Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |||| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
69. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	7.	novembra 1931.	Letnik	II.
V S E B
498. Zakon o dopolnitvi zakona, s katerim se odlagajo volitve trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic.
499. Odločba, da se ukine generalni konzulat kraljevine Jugoslavije v Ženevi.
50(1. Uredba o opravljanju prisege drž. uslužbencev v resortu ministrstva za poljedelstvo.
501. Uredba o ustroju in področju oddelkov in strokovnih referentov kontrole mer.
502. Uredba o izpremembi uredbe o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev.
509.	Odločba glede volitev delavskih zaupnikov v rudarskih in topilniških podjetjih.
504. Dopolnitev k tarifi o plačilu žigovine za pregled in žigosanje meril in merilnih priprav.
505. Pravilnik o povračilu stroškov za službena potovanja mo-nopolskih delavcev.
Zakoni in kraljevske uredbe.
498.
Mi
ALEKSANDER I., pn milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon*
o dopolnitvi zakona, s katerim se odlagajo volitve trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic, z dne 30. aprila 1929.**
§ i.
Clen 1. zakona, s katerim se odlagajo volitve trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic, se dopolni s tretjim odstavkom, ki se glasi:
V zbornicah, ki so skupne za trgovino, industrijo in obrt, se smejo postaviti po potrebi dva ali največ trije podpredsedniki.
* "»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	marca 1931., štev. 67/XX/130.
** Zakon glej >Uradui liste št, 221/54 iz leta 1929.
I N A :
50(5. Pravilnik o navodilih in pojasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadrugah.
507. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o navodilih in po jasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadruga!).
5.08. Pravilnik o brezplačni in znižani vožnji na železnicah i.i ladjah v državni eksploataciji.
509. Državni tehniški izpit.
510. Razpis o uvoznem ocarinjanju bobineta s Čipkastimi šarami.
511. Razpis o ocarinjanju banan v škatlah iz kartona.
512. Razpis o oprostitvi od uvozne carine na butilov alkohoi
513. Oprostitev raznih ustanov od davka in samoupravni / doklad.
514. Prepoved o sprejemanju poštnih povzetnih pošiljk za Avstrijo.
515. Izločitev selišča Čušperka iz občine Račne.
516. Odločbe državnega sveta.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
Ko dobi ta zakon moč, nehajo veljati vse odredbe drugih zakonov, ki mu nasprotujejo.
V Beogradu, dne 12. marca 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. R. Živkovič s. r.
499.
Ml
ALEKSANDER !., p« milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
odločamo*
na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle. Našega ministra brez portfelja, v soglasju s predsednikom Našega ministrskega sveta, na podstavi § 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. marcu 1931., štev, 58/XVI/9gr,
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r. Videt
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Dimitrije V. Ljoue s. r.
ter konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25 marca 1930.*,
da se ukine generalni konzulat kraljevine Jugoslavije v Ženevi.
Namestnik Našega ministra za zunanje posle, Naš minister brez portfelja, naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 24. februarja 1931.
Aleksander s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister brez portfelja dr. K. Kumanudi s. r.
Uredbe osrednje vlade.
500.
Na podstavi člena 1. zakona o prisegah z dne 15. februarja 1929. in v zvezi s § 68. zakona o uradnikih predpisujem to-le
uredbo
o opravljanju prisege državnih uslužbencev v resortu ministrstva za poljedelstvo.**
Člen 1.
Državni uslužbenci v resortu ministrstva za poljedelstvo opravljajo to-le prisego:
»Jaz, I. I., prisezam na vsegamogočnega Boga, da bom zvest vladajočemu kralju in domovini, da se bom pri uradovanju držal državnih zakonov in da bom vestno vršil svojo dolžnost. Tako mi Bog pomagaj!«
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 22. oktobra 1931.; št. 66.858/1.
Minister za poljedelstvo dr. M. Neudorfer s. r.
501.
Na podstavi §§ 1., 4., 5., 6., 7. in 8. zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih,f §§ 15., 16., 18., 22., 26., 27.,
31.,	32., 43. in 48. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi,f+ ter §§ 19., 37. in 42. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra
* Zakon glej »Uradni list« štev. 260/54 iz leta 1930.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. oktobra 1931., št. 252/LXXVI11/543.
t Zakon gl. »Službeni list« št. 459/66 iz leta 1931.
jjt Zakon gL »Uradni U*t< & 2&£tf0 iz k ta 1928,
in platine* ter v sporazumu z ministrom za notranje posle predpisujem
uredbo
o ustroju in področju strokovnih referentov (oddelkov) kontrole mer.**
Člen 1.
Za izvrševanje poslov kontroliranja meril, merilnih priprav, steklenic, posod in sodov, kakor tudi za preizkušanje čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, se ustanove pri sreskih načelstvih in njih organizacijskem sestavu oddelki kontrole mer, kojih sedeže in teritorialno pristojnost določi minister za trgovino in industrijo. Minister za notranje posle določi v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo sedež tistih sreskih referentov kontrole mer, ki se postavijo za več srezov.
Naziv oddelka je: oddelek koutrole mer pri sreskem načelstvu v (naziv sedeža).
Člen 2.
Strokovni referenti kontrole mer, kojih službeno območje obseza več političnih srezov, so podrejeni, dokler vrše službo, v službenem oziru sreskemu načelniku tistega sreza, v čigar območju vrše službo, sicer pa sreskemu načelniku, v čigar območju jim je določen sedež.
Člen 3.
Na zahtevo posameznih občin se odobrijo za območje posameznih ali več srezov skupaj posebne postaje za kontrolo sodov. Odobrene postaje so v sestavu tistega sreskega načelstva (oddelka kontrole mer), v čigar območju so.
Pri postajah za kontrolo sodov se smeta vršiti samo pregled in žigosanje sodov.
Naziv postaje je: Postaja za kontrolo sodov v (naziv sedeža).
Člen 4.
Postaje za kontrolo sodov odobrava minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za notranje posle.
Občine, pri katerih se ustanove postaje za kontrolo sodov, morajo dati brezplačno na razpolago potreben prostor in tehnično opremo, v času poslovanja pa tudi postrežbo, kurjavo, razsvetljavo in vodo.
Člen 5.
