoda teh požarov je znašala več kot 215 milijonov tolarjev. ŽE PRI GRADITVI MORAMO BITI POZORNI. Da bi preprečili možnost nastanka požara, moramo že pri načrtovanju in graditvi stanovanjske hiše med drugim paziti tudi na pravilno izvedbo kurišč in dimnikov. Pri tem moramo predvsem paziti, da so dimovodi in dimniki primerni glede na tip kurišča in kuriva (trda, tekoča ali plinasta). DIMNIKI MORAJO BITI REDNO OČIŠČENI IN VZDRŽEVANI. Da bi preprečili možnost vžiga saj in s tem požara v stanovanjskem objektu, moramo poskrbeti za redno čiščenje in redne strokovne preglede kurilnih naprav, dimovodov, dimnikov in prezračevalnih naprav v objektu. Takšen pregled je še posebej pomemben in obvezen pred začetkom kurilne sezone ali kadar zamenjamo vrsto kuriva. KAKO UKREPATI. ČE VSEENO ZAGORIJO SAJE V DIMNIKU? Če zaradi neočiščenega dimnika v kurišče ne pride dovolj zraka, kurivo ne zgori popolnoma in nastaja vedno več saj, ki še bolj zamašijo dimnik. Zato pride do vžiga saj in razvije se dimniški požar. Ta lahko traja zelo dolgo in ga praviloma ne gasimo. Takoj moramo poklicati gasilce na številko 112, sami pa moramo paziti, da se požar ne bi razširil na okolico dimnika oziroma na stavbo. Požara v dimniku ne smemo gasiti z vodo, ker se lahko dimnik poruši. V primeru, da se dimnik pregreje in ogroža stanovanjske prostore, lahko gasimo s suhimi gasilnimi sredstvi (prah in C02). z :z»o*/%[0«di arneosi oci OB TEDNU OTROKA 0 Ö Letošnji teden otroka smo v šoli Dolenja vas še posebej zaznamovali v sredo, 4. 10., ko smo imeli dan otroških ustvarjalnih delavnic. Vsi učenci naše šole, ki jih je letos 88, in učiteljice smo se zbrali v dvorani DC-16. Kar dvanajst stojnic, obloženih z materialom in ponujenimi usmeritvami za izdelovanje različnih predmetov, je privabilo učence, da so lahko sprostili svojo ustvarjalnost in domišljijo. Izpod spretnih prstkov so tako nastale številne slike, vazice, pajacki, živali, inštrumenti, gradovi... Material, ki smo ga uporabili, so prinesli učenci v šolo že prej in je bil izključno odpadni ali pa so bili to plodovi, semena, listi, seno... in smo tudi na ta način dodali svoj kamenček v mozaik za eko šolo. Namen je bil dosežen, kar potrjujejo lični izdelki, ki so razstavljeni na šolskem hodniku, ob delu pa smo krepili tudi prijateljstvo, sodelovanje, strpnost, vztrajnost in medsebojno komunikacijo. Učiteljice z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je tovrstna popestritev dobro obnesla in že razmišljamo o podobnih aktivnostih v zimskem času, ko bomo k sodelovanju povabile tudi starše učencev. SONJA POGORELC vodja šole Foto Valerija Lubej PROGRAM KORAK ZA KORAKOM TUDI V RIBNIŠKI OŠ? (zaključek) VTISI PO SEMINARJU OZ. OSEBNO RAZMIŠLJANJE 0 ZDRUŽLJIVOSTI Z OBSTOJEČO PRAKSO • CILJI metodologije Korak za korakom so sprejemljivi, v šoli (ki naj bi bila "brezplačna"), pa nemara težje izvedljivi kot v vrtcu; • DELO PO KOTIČKIH je metodološko zelo dobro zasnovano, a hkrati za učitelja organizacijsko, materialno in idejno precej zahtevno. Izvedljivo je le v primeru, da so dani ustrezni delovni pogoji, moralna in finančna podpora vodstva šole pa tudi širše (lokalne izobraževalne) skupnosti ter strokovno spremljanje svetovalne službe, kar hkrati označuje ustrezno delovno okolje. • NEVARNOST PREOBREMENJENOSTI ZA UČITELJE: Opozoriti je potrebno na nevarnost "pregorevanja" oz. preobremenjenosti za učitelja, če naj bi v skupini 24-26 otrok -denimo v prvem razredu OŠ - obvladoval celotno situacijo sam, brez pomoči asistenta. Na večini šol je v takih oddelkih praksa, da v sorazmerno majhnih skupinah (15 - do 20 otrok) sodeluje del dneva ob učiteljici še vzgojiteljica ali učiteljica iz PB, možno pa je kot pomočnika zaposliti tudi zunanjega