204
Politične stvari.
Še nekaj o smrti bavarskega kralja.
Na bregu Starenberškega jezera sledijo se stopinje kraljeve in Guddenove, enako se sledijo stopinje tudi še na dnu vode do onega mesta, kjer je bil boj med obema in kjer blizo sta se potem našli trupli utopljencev. To in pa sledovi na truplih utopljencev je pa tudi vse, iz česar se da sklepati na ono skrivnostno dogodbo.
Ljudje, ki so pokojnega kralja bolj natanko poznali, se bolj nagibajo k mnenji, da je kralj najprej nenadoma mahnil po svojem spremljevalcu z namenom, omamiti ga, potem pa preplavati jezero in se podati v prostost med ljudstvo. Na to kaže udarec, katerega ima truplo Guddenovo na čelu, na to kaže tudi okolščina, da je kralj slekel obe suknji,   na   kar  bi  mu še misliti
205
oe bilo, ako bi se bil hotel utopiti in ne preplavati plitvega jezera, da bi se rešil med ljudstvo, katerega je bilo binkoštno nedeljo večer prav mnogo v bližini Sta-renberškega jezera. — Zdravnik moral je po vsi svoji dolžnosti varovati kralja, misleč, da se hoče vtopiti, je skušal mu to zabraniti in pri boju v vodi našla sta oba nesrečno smrt.
Se ve, da je mnenje, da je kralj v napadu besnosti divjal naprej v svoj pogin in odstranjevaje zapreke usmrtil svojega zdravnika in pri tem boju sam našel nehote smrt — tudi popolnoma opravičeno.
Med tem, ko je ljudstvo bavarsko k pogrebu spremljalo svojega kralja, imeli so se ljudski zastopniki pečati z resnejšim vprašanjem, vprašanjem zarad nasledstva na prestolu, še prej pa z vprašanjem duševnega stanja umrlega in pa novega kralja.
Ministerstvo podalo je deželnemu zboru preobilnega gradiva segajočega nazaj do leta 1865., iz katerega je bilo razvideti, da je bil duh kraljev omračen uže koj od začetka in da je ta stan postajal hujši od leta do leta, izrekoma zadnjih 10 let se sme trditi, da kralj ni bil več zmožen za vladanje.
Ogibal se je ljudi bolj in bolj, videti ni hotel nikogar, celo ministrov ne, na zadnje opravljal je vse svoja vladarska opravila po posredovanji nadzornika tvojih konjskih hlevov ali po svojih strežaju Majerju ali po svojem brivcu.    Pa še vseh teh se je rajši ogibal.
Kosilo je naročal redno za več—12 do 24 oseb — pa k obeiu vsedal se je redno prav sam vsi drugi prostori ostali so prazni, kralj pa si je domišljeval, da so jih zasedle sloveče zgodovinske, zdavnej umrle osebe, s katerimi se je kralj razgovarjal zmiraj sam po več ur zaporedoma. Razun tega imel je kralj bolestno sljo po zgradbah, po zidanji, za katere je kralj potrosil brezštevilnih milijonov in to za zgradbe, ki nimajo skoraj ni-kakoršne vrednosti.
Gotovo je tudi,   da si je kralj zadnji čas   v vednih in velikih denarnih zadregah,   prizadeval dobiti si kjerkoli posojila, da bi mogel še dalje, kakor doslej,  šariti. V ta namen pošiljal  je kralj svoje posle na vse strani, najpomenljivejši pa  so koraki,   storjeni  v ta namen na Francoskem.   Ni še  pojasnjeno  in morebiti ostane tudi v prihodnje še  skrito,  jeli je  kralj  iskal  posojila  pri sedanji vladi ali pri grofu  pariškemu  in  v koliko  bila je pri  tem   ali  onem   kot   posrednik   vdeležena  Roth-schildova firma v Parizu.    Govorilo se je, da bi bil pokojni kralj   za tako  posojilo  obetal francoski za slučaj vojske nevdeležbo (neutraliteto) Bavarske. — Od druge prav zanesljive   strani  pa   se  zagotovlja,   da je rajnki kralj imel   namen,   Bavarsko  prodati in   si prisvojiti drugo absolutistično državo. Tudi to znači duševni stan umrlega kralja. — Naslednik kraljev pa je po tamošnjih postavah  uže tudi mnogo let zblaznel mlajši brat kraljev, Oton, sedaj 39 let star.
V krogih merodajnih v tamošnji politiki protresa-valo se je pomenljivo vprašanje, jeli je mogoče do prestola pustiti zblaznelega in neozdravljivega pretendenta. Vsi krogi žele uže enkrat Bavarski dati pravega kralja z zdravim umom. Pomenljivo je to vprašanje, pa posebno v denarnem oziru, ker kraljevi dohodki znašajo krog 4 milijonov, vladarju pa je izgovorjenih samo nekaj nad 200.000 mark. Ako ostane zblazneli brat po imenu kralj, morajo se njegovi dohodki nabrati in pripadejo po smrti njegovi bližini sorodnikov, sicer pa bi pripadli kralju dejanskem vladarju vsi kraljevi dohodki in je temu tudi mogoče z radodarnostjo in večjem kraljevim svitom zastopati državo.
Deželni zbor imel je posvetovanje o teh vprašanjih, pa za sedaj sprejel je samo predloge zarad vladarstva ne da bi rešil dokonečno vprašanje zarad nasledstva na prestolu.
Videti je, da se bo začasno pustilo tudi liberalno ministerstvo z Lužo m in sd prestroji v novo še le po prihodnjih volitvah.