V področje oddelkov (sreskih referentov) kontrole mer spadajo ti-le posli:
1. prvi in občasni pregled meril in merilnih priprav, steklenic, posod in sodov, ki se rabijo v javnem prometu;
2. preizkušanje čistine in žigosanje, kemične analize izdelkov iz zlata, srebra in platine;
3. nadzorstvo nad merili, merilnimi pripravami, steklenicami, posodami in sodi, ki se uporabljajo v javnem prometu;
4. nadzorstvo nad obrti, ki se bavijo s proizvajanjem ali s prodajo izdelkov iz zlata, srebra in platine.
* Zakon gl. »Uradni list« št. 253/70 iz leta 1928.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z do® 19, marca 1931., št, 02/XYIU/110.
Člen 0.
Vsi posli, navedem v prednjem členu, se vrše po odredbah odnosnih uredb, pravil in navodil, ki se izdajo za izvrševanje zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi, in zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
Glede tehničnega poslovanja dobijo oddelki kontrole mer navodila od osrednje uprave za mere in dragocene kovine.
Člen 7.
Oddelki (sreski referenti) kontrole mer vrše pri merilih in merilnih pripravah, ki se rabijo v javnem prometu, prvi in občasni pregled in žigosanje teh-le vrst meril: meril za dolžine, za debeliue in površine, meril in merilnih priprav za merjenje tekočin in suhih snovi, nadalje steklenic in posod, utežev, tehtnic, plino-merov in vodomerov.
Po potrebi sme osrednja uprava za mere in dragocene kovine prepustiti v pristojnost sreskih referentov pregled in žigosanje tudi drugih vrst meril in merilnih priprav.
Člen 8.
Preizkušanje čistine ter žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine, vrše oddelki kontrole mer v Ljubljani, Celju, Zagrebu, Osijeku, Banjiluki, Splitu, Sarajevu, Dubrovniku, Subotici, Novem Sadu, Nišu in Skoplju.
Od spredaj naštetih oddelkov vrše oddelki v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu preizkušanje čistine ter žigosanje domačih in tujih, drugi oddelki pa sanjo preizkušanje čistine ter žigosanje domačih izdelkov iz zlata, srebra in platine.
Člen 9.
Za službeno mesto, kjer se vrši delo za pregled in žigosanje meril in za preizkušanje čistine dragocenih kovin, se smatrajo tisti prostori, v katere sme vsakdo prinesti svoje stvari na pregled in žigosanje.
Poleg stalnih službenih mest na sedežih sreskih referentov kontrole mer so ustanove tudi začasna službena mesta. Za začasno službeno mesto se smatrajo: a) postaje za kontrolo sodov in b) središča, določena za občasni pregled meril in merilnih priprav. Za opravljanje občasnega pregleda meril se smejo po potrebi določiti začasna službena mesta tudi na sedežu strokovnega referenta.
Stalno in začasno službeno mesto oddelka kontrole mer mora biti zunaj označeno z vidnim znakom.
Člen 10.
Prvi pregled in žigosanje meril (novih in popravljenih) in sodov, kakor tudi preizkušanje čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, se vrši redoma v službenih prostorih strokovnega referenta.
Na zahtevo stranke se smeta izvršiti pregled in žigosanje meril in sodov tudi na mestu samem zunaj službenih prostorov, Če to zahteva tehnična potreba.
Preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine, se smeta vršiti zunaj službenih prostorov samo ob dražbi pri zastavljalnicah in sličnih ustanovah, vendar samo v primeru, če bi stvari, katere se dražijo, ne bilo moči prenesti v službene prostore oddelka.
Člen 11.
Občasni pregled in žigosanje meril se vršita na sedežu oddelka kontrole mer, kakor tudi v določenih sre-
diščih, v katerih so v smislu odobrenega delovnega programa začasno pristojni kontrolorji mer. Delovni program za občasni pregled hieril se predloži najkešpeie do konca meseca januarja vsakega leta v odobritev osrednji upravi za mere in dragocene kovine.
Prostore za službeni posel pri pregledu in žigosanju meril na središčih ter potrebno postrežbo daje strokovnemu organu brezplačno na razpolago dotična občina.
Občasni pregled in žigosanje sodov se vršita redoma samo v stalnih ali začasnih prostorih oddelka kontrole mer ali postaje za kontrolo sodov.
Na zahtevo stranke se sme izvršiti občasni pregled meril ali sodov, če to zahteva tehnična potreba, tudi na mestu samem zunaj stalnih ali občasnih prostorov urada.
Člen 12,
Če se pregleduje in žigosa zunaj stalnih ali občasnih službenih prostorov urada, morajo stranke po potrebi dati uradniku na razpolago primeren prostor, in postrežbo, lastniki krajevnih tehtnic pa potrebno breme v ustrezni obliki. Če se vršita pregled in žigosanje sodov na mestu samem, morajo r- ':ti stranke tudi druga sredstva (vodo, gorljivi material, sposobno tehtnico itd.), ki so potrebna za poslovanje.
V breme stranke, ki je zahtevala odhod na mesto samo, gredo tudi stroški za prenos za poslovanje potrebnih priprav in morebitni stroški za uradnika.
Člen 13.
Referentom in drugemu osebju oddelkov kontrole mer pripada za službena potovanja na stroške države ali zasebnih strank povračilo potnih stroškov po predpisih, ki veljajo tudi za druge uslužbence resorta notranje uprave.
Povračilo za prenašanje in prevažanje državnih stvari (instrumentov), ki so potrebne pri pregledu in žigosanju na mestu samem, meril in merilnih priprav, se izplačuje po odredbah pravilnika štev. 3843 z dne 12. junija 1929. (»Službene novine« štev. 242-C z dne 19. oktobra 1929.).
Povračilo za potovanja na stroške strank se sme odobriti samo na podstavi predpisno sestavljenih potnih računov.
Člen 14.
Oddelki kontrole mer vodijo posebne sezname o izvršenih pregledih meril, merilnih priprav, steklenic, posod in sodov, kakor tudi o izvršenih preizkušnjah čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
O svojem poslovanju ob pregledu in žigosanju pred-lagajo osrednji upravi za mere in dragocene kovine mesečna in letna poročila.
Člen 15.