sodelavca (npr. ustrezen profil, zaposlen preko javnih del ipd.). • PREVERJANJE IN OCENJEVANJE poteka opisno, kar je že danes zahteva v prvih razredih devetletke. Zaradi velike individualizacije dela, različnih (sočasnih) dejavnosti (po kotičkih) je potrebno odmisliti standardno preverjanje znanja v klasični obliki (objektivni testi znanja ipd.), pač pa se vsakega učenca spremlja ločeno, sprotno in se tudi vrednotenje prilagodi njegovim dosežkom, se pravi, opazuje se ga v primerjavi z njim samim in ne primerja več toliko z ostalo skupino (s čimer se zmanjšuje tekmovalnost, povečuje pa sodelovalnost). Prisotnost vsaj dveh strokovnjakov, ko v navedenem primeru ni številčnega ocenjevanja, je skoraj nujna. Ob tem se znova pokaže potreba po dodatni usposobljenosti učiteljev za način t.i. analitičnega opisovanja oz. opisnega ocenjevanja, kar je zaenkrat aktualno tudi za našo šolo. • VŠOLANJE UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI vključuje pri obravnavi posameznega učenca sodelovanje širšega tima strokovnjakov, kot so: šolska svetovalna služba (psiholog, socialni delavec, specialni pedagog), zdravstveni dom (otroški zdravnik, logoped...), je pa tudi dodatna naloga za učitelja - razrednika, ki se mora ob tem posebej usposobiti oz. prilagajati danim okoliščinam. • DELO Z NADARJENIMI UČENCI je v zelo heterogeni skupini razreda izvedljivo ob zagotavljanju številnih različnih možnosti, ki ustrezajo interesom posameznih otrok, kar pa je včasih težko uresničljivo, če nimaš gradiv, materialov, namensko urejenih prostorov (kotičkov), literature ali možnosti za najrazličnejše ekskurzije, projekte ali programe. Bi se pa to dalo sčasoma (s pridobivanjem sponzorstev, a tudi z organizirano pomočjo staršev) v večji meri ponuditi tako vedoželjnim učencem. • BREZ ZAGNANIH UČITELJEV NOBENA NOVOST V ŠOLI ALI NOV PROGRAM NE MORE ZAŽIVETI! Učitelji smo zagotovo motivirani za kakovostno delo, pri čemer bo v prihodnje nujno potrebno delovno okolje ustrezno kvalitetno prilagoditi temu. Poleg primerno opremljenih prostorov, učilnic nam bo verjetno potrebno omogočiti tudi več KOLIKO KORAKOV MANJKA DO TEGA, DA BI PROGRAM KORAK ZA KORAKOM ZAŽIVEL VSAJ V NEKATERIH ODDELKIH RAZREDNE STOPNJE V RIBNIŠKI OŠ? K sreči imamo v šoli vsaj še eno šolsko leto časa, da o vsem razmislimo, se ustezno odločimo in pripravimo. Korak za korakom, postopoma, se bomo učiteljice po vsej veijetnosti same (bolj ali manj zagnano) lotile dela, vendar bo brez vseh zgoraj omenjenih pogojev ta vnema lahko kmalu usahnila, ostala zgolj kot poskus "vse za otroku prijaznejšo šolo" ali se celo izživela kot grenka izkušnja, ki ni padla na plodna tla, (kar se ob neštetih novostih in spremembah, ki se največkrat dotaknejo prav prvih razredov OŠ, to ne bi zgodilo prvič...). Pravijo, da ima šola take učitelje, kot si jih zasluži. K temu pa bi lahko pripisali: Tudi kraj (občina, dežela, država) ima tako šolo, kot sijo zasluži... učnih priložnosti in ne nazadnje - učenje od sodelavcev. To bi našo notranjo motivacijo lahko veliko bolj spodbujalo, kot katerakoli druga oblika zunanjih spodbud, kot so denimo napredovanje v plačilne razrede ali napredovanje učiteljev v nazive. Znano je, da to nikomur ne prinaša resničnega veselja ali zadovoljstva. Tudi iz literature, ki temelji na konkretnih dejstvih, raziskavah, in to nam zveni precej domače, prejmemo potrditev, da tak sistem zunanjega motiviranja ne pomeni le "izgubo časa"*, pač pa celo nasprotno: "prizadene sto odstotkov zaposlenih."* (*Citata sta iz knjige Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli, M. Fullan, A. Harg-reaves, ZRSZŠ, Ljubljana, 2000.) POLONA GOLOUH, prof. raz. pouka Osnovnošolsko soseščino je povezala glasba Dan učiteljev, 5. oktober, je v slovenskem prostoru še malo znan. To je dan, ko so bila leta 1966 sprejeta Priporočila o položaju učiteljev na posebni mednarodni konferenci Unesca in Mednarodne organizacije dela v Parizu. Leta 1994 ga je generalna konferenca Unesca v Ženevi proglasila za mednarodni dan učiteljev. Leta 1996 seje pridružila tudi Slovenija. V priporočilih o statusu učiteljev je med drugim zapisano: "Skupaj z družino so učitelji temeljni kamen za človeško prihodnost. Unesco bo zato v državah članicah pospeševal vse aktivnosti, da bo delo učiteljev vse bolj cenjeno in ugledno, saj s svojimi rokami gnetejo testo za prihodnost." V Ribnici smo dan učiteljev letos zaznamovali prvič. V glasbeni šoli smo kot novi priseljenci osnovnošolske soseščine izkoristili priložnost, da se predstavimo novim sosedom "čez cesto" in se z njimi pobliže spoznamo. Vse učitelje osnovne šole smo povabili na koncert, ki so ga za njih izvedli učitelji glasbene šole. Odziv je bil velik, srečanje prisrčno. Dvorana glasbene šole je bila polna navdušenih poslušalcev-učiteljev, ki so pomagali ustvariti nevidni pretok energije med nastopajočimi in poslušalci. Prijetno vzdušje seje nadaljevalo po koncertu, saj smo se v prijateljskem klepetu ob kapljici rujnega malo zadržali in si obljubili, da bo podobnih srečanj med nami učitelji še več. BERNARDA KOGOVŠEK RIBNIŠKA OBČINA TUDI NA INTERNETU Vse prebivalce Ribniške doline obveščamo, da se bo ribniška občina predstavljala tudi na spletnih straneh interneta. Predstavitev bo na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, razdeljena pa bo na več področij; od zgodovine, gospodarstva, kulture, turizma, do aktualnih dogodkov. Spletne strani za ribniško občino pripravlja podjetje ARCTUR, d. o. o. iz Nove Gorice. Na ogled bodo v slovenskem jeziku že do občinskega praznika - 23. 10., v angleškem jeziku pa nekoliko kasneje. Dostop na te strani bo na naslovu: www.ribnica.si Hkrati vabimo vse pravne in fizične osebe iz ribniške občine, ki imajo že predstavitev na svetovnem spletu, da nam posredujejo internetske naslove na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3; 1310 Ribnica ali na elektronski naslov: obcina.ribnica@siol.net Vsem zainteresiranim bomo zagotovili, da bo ogled njihovih spletnih strani možen tudi preko spletne predstavitve občine Ribnica. T1C Ribnica Muzej je odprt od maja do oktobra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Izven tega ter v zimskem času nas dobite v Miklovi hiši ter na tel št. 01 8361 179. Z veseljem vam bomo odprli vrata našega muzeja. Do decembra vas vabimo tudi na ogled razstave v bivših prostorih Ljubljanske banke, Ribnica in njeno šolstvo v času Prešerna. Vabljeni! MUZEJ MIKLOVA HIŠA VABI ¥ AMERIKO! V muzeju smo 22. septembra odprli novo, stalno postavitev razstave z naslovom "V Ameriko!". Tako je bilo, poleg arheološke razstave iz leta 1997, uresničeno drugo jedro prenove muzeja. Od leta 1995 namreč obstajata projekt obnove in idejni načrt za postavitev muzejskih zbirk, oblikovale pa so ga um. zgodovinarka, mag. Marjeta Mikuž, prof. zgodovine in sociologije Taja Čepič, um. zgodovinarka Dragica Trobec Zadnik ter dipl. arh. Mojca Turk. Razstava " V Ameriko!" temelji na mikroštudiji, ki jo je napravil Dean Ceglar, sedaj sodelavec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo pri ZRC SAZU, ter na terenskih raziskavah spodaj podpisane avtorice razstave. Razstava je zgrajena iz treh delov. Prvi del seznani obiskovalca z razmerami v revolucionarni Evropi 19. stoletja ter s številčnimi podatki o odhajajočih, drugi del je namenjen poti, ki jo je izseljenec prepotoval iz rodne Ribnice do obljubljene dežele - Amerike, tretji del pa je namenjen Ribničanom ter njihovim usodam. Razstavo