Oddelki kontrole mer vodijo vsak za svoje območje seznam imetnikov meril, merilnih priprav, steklenic, posod in sodov, kakor tudi seznam vseh proizvajalcev in prodajalcev izdelkov iz zlata, srebra in platine, javnih in^ zasebnih zastavljalnic, avkcijskih zavodov, komi-sionarjev in vobče ustanov, ki se bavijo z dražbo izdelkov iz dragocenih kovin.
Tstotako vodijo oddelki tudi seznani proizvajalcev, popravljalcev in uvoznikov meril in merilnih priprav.
13t>2
69. koš
tlen 16.
Državna oblastva in naprave, ki so pristojne za odobravanje obrtov, obveščajo tudi strokovne referente o pričetku obratovanja in o prestanku.
Pri zbiranju podatkov o lastnikih meril, merilnih priprav, steklenic, posod in sodov, morajo sodelovati tudi občinska oblastva.
Clen 17.
Nadzorstvo nad merili, merilnimi pripravami, steklenicami, posodami in sodi, ki se rabijo v javnem prometu, se vrši nenadoma in po možnosti tedaj, ko se merila uporabljajo.
Pregled obrtov, ki se bavijo s proizvajanjem ali s prodajanjem izdelkov iz zlata, srebra ali platine, se mora vršiti redoma samo v času, ko so obratovalnice po veljavnih predpisih odprte. Izven tega je dovoljeno, izvršiti pregled obrta samo v primeru, če je neobhodno potrebno, da se z njim prepreči ali odkrije drzna kršitev zakona.
Nadzorstvo se mora vršiti tako, da se lastniki meril ali obrtov ne izpostavijo neprijetnostim.
Člen 18.
Če se pri izvrševanju nadzorstva ugotove kazniva dejanja, se mora to prijaviti tistemu oblastvu, ki je pristojno za postopanje po takih kaznivih dejanjih.
Prijavi se priloži zapisnik o dejanskem stanju in morebiti zaplenjena merila. Če gre za kazniva dejanja po zakonu o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, ostanejo izdelki zaplenjeni pri uradu, dokler se zadeva ne reši.
Člen 19.
Tehnična oprema oddelkov kontrole mer in postaj za kontrolo sodov sestoji iz priprav in pribora, potrebnega za pravilno poslovanje pri pregledu in žigosanju vseh vrst meril in sodov, ki spadajo v njih pristojnost, kakor tudi pri kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
S kakšno tehnično opremo se morajo uradi preskrbeti, določi osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Člen 20.
Žige za žigosanje meril in izdelkov lz zlata, srebra in platine da v uporabo strokovnim referentom osrednja uprava za mere in dragocene kovine. V ta namen se obrnejo oddelki kontrole mer neposredno na osrednjo upravo za mere.
Vsak oddelek ima svojo redno številko žiga, katero določi osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Po potrebi se sme določiti postajam za kontrolo sodov tudi posebna redna številka žiga.
Člen 21.
Sprejete žige hrani po činu najstarejši uradnik ter jih izdaja po potrebi uradnikom za službeno uporabo. Vsak uradnik mora sprejete žige po izvršenem žigosanju takoj vrniti.
Če se kak žig pokvari zbog uporabe, ga je radi nadomestitve z novim vrniti osrednji upravi za mere in dragocene kovine,
Strokovni referenti morajo hraniti zaupane jim žige z največjo pazljivostjo in odgovarjajo za škodo, ki’ bi utegnila nastati radi izgube žiga ali ker je prišel v roke nepoklicanim osebam.	•'
Številko in vrsto žigov, ki se dajo posameznim oddelkom v uporabo, določi osrednja uprava za mere.
Člen 22.
Vse obrazce in tiskovine, ki so potrebni za poslovanje oddelkov kontrole mer, predpiše osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Ona jih tudi zalaga z njimi.
Člen 23.
Stalne in občasne postaje za kontrolo mer se otvo-rijo pri industrijskih podjetjiti, ki izdelujejo merila in merilne priprave, steklenice, posode in sode ali vobče stvari, ki se morajo žigosati. Sinejo se otvoriti tudi pri podjetjih, ki uporabljajo v svojem delu v večjih količinah žigosana merila.
Odobrena postaja za kontrolo mer je v ustroju tistega sreskega načelstva (oddelka kontrole mer),, v čigar območju je.
Člen 24.
Postaje za kontrolo mer smejo vršiti pregled izdelkov samo tistili podjetij, na kojih prošnjo so se ustanovile.
Člen 25.
Podjetje, ki prosi za odobritev postaje za kontrolo mer, mora dati brezplačno na razpolago za poslovanje sposoben prostor in potrebno postrežbo ter se zavezati, da nabavi na lastne stroške vso tehnično opremo in da povrne vse stroške za vzdrževanje postaje.
Tehnično opremo postaje določi osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Ona določi, katere predmete te opreme smejo uporabljati radi kontroliranja svojih proizvodov tudi podjetja, kateri predmeti se morajo hraniti pod ključem, in katere sme uporabljati samo uradnik .oddelka kontrole mer.
Druge pogoje za odobritev postaje določi od primera do primera minister za trgovino in industrijo pri reševanju prošnje.
Člen 26.
Stalna ali občasna postaja za kontrolo mer sme pričeti s poslovanjem, če
1. odobri njeno otvoritev minister za trgovino in industrijo;
2. ugotovi osrednja uprava za mere in dragocene kovine, da so na razpolago dani prostori in nabavljena tehnična oprema sposobni za poslovanje.
Člen 27.	V
Oddelki kontrole mer in dragocenih kovin imajo potrebno število kontrolorjev mer, žigosačev, služite-ljev, po potrebi tudi kemikov. Za izvrševanje pisarniških poslov ali poslov žigosanja sodov se smejo postaviti tudi dnevničarji. .	..
Oddelku načeluje šef. Njega določi izmed osebja do-tičnega oddelka minister za trgovino in industrijo.
Člen 28.
Kemiki so uradniki I. kategorije, kontrolorji mer II« kategorije, žigoeači pa III, kategorije.
Za kemike se sprejmejo samo osebe z dovršeno tehniško fakulteto (diplomirani inženjerji kemije), za kontrolorje mer z dovršeno srednjo tehniško šolo strojne stroke.
Zigosači morejo biti osebe s šolsko izobrazbo, ki se prizna za III. kategorijo. Prvenstveno se upoštevajo osebe z dovršeno nižjo rudarsko šolo ali pa zlatarski mojstri s šolsko izobrazbo za III. kategorijo.