ter izdajo zloženke sta omogočila Ministrstvo za kulturo RS ter Občina Ribnica, ki se jima ob tej priliki še enkrat zahvaljujem. Najlepše se zahvaljujem tudi vsem ljudem, ki so darovali oz. posodili predmete za razstavo. VIKTORIJA CENTA 310 • M1JLHEH <»! <1 5* im >i .n _.im n >1 S 'S* IXl M* JE. .n 1 fXi.. E ->■ O« ! IS 3. Ribniški tek v okviru občinskega praznika TRIATLONCEM SO SE PRIDRUŽILI TUDI DEČANI Obzaključku svoje uspešne sezone2000 in ob občinskem prazniku Ribnica jeTriatlon klub Ribnica 8. oktobra organiziral 3. Ribniški tek. Po pričakovanju in kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo precejšnje število tekačev. Absolutno najboljši Romeo Živko Vse skupaj seje začelo ob 10. uri s startom najmlajših tekmovalcev - osnovnošolcev, s progo dveh kilometrov. Nad udeležbo najmlajših tekmovalcev smo bili organizatorji presenečeni, saj jih je bilo na startu okoli 15, v glavnem iz Ribnice in Kočevja. Med dečki je v absolutni kategoriji zmagal Bojan Čebin, član Triatlon kluba Ribnica, med deklicami pa Blažka Hrovat, Atletska šola Brigite Bukovec. Pol ure kasneje in prav nič manj zares kot najmlajši prej, so se pognali v tek mladinci, člani, članice in veterani. Tekli so na 10 km dolgi progi. Kljub temu, daje močno deževalo, je bilo na startu 52 tekmovalcev. Za razliko od lanskega leta je bilo letos na startu poleg triatloncev iz Ribnice tudi nekaj ostalih ribniških občanov, ki so se okorajžili in prišli na tek. Organizatorji si bomo v bodoče prizadevali, da iz leta v leto privabimo čim večje število občanov med tekmovalce. Zato že sedaj vabilo za leto 2001 na 4. Ribniški tek, ki bo predvidoma v mesecu oktobru. V absolutni kategoriji teka na 10 km je zmagal lanskoletni zmagovalec Romeo Živko z rekordnim časom 31min in 26s in s tem popravil svoj rekord za 13 sekund. Po tekmi je povedal, daje bil s progo izredno zadovoljen in da seje organizator kljub dežju izredno potrudil ter pripravil odlično tekmo. V ženski kategoriji je prav tako kot lani zmagala Živkova žena Anica Živko. Tekmovalci so bili s tekmo izredno zadovoljni, predvsem pa z napovedovalcema ekipe TV Dober dan, PODREPNIKOM in FATO. Najboljši Ribničan Damijan Kromar Na koncu naj se zahvalim županu Jožetu Tanku, poslancu Benjaminu Henigmanu, vsem sponzorjem, Občini Ribnica, ŠZ Ribnica, redarjem in vsem, ki so kakorkoli in na kakršen koli način pomagali pri sodelovanju ali organizaciji tekaške prireditve. Hvala. MILOŠ PETELIN Točne rezultate teka je možno dobiti na spletni strani: WWW.Triatlon-klub-Ribnica.si Med osnovnošolci je zmagal Bojan Čebin, drugo mesto si je pritekel Simon Pogorelc, kot tretji pa je na stopničkah stal Peter Pucelj Plezalci (skoraj) nikoli ne počivamo Kot verjetno že veste, smo imeli v nedeljo, 15. oktobra, tekmovanje v športnem plezanju ZA POKAL RIBNICE '00. Lahko bi rekli že kar tradicionalno, saj je to že peta tekma, ki smo jo priredili za osnovnošolce. Tekmovanje je potekalo v Športnem centru v Ribnici. Udeležilo se gaje 82 tekmovalcev 12 klubov iz cele Slovenije. Še en dokaz več, da dober glas seže v deveto vas. Torej, tekmovalci so bili razporejeni v štiri kategorije, in sicer mlajši dečki in mlajše deklice (prvi do peti razred) ter starejši dečki in starejše deklice (šesti do osmi razred). Rezultati, ki so jih dosegli: mlajše deklice L Patricija Levstek ŠPO Tržič 2. Tina Noč 3. Leja Kos mlajši dečki L Jure Bečan 2. Nejc Zdovc 3. Luka Murn AO Jesenice ŠPO Tržič ŠPO Tržič ŠPS PD Laško AO Kranj starejše deklice L Katja Planinc AO Ravne na Koroškem 2. Ana Kosmač AO Žiri 3. Tjaša Kosič AO Jesenice starejši dečki L Rok Deželak 2. Matic Kozmus 3. Aleš Jurjec AO Laško AO Laško AK Slovenj Gradec Kot vsako leto smo tudi letos slišali pohvale za dobro organizacijo in nesebično delo nas mladih. S tekmovanjem smo bili zadovoljni tako mi kot prireditelji kot tudi tekmovalci ter njihovi starši oziroma trenerji. Torej, nadaljevanje prihodnje leto... Poleg tega se najlepše zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam pomagali tako finančno kot s praktičnimi nagradami, s katerimi smo razveselili najboljše in poskrbeli za to, da nobeden od tekmovalcev ni bil lačen in žejen (Športna Zveza Ribnica, Avtoklub, Invec d.o.o., Karat d.o.o., Tanko d.o.o., Pekarna Hram, Optik Poznič, Urar Levstek, Intershop ME-LI, Big Bang, B1BA otroški butik, O RTI S center. Sadni butik pri Idealu, trgovina Pristan, trgovina JANA, Zlati klas, Mak d.o.o., trgovina Krošnjar, trgovina Pri Žulju, Mesarija Ambrožič, cvetličarna Špela, trgovina Zimzelen, Micvin, trgovina NAJK). MARJETKA PORENTA StOeSStSLl, SfÄ« ®Ö 1 ÖS 99. L(ETÄ, <» *1S*1 ÖÄ# SGML V Projekt: VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO Tudi letos smo četrtošolci opravljali kolesarske izpite, in sicer 127 učencev, opravilo pajihje 120. Izpitje potekal v dveh delih: teoretični in praktični del. Toda letos nekoliko drugače. Učiteljice 4. razredov smo se odločilezaprojektz naslovom Vsi na kolo za zdravo telo. Trajal je dva tedna, v času od 18.9.2000 do 29.9. 2000.Pouksmovceloti prilagodile projektu tervanj vnesle tudi ekološke vsebine. Preden so se učenci podali na cesto, so opravili preizkus spretnostne vožnje na poligonu. Za sodelovanje smo prosili več zunanjih sodelavcev in vsi so se povabilu prijazno odzvali. Zato bi se ob tej priložnosti javno zahvalila: • POLICIJSKI POSTAJI RIBNICA za večletno požrtvovalno delo in strokovno pomoč, • AVTO ŠOLI HERBBY oz. gospodu Boštjanu Oblaku za strokovno pripravljene učne ure z avdiovizualnimi sredstvi, • AMD Ribnica - gospodu Alojzu Miheliču za poučno predavanje, • OŠ Ribnica - gospe ravnateljici Andreji Šu-lentič, kije omogočila za vse učence - kolesarje nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici Triglav (v času od 18. 9.-29. 9. 2000), • gospodu Ivanu Šegi in gospodu Milanu Čiroviču za postavljanje poligona spretnostne vožnje, • gospodu Ladu Matetu za potrebno gradivo, • gospe Lojzki Merhar, ki je poskrbela za okrepčilo zunanjih sodelavcev. Vsi so po svojih močeh prispevali k učinkovitejšemu in strokovnemu delu ter varnosti otrok. Zahvalila pa bi se tudi vsem sodelavkam, učiteljicam 4. razredov, gospem Alenki Tanko, Branki Lovšin in Olgi Štefanič, Maruši Čop, Darji Benčina in gospodični Karmen Mihelič. Za izdelavo in izvedbo projekta je bilo potrebno veliko ur dodatnega dela, požrtvovalnosti in samoiniciativnosti. Verjetno ni potrebno preveč poudarjati, da nihče ne prevzame rad odgovornosti za varnost 127 otrok. To je delo, ki gaje vredno ceniti. In še sporočilo staršem. Če ste zadovoljni z delom, ki smo ga opravili skupaj z učenci, se svojim otrokom za uspeh zahvalite tako, da se boste z njimi kdaj popeljali na izlet s kolesom (z obvezno opremo), mu morda za darilo kupili varnostno čelado (če je še nima), ali se z otrokom sprehodili po prometnih ulicah in se z njim pogovarjali o prometnih razmerah, ki jim boste priča. Največ pa boste naredili, če boste sami, kot udeleženci v prometu, previdni in strpni, spoštovali prometne predpise. Vašim in našim otrokom boste vzgled in morda se bo ravno vam nekoč to obrestovalo. Saj vsi vemo, da so otroci še vedno naše največje bogastvo. Še enkrat: HVALA VSEM SODELUJOČIM! Mentorica prometne vzgoje: MOJCA JELUŠIČ V vrtcu in vse okrog njega je 17. oktobra kipelo od športno-zabavnega vrveža (met žoge na koš, igre s kolebnicami, trim steza, badminton, tenis, du-atlon, pohod, gibalno zabavne igre). In tudi od koristnega dela, pa čeprav so se na starše in