Glen 29.
Osebje oddelkov kontrole mer mora izvrševati vse svoje posle točno in vestno.
Kemiki in kontrolorji mer morajo vršiti vse posle oddelka. Zigosači vršijo pregled in žigosanje steklenic, posod in sodov, dalje žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine, meril in merilnih priprav. Če zahteva potreba, se sme žigosačem poveriti tudi preizkušanje čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. Razen steklenic, posod in sodov, se ne sme poveriti žigosačem pregled drugih meril in merilnih priprav.
Ce so pri posameznih oddelkih žigosači-zvaničniki ali žigosači-dnevničarji, se jim sme poveriti samo pre gled in žigosanje sodov, dalje žigosanje meril in merilnih priprav in vseh vrst izdelkov iz zlata, srebra in platine.
Člen 30.
• •• •
Ta uredba dobi moč z razglasitvijo v »Službenih no-vinah«.
S tem dnem izgubita veljavo uredbi o ureditvi, področju in območju kontrole mer in dragocenih kovin z dne 29. novembra 1928., številka 1803,* in uredba o ureditvi, področju in območju kontrole sodov z dne 29. novembra 1928, številka 1804 (»Službene novine« številka 298-XCVII. z dne 22. decembra 1928.).**
V Beogradu, dne 5. marca 1931., št. 1882/1931.
Minister za trgovino in industrijo ;	Juraj	Dcmotrovič	s. r.
502.
Ha podstavi člena 142. finančnega zjftona za leto
1928.*** ter v sporazumu z mnistrom za finance predpisujem
uredbot
o izpremembi uredbe o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se izvrše v korist in ob stroških zasebne stranke in na njeno zahtevo, z dne 29. marca 1929., štev. 25.190.ft
Glen 1.
Člen 22., odstavek 1., se izpremeni ter se glasi: »če je	na isto potovanje poslanih več	sodnih	uslužbencev,
*	• Uredbo gl. »Uradni lisk št.	416/123	iz	leta	1928.
•• Uredbo gl. »Uradni liste št.	417/123	iz	leta	1928.
*** Zakon glej »Uradni liste št.	130/41	iz	leta	1928.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavijee z dne
4.	marca 1931., štev. 49/XIII/78.
tf Uredbo glej »Uradni liste št, 111/41 iz leta 1029.
tedaj pritiče vsakemu uslužbencu kilometrina, manjša 1 dinar od predpisane kilometrine.e
Člen 2.
Ta uredba dobi moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 10. februarja 1931., štev. 4380.
Minister pravde dr. Mil. Srškič s. r. Minister za finance dr. S. Šverljuga s. r.
^ * m
5	503.
Volitve
delavskih zaupnikov v rudarskih in topilniških podjetjih.*
Gospod minister za šume in rudnike je izdal pod R. štev. 2005 z dne 9. marca 1931. sledečo odločbo glede vprašanja volitev delavskih zaupnikov:
»Na podstavi člena 3., točke 12., členov 5. in 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave** in § 12. Uredbe o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke,t kakor tudi na podstavi § 111. zakona o zaščiti delavcevtt v soglasnosti z odločbo gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne
10.	januarja 1931., S. štev. 980,
odločam:
da se v vseh rudarskih in topilniških podjetjih, ki so pod nadzorstvom podrejenega mi ministrstva za šume in rudnike, in za katera veljajo tudi odredbe § 1. zakona o zaščiti delavcev, dovoljujejo in izvrše volitve* delavskih zaupnikov iz pomožnega osebja (delavcev). Te volitve se izvrše ustrezno »navodilom za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov itd.«, ki jih je izdal gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje pod Z. R. štev. 11.979/1 V. z dne 23. decembra 1927., katera navodila razširjam s to odločbo tudi na vsa rudarska in topilniška podjetja.
V smislu člena 2. teh »navodil« in glede na stanje, nastalo zbog odločb gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje Z. R. štev. 301/IV. z dne 16. januarja 1929. in S. r. štev. 82.122 z dne 10. decembra
1929.,	se morajo izvršiti te volitve izjemoma tekom mesecev marca in aprila 1931. leta.
Ce bi se glede volitve delavskih zaupnikov med delavci in nameščenci, zaposlenimi v podjetju, in delodajalcem istega podjetja ne mogel doseči sporazum, se morajo volitve izvršiti ustrezno čl. 8., 9., 10. in 11. spredaj omenjenih »navodil«.
Mandati delavskih in nameščenskih zaupnikov in njih namestnikov, kolikor jih je bilo v rudarskih in to-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	marca 1931., štev. 62/XVIlI/i27.
** Zakon glej »Uradni list« št. 140/38 iz leta 1929.
+ Uredbo glej »Uradni list« št. 205/50 iz leta 1929.
tf Zakon glej »Uradni list« šL 211/74 iz leta 1922.
pilniških podjetjih in kojih rok poteče koncem leta 1930., prenehajo veljati s to odločbo.
Ta odločba se ne nanaša na tista rudarskopravna oo-močja, v katerih obstoje krajevni zadružni odbori na podstavi »zakona o rudarskih zadrugah« z dne 14. avgusta 1896.
Minister za šume in rudnike Dušan Sernec s. r.«
R. štev. 2005. — Iz pisarne oddelka za rudarstvo ministrstva za šume in rudnike v Beogradu, dne 16. marca 1931.
501.
Dopolnitev k tarifi
o plačilu žigovine za pregled in za žigosanje (overavanje) meril in merilnih priprav itd.*
Na podstavi čl. 29. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi z dne 30. junija 1928.** in v sporazumu z ministrom za finance
odločam :
da se dopolni poslednji odstavek točke I. — 1. člena 7. tarife o plačilu žigovine ter doplačil za pregled in žigosanje (overovljanje) meril in merilnih priprav itd. (»Službene novine« štev. 223-LXXII z dne 26. novembra 1928.) tako-le:
»Ravnotako se sme odobriti oprostitev plačevanja doplačila tudi tistim strankam, ki postavijo na pregled in žigosanje plinomere, vodomere in taksametre ter dajo uradu na razpolago potrebno tehnično pripravo Ta oprostitev velja samo tedaj, če dotični urad kontrole mer nima za ta namen potrebne priprave.