otroke vsake toliko časa usule kaplje, da bi jih na koncu prepodil še dež. Naključni obiskovalec je kljub temu z lahkoto zaslutil veselje, razigranost, dobrodušnost, za- gledal tisti žar v otroških očeh in se namuznil ob igrivem smehu. To je pravzaprav to. Vrtec mora odsevati vse dobro, kar človek premore, ker ima opravka z vzgojo najbolj nežne in neomadeževane dušice na svetu - otroka. V ribniškem vrtcu se ta občutek dobronamernosti pogosto porodi. AP Vrsta gugalnic je stara tudi več kot dvajset let, je pripovedovala ravnateljica Andreja Hojč, medtem ko je skupaj z moško-žensko ekipo staršev urejala odvodnjavanje pod njimi. Zato, da ne bi otroci z gugalnic skakali v blato! Starši pa želijo za svoje otroke poskrbeti prej, kot bi to lahko storil dodatni denar, in so bili pripravljeni darovati še en sobotni dan, da bi okrog vrtca uredili tisto najnujnejše. MIHE IM n H MJ1JMO«::! S »I ■8 0 1 z * c m S ■ Z * ANKARAN 2000 LETNA ŠOLA V NARAVI Začetek šolskega leta so četrtošolci preživeli na morju v Ankaranu. V šolo v naravi je odšlo 129 učencev in 12 spremljevalcev. Vreme je bilo kar ugodno, zato smo večino časa posvetili plavanju. Nekateri učenci so znanje plavanja izpopolnjevali, nekateri pa so osvajali prve tehnike plavanja. Na koncu smo podelili 11 priznanj ANKARANČEK PRIPRAVNIK, 55 priznanj BRONASTI ANKARANČEK, 54 priznanj SREBRNI ANKARANČEK in kar 8 priznanj ZLATI ANKARANČEK. Slednjega so prejeli: Mark Klarič, Ajda Dejak, Nejc Oblak, Rebeka Babnik, Anja Topolovec, Sara Oražem, Sebastjan Kočevar in Nejc Lovšin. Preostali čas smo zapolnili s poukom, športnimi dejavnostmi in družabnimi večeri. Ves teden smo merili temperaturo zraka in vode ter spoznavali zakonitosti obmorskega sveta. K pouku smo povabili tudi botaničarko, ki nas je opozorila na veliko zanimivosti hotelskega parka.Na prvi naravoslovni dan smo se z ladjico odpeljali v mesto Piran. Med vožnjo smo opazovali še druge kraje slovenskega primorja. Izvedli smo medrazredno tekmovanje v boju med dvema ognjema in se pomerili v pikadu. Navdušili so nas plezanje in vaje iz aerobike, ki smo jih s pridom uporabili v otroški matineji v D1SCU. Med učitelji in učenci je prevladovalo dobro delavno vzdušje, kar je pripomoglo k izpeljavi vseh zastavljenih ciljev. Za požrtvovalno delo se vsem sodelavcem in sodelavkam šole v naravi lepo zahvaljujem. Pedagoški vodja šole v naravi: BRANKA LOVŠIN Počitnice so minile. Pni ponedeljek v septembru smo šli v Ankaran, kjer smo imeli šolo v naravi. Šli smo vsi učenci četrtih razredov. Peljali smo se s tremi avtobusi. Ko smo prišli tja, smo bili veseli, ker smo zagledali morje. Nastanili smo se v hišicah. Zunaj je malo deževalo, vendar smo se šli kopat v bazen. Jedli smo v restavraciji. Opazovali smo ladje, čolne, tankerje, ribiče, galebe in trajekt. Merili smo tudi temperaturo zraka. V četrtek smo se z ladjo odpeljali v Piran. Tam smo si ogledali Tartinijev trg in Akvarij. V akvariju so bile morske živali in rastline. Zadnji dan smo tekmovali za zlatega, srebrnega ali bronastega ankarančka. Veseli smo se vračali domov. Hvaležni smo učiteljicam, ki so lepo skrbele za nas. Bilo je zelo lepo. Matej Mihelič, 4.d BIL SEM V ŠOLI V NARAVI Ankaran je lep kraj, tam zabavali smo se nekdaj. Četrtošolci smo se učili, plavali in se lovili. Kdor bazen preplaval je, dobil za nagrado ANKARANČKAje. Za lepe dneve in čudovito pestre večere so skrbele učiteljice vesele. Da bilo nam je lepo, se zdaj vsipogovarjamo. Rok Žepohar, 4.a O Z z c< J a Ja, narava seje že preoblekla v jesenska oblačila in svoje zelene barve zamenjala za tople barve življenja. Morda bo kmalu zapadel sneg, kdo ve ... Ni važno, v kaj je narava odeta, vedno je posebna in lepa, saj je neskončna, nepojmljiva ter vsak dan drugačna. Le nekaj pa si narava zase prav gotovo želi: da bi jo znali vsak trenutek spoznavati, razumeti, doživeti, spoštovati in seveda varovati! Datum: Kam: Zahtevnost: Trajanje: Vodja: SOBOTA, 11. 