Ta rešitev dobi moč z dnem 1. aprila 1931. po razglasitvi v »Službenih novinah«.
Beograd, dne 5. marca 1931., štev. 1722/1931.
Minister za trgovino in , industrijo Juraj Demotrovič s. r.
505.
Na podstavi predloga upravnega odbora samostojne monopolske uprave z dne 28. januarja 1931., M. štev. 1699, predpisujemp ta-le
pravilnik
o povračilu stroškov za službena potovanja monopolskih delavcev.***
§ i.
Monopolskim delavcem pritiče ob službenem potovanju povračilo stroškov po tem pravilniku.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. marca 1931., štev. 58/XVI/100.
** Zakon glej »Uradni list« št. 252/70 iz 1. 1928.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. februarja 1931.] št. 35/X/56.
Monopolski delavec je ona oseba, ki je sprejeta in zaposlena v kaki monopolski ustanovi po pravilniku o delu v monopolskih ustanovah.
§ 3.
Službeno je potovanje po tem pravilniku, če vrši monopolski delavec službene posle po naredbi uprave državnih monopolov zunaj mesta svojega službovanja in če je cilj potovanja oddaljen več kot 3 kilometre.
Z mestom službovanja se smatra ves teritorij kraja, kjer je sedež monopolske ustanove, pri kateri jo delavec zaposlen.
§ 4.
Monopolski delavec se mora poslužiti ob službenem potovanju najkrajšega in najcenejšega pota. Uprava državnih monopolov sme v interesu službe izdati tudi drugačno odločbo.
§ 5.
Monopolskemu delavcu se izplača za vsak dan službenega potovanja potovalna dnevnica, ki je enaka dvojni vsoti vseh njegovih rednih dnevnih prejemkov, izvzemši akordno premijo.
Monopolski delavec ima pravico do cele potovalne dnevnice tudi ob praznikih, ob nedeljah pa samo do polovice.
V času službenega potovanja nima monopolski delavec pravice do rednih dnevnih prejemkov, ki jih dobiva od monopolske ustanove, pri kateri je sicer zaposlen.
§ 6.
Če se zadrži monopolski delavec v času službenega potovanja v enem kraju dalj kot 15 dni, se mu zmanjša za čas po tem roku potovalna dnevnica za i/s, če se pa zadrži dalj kot 30 dni, pa za ‘A.
§ 7.
Monopolski delavec ne sme biti na službenem potovanju dalj kot 3 mesece.
§ 8.
Čas za potovalno dnevnico se računa od trenutka odhoda do trenutka vrnitve.
Za vsakih polnih 24 ur, kakor tudi za ostanek, večji kot 1£ ur, se računa po ena potovalna dnevnica; za ostanek, večji kot 6 do vključno 12 ur «/», za ostanek, večji kot 3 do vštetih 6 ur pa 3A potovalne dnevnice. Ostanki do vštetih 3 ur se ne upoštevajo.
Za potovanja, ki trajajo manj kot 24 ur, se uporabljajo predpisi prednjoga odstavka.
Ob potovanju z vlakom ali z ladjo se smatra za čas odhoda in za čas povrnitve pol ure pred odhodom, odnosno pol ure pred prihodom vlaka ali ladje.
§ 9.
Poleg potovalne dnevnice dobi monopolski delavec tudi še potnino, in sicer:
če se vozi z železnico, v višini celega voznega listka
3.	razreda osebnega vlaka;
če se vozi z ladjo, v višini celega voznega listka 3< rgzreda, kjer tega ni, pa 2, razredaj
če pa uporablja druga prevozna sredstva, pa po 3 dinarje za vsak polni kilometer.
Ce potuje monopolski delavec z državnimi prevoznimi sredstvi brezplačno ali po znižani tarifi, nima v prvem primeru pravice do nikakršne potnine, v drugem pa samo do znižane.
§ 10.
Ce mora monopolski delavec potovati v družbi oseb. za katere velja uredba z dne 15. marca 1930.. štev. 13400/1., se mu sme priznati potnina višjega razreda na železnici ali ladji. Odločbo o tem izda uprava državnih monopolov ob izdaji naloga za službeno potovanje.
Odredba prednjega odstavka velja tudi tedaj, če ino-nopolski delavec sam odpravlja ali dovaža dragocene predmete po železnici ali ladji.
§ 11.
Ce potrebuje monopolski delavec za izvršitev po verjene mu naloge orodje in druge predmete in če njih teža prekaša 20 kg, se mu plača tako pri odhodu kakor pri vrnitvi za vsak prenos do železnice ali parniške postaje in obratno podnevi 10, ponoči pa 15 dinarjev.
§ 12.
Po dovršenem potovanju mora monopolski delavec predložiti potni račun z overjenim prepisom naloga za potovanje in s potrdilom o kilometrini, če se potovanje ni izvršilo po železnici ali z ladjo. Predlagatelj računa mora označiti svoje rodbinsko in krstno ime. datum predložitve računa, čas odhoda in povratka, način in smer kretanja na potovanju, sprejete akontacije in olajšave, katere je imel na prevoznih sredstvih.
Neposredni starešina mora račun oceniti in potrditi, da je potovanje resnično izvršeno, da je Čas na potovanju bil potreben za izvršitev odrejenega posla in da je teža orodja ali drugih predmetov znašala nad 20 kg Ce je bil predlagatelj računa v času službenega potovanja zaposlen pri drugi monopolski ustanovi, tedaj izda starešina te ustanove potrdilo o času zaposlitve. Starešina predlagatelja računa mora naznačiti pri potrditvi istega, koliko znaša redna dnevnica predlagatelja.
Predlagatelj računa odgovarja materialno, kazensko in disciplinsko za pravilnost računa in istinitost listin.
§ 13.
Na račun potnih stroškov sme monopolski delavec vzeti akontacijo neposredno pred odhodom v iznosu V* potovalnih dnevnic in cele potnine. To akontacijo mora monopolski delavec opravičiti tekom 15 dni po izvršenem potovanju, če pa tega ne stori, se mu odtegne ta akontacija od prvega zaslužka.
Ce je akontacija večja od odobrene vsote, plača razliko ob prvem izplačilu zaslužka.
§ 14.
Zahtevki po tem pravilniku zastarajo v 6 mesecih po dovršenem službenem potovanju.
§ 15.
Ta pravilnik dobi obvezno moč takoj po razglasitvi v »Službenih novinahe.
506.
Na podstavi § 11. zakona o zdravstvenih zadrugah in po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta oredpisujem ta-le
pravilnik
o navodilih in pojasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadrugah.*
Pravice zdravstvenih zadrug.
Clen 1.
Zdravstvene zadruge smejo osnavljati, graditi in urejevati zdravstvene naprave vseh vrst za zdravljenje in pospeševanje zdravja: zadružne zdravstvene domove, zadružne zdravstvene postaje, skladišča zdravil, laboratorije za izdelovanje zdravil, zobne postaje, postaje za zdravljenje, bolnice, dispanzerje, okrevališča, letovišča, zdravilišča, dnevna zavetišča, dijaške in ljudske kuhinje, šole za zdravstveno prosveto naroda, naprave za preprečevanje živalskih bolezni, ki se morejo prenašati na ljudi, kakor tudi take ustanove, ki morejo s povzci.gom občega blagostanja pospeševati narodno zdravje.
Clen 2.
Zveza zdravstvenih zadrug postavlja, premešča in odpušča po statutu zdravnike, sestre pomočnice babice, magistre farmacije, živinozdravnike, laborante in drugo osebje v zdravstvenih zadrugah.
Clen 3.
Strokovno osebje v zadružni službi mora ime‘i strokovne in specialne kvalifikacije kakor takšno osebje v državnih napravah.
Clen 4.
Pristojbine za zdravniške storitve, za zdravljenje in za zdravila v zadružnih zdravstvenih napravah predpiše zveza za zdravstvene zadruge. Te pristojbine veljajo, ko jih potrdi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Priročne lekarne zdravstvenih zadrug.
Clen 5.
Zdravstvene zadruge smejo osnavljati in imeti zadružne lekarne za človeške in veterinarske potrebe.
Clen 6.
Lekarne zdravstvenih zadrug se smatrajo za priročna lekarne in jih morajo voditi zadružni zdravniki s kvalifikacijami iz § 8. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom zdravil.** Zadružni zdravniki, ki so vod trt, preden je stopil v moč zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom zdravil, samostojno najmanj tri mesece zadružno lekarno, smejo tudi še nadalje samostojno voditi priročne lekarne zdravstvenih zadrug. Ostali zadružni zdravniki morajo pridobiti do konca leta 1931. predpisane kvalifikacije.
Beograd, dne 5. februarja 1931., štev. 9038/1.	*	»Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije*	z	dne
Minister za finance 4. marca 1931., št. 49/XIII/80.
dr. S. Št eri juga e. r.	**	»Službeni	list« št. 48/7 iz 1. 1931,
Člen 7.
Zdravila iz priročnih lekarn zdravstvenih zadrug oddajajo izključno le upravitelji priročnih lekarn.
Člen 8.
Zdravila iz priročnih lekarn zdravstvenih zadrug se oddajajo v primerih, določenih v odstavku 3. § 3. zakona p zdravstvenih zadrugah, samo osebam, ki dokažejo z izvirno izkaznico, da so člani zdravstvene zadruge.
Člen 9.
Priročne lekarne zdravstvenih zadrug morajo biti nameščene v svetlih in suhih sobah, da se vzdrži material y dobrem stanju.
Člen 10.
Vsaka priročna lekarna zdravstvene zadruge mora imeti tako sestavljeno omaro, da ima poseben, s ključem zaprt oddelek za strupe z dvojno zaporo.
Receptura mora imeti miznice in predale za hrambo potrebnega pribora.
Člen 11.
Lekarniški pribor v priročni lekarni zdravstvene zadruge sestoji iz: 1 mizne lekarnarske tehtnice in 2 ročnih tehtnic, za 50 g in za 5 g, 2 terilnic s tolkači, 2 do 3 pa-ton, 8 lopatic, od katerih mora biti ena rožena, 2 do 3 menzur, 1 do 2 lončičev za prelivanje, 3 steklenih lijev, 1 prijemnih klešč, 2 žličic za praške in 1 Škarij. Razen tega mora imeti zadružna lekarna predpisano farmakopejo.
Člen 12.
Vsaka priročna lekarna zdravstvene zadruge mora imeti ta-le zdravila: (glej prilogo — seznamek zdravil).
Člen 13.
O shranjanju lekarnarskega, sanitetnega in drugega materiala v zdravstvenih zadrugah izda zveza zdravstvenih zadrug posebne predpise v poslovniku za zdravstvene zadruge.
Člen 14.
Vsaka priročna lekarna zdravstvene zadruge mora voditi tele knjige:
knjigo zdravil, v katero se vpišejo vsa nabavljena in oddana zdravila;
dnevnik oddanih zdravil, v katerega se vpisujejo popolni recepti oddanih zdravil;
knjigo strupov, obrazec št. 9 in obrazec št. 8 po pravilniku o kontroli narkotičnih drog in strupov*
Člen 15.
V priročnih lekarnah zdravstvenih zadrug se morajo pripravljati zdravila po predpisih farmakopeje.
Člen 16.
Ekspedicija v priročnih lekarnah zdravstvenih zadrug mora biti preprosta (Expeditio simplex).
Člen 17.
Priročna zadružna veterinarska lekarna mora biti nameščena v posebni omari.
* »Službeni liste št. 191/31 iz 1. 1930.
Člen 18.
Vsaka zadružna priročna veterinarska lekarna mora voditi te-le knjige:
knjigo zdravil, v katero se vpisujejo vsa nabavljena in oddana zdravila;
pregledni dnevnik o oddanih zdravilih, v katerega se prepisujejo recepti za oddana zdravila.
Člen 19.
Priročno zadružno veterinarsko lekarno vodi zadružni živinozdravnik s predpisanimi kvalifikacijami iz § 8. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom zdravil.
Člen 20.
Priročne lekarne zdravstvenih zadrug kakor tudi priročne zadružne veterinarske lekarne se zalagajo z zdravili, sanitetnim materialom in drugimi zdravstvenimi potrebščinami iz lekarnsko-sanitetnega skladišča Zveze zdravstvenih zadrug v Beogradu.
Člen 21.