11.2000 na TRDINOV VRH (1178 m) NI ZAHTEVNA 3 ure Jože Andoljšek Datum: Kam: Zahtevnost: Trajanje: Vodja: SOBOTA, 10. 12.2000 na SPOMINSKI POHOD NA TIŠJE NI ZAHTEVNA 3 ure Petra Vesel Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). ZDENKA MIHELIČ Bazen ponovno odprt Z novo kurilno sezono se ponovno odpira zimski bazen v Športnem centru Ribnica. Prosti so še večerni termini za zainteresirane skupine. Informacije so vam na voljo na telefonu: 8369 663 ali 041 634 650. NEKDAJ BIL JE TAKŠEN RIBNIŠKI VSAKDAN... RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMU 19. v 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA Narod, ki nima svoje zgodovine, ali pa svojo zgodovino zanemarja, je obsojen na propad. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za našo lokalno zgodovino. Rib-n ica s svojo okolico je ena izmed redkih slovenskih pokrajin, ki ima Mag. BRANE KOZINA ohranjeno bogato dediščino v pisnih dokumentih, ki so ohranjeni v slovenskih arhivih. Lahko smo srečni, ponosni in hvaležni našim predn ikom za to bogastvo. Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. V zgodovini Ribniške doline bomo obrnili list knjige za stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življenje ob prelom u stoletja, mlajšim pa izziv po "brskanju" v arhivu in iskanju "nečesa novega". Z izborom dokumentov ali njihovih delov skušam predstaviti življenje v Ribnici v obdobju 1875 do 1941, osvetliti tedanje življenje, delo, navade..., s tem pa posredno pritegniti "radovedneže", da skupaj prispevamo nekaj k monografiji Ribnice in Ribniške doline, kar naj bi bil cilj našega dela. Izziv velja. mag. BRANE KOZINA SOCIALA, ZDRAVSTVO ŽUPANSTVU OBČINE RIBNICA 25.8.1919 Županstvu se naroča, da prebivalce - hiše v Otavicah, kjer leži na osepnicah bolni begunec V. P., do novega uradnega ukaza kontumacira, to se pravi, dotične osebe ne smejo priti v dotiko z nobeno drugo osebo, ne smejo javnih prostorov (gostilne, trgovine in cerkve) obiskovati, ker ne sme v dotično hišo tudi nobena druga oseba. Osamljenje se mora s stražo zagotoviti. Na omenjeni hiši se mora zaznamovati z dobro vidno tablo, ki ima na beli podlagi s črnimi 12 cm visokimi črkami napravljen napis: ČRNE KOZE V HIŠI = VHOD STROGO PREPOVEDAN. Če bi bolni umrl, je truplo zaviti v rjuho, ki bo napojena s 5% rastopino karbolne kisline, nato ga položiti v smolo zamazano rakev ter prenesti v mrtvašnico. Mrliča se ne sme hoditi gledat... Koncem bolezni se mora soba (tla, stene in oprava) in oblačilo s 5% karbolno kislino umiti, posteljna slama sežgati, telesno in posteljno perilo vseh oseb v hiši izkuhati, bolnik pa z milom in toplo vodo umiti. Ločitev drugih prebivalcev mora od tega časa dalje trajati še 22 dni. V se to je javno objaviti v celi občini. V smislu dekreta... se bodo cepili v sili prebivalci vasi Otavice... Če bi se kdo upiral cepljenju ali nebi k cepljenju prišel, se bo strogo kaznoval. SOCIALA,ZDRAVSTVO IZJAVA-PREBIVALCEV HROVAČE DRŽAVNEMU ODBORU 23.1.1911 Podpisani posestniki v Hrovači spadajo v občino Ribnico, naznanjamo, da so se naši predniki, že pred dolgimi leti dogovorili in sklenili z Ribniškimi gospodi, teržani in druzimi vaščani naše občine, da terg sam svoje in tudi vsaka vas svoje reveže preskerbuje. To se je bilo zmeraj natanko deržalo... Pretečeno leto pa je g. Franc Grebence iz Dolenjih Lazov poslal dva reveža v gostilno na hrano in na stanovanje in z tem napravil velike stroške.. Velikih in dragih hiš in postrežnikov mi ne zmoremo plačevati, saj imamo toliko davkov, in doklad daje groza, da se ne da več shajati, skoraj bi bili primorani iti vsi v Ameriko.. Prosimo torej veleslavni Deželni odbor, naj nam naše stare, pa dobre navade glede naših revežev odobri... (OP. B. K.)