Za potrebe svojih zadrug se sme zalagati lekarnsko-sanitetno skladišče Zveze zdravstvenih zadrug z zdravili, sanitetnim materialom in drugimi zdravstvenimi potrebščinami neposredno iz tvornic in veletrgovin v državi in inozemstvu.
Člen 22.
Zveza zdravstvenih zadrug sme po § 26. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom zdravil in po pravilniku, ki je s tem paragrafom v zvezi, in po zakonu o zadružništvu osnavljati laboratorije za izdelovanje zdravil za potrebe zadružnih lekarn.
Asanacijska dela.
Člen 23.
Zdravstvene zadruge smejo izvrševati dela za asa-nacijo v krajih in na področjih, kjer obstoje.
Zadruge smejo:
a) graditi nove, preurejati in popravljati obstoječe naprave za preskrbovanje s pitno vodo (zajemati studence, vodovode, vodnjake, cisterne itd.);
b) osuševati močvare radi pobijanja malarije, kanalizirati zemljišča, urejati potoke in grape, urejati lokve;
c) čistiti in urejati onečedena zemljišča, hiše in naselja;- ijrezidavati hiše, urejati dvorišča, prezidavati in postavljati hleve, svinjake; urejati gnojišča; graditi kanalizacije, postavljati stranišča;
č) postavljati zdravstvene domove, zdravstvene postaje, ljudska kopališča in ambulance.
Člen 24.
Načrte za gradnjo naprav iz § 2., točke 1. zakona o zdravstvenih zadrugah kakor tudi za asanacijska dela (čl. 23.) odobruje kraljevska banska uprava na prodlog pristojnega higienskega zavoda. Prošnji za odobritev morata biti priložena načrt in proračun.
Člen 25.
Zdravstveno zadruge smejo zahtevati po Zvezi zdravstvenih zadrug od Centralnega higienskega zavoda, od Šole za narodno zdravje in od higienskih zavodovj da se
jim izdelajo projekti, načrti in proračuni za gradnjo njih naprav iz § 1., točke 1.. kakor tudi za asanacijska dela proti temu, da plačajo režijske stroške za njih izdelavo.
Člen 26.
Pri izvajanju asanacijskih del uporabljajo zdravstvene zadruge projekte in tipične načrte (standardne načrte) Centralnega higienskega zavoda in Šole za narodno zdravje, kakor tudi svoje lastne načrte, odobrene po Centralnem higienskem zavodu, Šoli za narodno zdravje ali higienskih zavodih.
Člen 27.
■ Zdravstvene zadruge, ki izvajajo ali namerjajo izvajati asanacijska dela, se smejo po odobritvi Zveze zdravstvenih zadrug v Beogradu obrniti s prošnjo do kraljevske banske uprave po pristojnem higienskem zavodu za brezobrestna posojila po zakonu o podpori za asanacijo vasi.*
Člen 28.
Prošnji za dovoljenje brezobrestnega posojila mora zdravstvena zadruga priložiti:
1. potrebne načrte, izmeritve in proračune s tehničnimi pogoji za izvršitev »sanacijskih del;
2. prepis sklepa upravnega odbora zadruge, s katerim se zavezuje zadruga:
a) da bo prispevala ati da bodo prispevali zadružniki najmanj 50°/o vseh proračunjenih izdatkov za asanacijska dela bodisi v denarju, materialu bodisi z delovnimi močmi;
b) da povrne brezobrestno posojilo, če se dovoli, v desotili letih potem amortizacije, ki jo odobri na predlog zadružne uprave banska uprava;
c) da prevzame vse izvršene javne asanaeijske naprave v svojo last in da jih bo vzdrževala po navodilih higienskega zavoda;
č) da izvrši ob svojih stroških popravila, ki se pokažejo za potrebna pri »sanacijskem objektu.
Člen 29.
Higienski zavodi predlože prošnje zdravstvenih zadrug s svojim mnenjem kraljevski banski upravi v odobritev.
Člen 30.
Če prošnje ne bi bile* pravilno sestavljene, jih vrne higienski zavod neposredno zdravstveni zadrugi s pripombami in navodili, kako naj jih pravilno sestavi.
Člen 31. •
Zdravstvenim zadrugam se dovoljuje brezobrestno posojilo neglede na število prebivalcev v vasi in naseljih.
Člen 32.
Po dovolitvi brezobrestnega posojila, toda pred začetkom »sanacijskih del mora priba viti zdravstvena zadruga po veljavnih zakonskih predpisih potrebne dovolitve za izvedbo del.
Člen 33.
Vsa dela zdravstvenih zadrug za asanacijo nadzoruje Zveza zdravstvenih zadrug v Beogradu in pristojni higienski zavod.
* >Uradni liste št. 112/25 iz 1. 1929/30.
Člen 34.
Asanacijska dela iz brezobrestnega posojila vodi upravni odbor zdravstvene zadruge ali stavbni odbor, ki ga odredi upravni odbor. Ta odbor je odgovoren za pravilno izvedbo del, vrši izplačila in predlaga obračune higienskemu zavodu.
Dela zunaj sedeža zadruge sme voditi tudi krajevni odbor zadružnega oddelka.
Člen 35.
Zdravstvena zadruga, ki ji je dovoljeno brezobrestno posojilo, mora javiti higienskemu zavodu imena članov odbora, ki vodi dela.
Člen 36.
Sanitetno-tehnični oddelek higienskega zavoda daje navodila in vodi strokovno nadzorstvo nad izvajanjem del.
Stroški za nadzorstvo obremenjajo kredit higienskega zavoda.
Člen 37.
Dovoljena brezobrestna posojila nakazuje kraljevska banska uprava upravi zdravstvene zadruge, ki je odgovorna za pravilno obračunjanje izdatkov. O nakazilih posojila upravi zdravstvene zadruge obvešča kraljevska banska uprava Zvezo zdravstvenih zadrug v Beogradu.
Člen 38.
Po svršetku »sanacijskih del iz brezobrestnega posojila predloži zdravstvena zadruga končni obračun higienskemu zavodu, ki ga vroči kraljevski banski upravi.
Člen 39.
Asanacijska dela iz brezobrestnega posojila sme izvajati zdravstvena zadruga v čisti ali mešani režiji ali potem licitacije, o čemer odloča higienski zavod na predlog zadružne uprave. Če se vrše asanacijska dela v režiji, sklepa zadružna uprava nabave in akordne pogodbe z odobritvijo higienskega zavoda.