-sledi 18 lastnoročnih podpisov OP. Podobne izjave so podpisali tudi prebivalci trga Ribnica, vasi Otavice, Lipovec, Makoša, Breg, Gorenja vas. PROMET OBČINI RIB.NIC1-VASI JURJEVIČA, KOT, BREŽE, SAJEVEC 2?. II. 1939 Tri leta so že potekla od kar je v ribniški dolini nastala iz več občin ena, lepa občina Ribnica. Občani iz bivših malih občin od združitve nismo pričakovali bog ve kakih koristi, da se pa kljub 3 letnemu obstoju nove občine ne bojo uredile vsaj zadeve, ki so radi združitve nastale, gotovo nismo pričakovali. Kaj je ovira, da sen. pr. ne uredi enkrat za vselej vprašanje občinskih cest, ki je v naši občini gotovo najnujnejše, nam ni znano. Bivša občina Jurjeviča ima za vzdrževati 7 do 8 km občinskih cest, kot jih skoraj nimajo skupaj bivša občina Ribnica, Sušje in Velike Poljane, o . .Nimamo namena kritizirati delo občinskega odbora ... da se čimprej pristopi k rešitvi tega neodložljivega vprašanja in odločno zahtevamo: da se občinska cesta Ribnica -Jurjeviča - So-draška meja, katera je bila na teritoriju bivše okoliške občine že sprejeta, sprejme v prvi razred. o . . Res je, da bi občinske naklade nekoliko narasle, bilo bi pa to v resnici samo primerno izenačenje v vzdrževanju občinskih cest. o . .Vseh 80 volilcev vasi Jurjeviče neračunajoč ostalih, smo postali borci za naše upravičene zahteve in si bomo vse tiste, ki bi nam v tem oziru nasprotovali, zapomnili. Ena občina, enako delo, enake koristi. OP. B. K. - podpisalo 80 volilcev vasi Jurjeviča, ter načelniki vasi Kot, Sajevec in Breže. NOTRANJE ZADEVE PRITOŽBA- OKRAJNEMU GLAVARSTVU V KOČEVJU 24.5.15S6 Ker mi Ribničanje že več nemoremo z domačimi redi ali organi ponočnjake strahovati za torej smo primorani se na Slavno C. kr. okrajno glavarstvo se zoberniti z ponižno prošnjo in sicer vsled sledečih razlogov: 1. Fantje ponočnjaki so že nekoliko časa sem cele noči po konci, ter vedno ukajo, kričajo, in uro čez polnoči kričijo. 2. Klopi ali stole pred hišami jemljejo proč in jih v vodo ali nekatere na sredo ceste postavljajo. 3. Truge, ki stoje pred kerčmarskimi hišami jih postavljajo na vežna vrata, tako, da ako bi hišni gospodar, kateri zjutraj vrata odpira, naglo odprl, bi mu truga na glavo padla. 4. Dali so tudi celo žert ali hlod čez cesto ki pelje iz Kočevja v Ljubljano. Od vozov pobirajo lunke??. 5. Zvalili so tudi še celo debelo kamenje na glavno cesto, in tako prevoz jako nevarno storili, in vsled tega prosimo slavno c. kr. okrajno glavarstvo vljudno blagovoli: - policisko uro za fante skrajšati, da smejo le do desete ure zvečer po tergu hoditi ali sploh zunaj biti, - naj bi se c. kr. gendarmerijaski postaji tu zaukazalo, terg Ribnico večkrat patrurirati posebno ob nedeljah zvečer... Prosimo, da se ta prošnja nemudoma reši in nas podpira v vseh zadevah. VRHOVNEMU ŽUPANSTVU 14.2.1886 Ponočno vpitje in razgrajanje se je po trgu strašansko vnelo zlasti ob nedelah in praznikih. Preteklo nedelo 11.trn. seje rjovenje začelo ob 9.h zvečer, ter je trajalo do 3. ure po polnoči, bil je izamenjen tudi tepež ali še celo poboj, kakor ponočni čuvaj Plevel pripovedoval je. To potrjujejo tudi polena, katera so ženske po tergu v ponedelek jutro pobirala. Jeli to omika? * Tekst ni pravopisno in jezikovno popravljen. >■ J* JLS n CZ 0«:K Najlepša med lepimi. Stanovanjska hiša Martina Lavrača iz Grčarskih Raven se diči s krasnim in prostornim vrtom poleg gozda. Opazila ga je tudi strokovna komisija in mu dodelila prvo mesto v akciji "Urejena Ribniška dolina". Foto Barbara Prelesnik