Člen 40.
Če se pokažejo pri delih nepravilnosti in zlorabe v izpolnjevanju obveznosti, prevzetih po zdravstvenih zadrugah, sme kraljevska banska uprava na predlog higienskega zavoda ustaviti izplačevanje brezobrestnega posojila. V tem primeru mora vrniti zdravstvena zadruga v zakonskem roku ze izplačane in potrošene posojilne obroke.
Člen 41.
Po dovršenih delih iz brezobrestnega posojila mora zdravstvena zadruga po Zvezi zdravstvenih zadrug v 14 dneh zaprositi pristojni higienski zavod za kolavdacijo. V kolavdacijsko komisijo vstopi tudi predstavnik Zveze zdravstvenih zadrug.
lvolavdacijski stroški obremenjajo kredit higienskega zavoda za njegove organe.
člen 42.
Desetletni rok za povračilo brezobrestnega posojila teče od prvega dne onega meseca, ki prihaja za izplačilom prvega posojilnega obroka.
Clen 43.
Zdravstvena zadruga vplačuje posojilna odplačila pri kraljevski banski upravi vsako leto v določenem roku.
Skladi in oddelki.
Clen 44.
Da se zagotove poedine akcije materialno, smejo
zdravstvene zadruge osnavljati posebne sklade; da se pa morejo doseči raznoteri nameni, smejo ustanavljati oddelke, poverjeništva in sekcije.
, Prevzemanje javne zdravstvene službe.
Clen 45.
Na predlog ravnatelja higienskega zavoda in na prošnjo zdravstvene zadruge sme ban dovoliti, da smejo zadružno-zdravstvene naprave, naštete v § 2., točki 1., zakona o zdravstvenih zadrugah, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakoni in pravilniki, prevzeti za državo ali za banovine zdravstveno službo, ki jo vrše takšne državne ali banovinske naprave, in da vrši v teh napravah službo zadružno osebje, našteto v § 2., točki 2. zakona o zdravstvenih zadrugah.
Clen 46.
Ban sme dovoliti na predlog ravnatelja higienskega zavoda, da se da taki zadružno-zdravstveni napravi sorazmerna posebna podpora iz kreditov, ki so za te izdatke s proračunom odobreni.
Clen 47.
Zdravstvena zadruga, registrirana pri pristojnem sodišču prve stopnje in včlanjena v Zvezi zdravstvenih zadrug v Beogradu, se sme obrniti do pristojnega higienskega zavoda s prošnjo, da prevzame za banovino zdravstveno službo v združeni zdravstveni občini, na katere sedežu posluje. Obenem s prošnjo poda uprava zadruge tudi obvezno izjavo, da bo zdravstvena zadruga v združeni zdravstveni občini izvrševala naloge, določene z zakonom o zdravstvenih občinah.*
Clen 48.
Zadružni zdravnik in ostalo zadružno strokovno osebje, ki vrši v primeru iz člena 47. službo občinskega sanitetnega osebja, se smatrajo, kakor da so v javni službi.
Clen 49.
Zdravstveni zadrugi sme ban po predlogu ravnatelja pristojnega higienskega zavoda podeliti posebno podporo v mejah odobrenih kreditov in sorazmerno s stroški za vzdrževanje združenih zdravstvenih občin, če prevzame zadruga službo in dolžnosti združene zdravstvene občine.
Clen 50.
Pristojni higienski zavod sme podati banu ugoden predlog v primerih, določenih v členih 45. in 47. tega pravilnika, če gre za prošnjo zdravstvene zadruge, ki posluje z uspehom najmanj že leto dni in če je ustanovila svoje naprave ter vzdržuje svojo zdravstveno službo brez večje podpore iz javnih sredstev.
• »Uradni lisU št. 185/41 is i, 1929/30,
Zveza zdravstvenih zadrug.
Clen 51.
Vse zdravstvene zadruge se morajo včlaniti pri Zvezi zdravstvenih zadrug v Beogradu.
Clen 52.
Zveza zdravstvenih zadrug predpisuje navodila za organizacijo in poslovanje zdravstvenih zadrug in vodi strokovno in zadružno poslovanje zadrug.
Clen 53.
Strokovno nadzorstvo nad poslovanjem zdravstvenih zadrug vrši zveza po strokovnih organih. Nadzorstvo v denarnem poslovanju vrši zveza s svojimi nadzorniki po odredbah zakona o zadružništvu.
Clen 54.
Zveza zdravstvenih zadrug v Beogradu mora prijaviti ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in pristojni kraljevski banski upravi ustanovitev novih zdravstvenih zadrug in pričetek njih poslovanja.
Clen 55.
Zveza zdravstvenih zadrug v Beogradu predloži vsakih 6 mesecev ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje poročilo o svojem poslovanju kakor tudi poročilo o poslovanju zdravstvenih zadrug.
Nadzorstvo nad poslovanjem zveze zadrug.
Clen 56.
Za nadzorstvo nad poslovanjem Zveze zdravstvenih zadrug odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje višjega uradnika zdravstvene stroke.
Clen 57.
Neposredno nadzorstvo nad strokovnim zdravstvenim poslovanjem zdravstvenih zadrug vrše kraljevske banske uprave po pristojnih higienskih zavodih, na katerih področjih so in poslujejo zdravstvene zadruge.
Clen 58.
Ce ugotovi nadzorstveni organ nepravilno poslovanje zdravstvene zadruge, mora to vpisati v kontrolno knjigo, katere obrazec predpiše zveza zdravstvenih zadrug. Enak prepis pošlje nadzorni organ po kraljevski banski upravi Zvezi zdravstvenih zadrug, ki mora takoj izvesti preiskavo in ugotoviti krivca za izvršeno nepravilnost. Na podstavi preiskave kaznuje Zveza krivca, odpravi pogreške in obvesti o tem kraljevsko bansko upravo. Ce misli uprava zdravstvene zadruge, da pripombe, ki jih je napravil nadzorstveni organ, ne ustrezajo dejanskim činjenicam, se sme po Zvezi zdravstvenih zadrug obrniti s pritožbo na nadzornega organa, ki vodi za ministra za socialno politiko in narodno zdravje nadzorstvo nad poslovanjem Zveze zdravstvenih zadrug.
Kraljevska banska uprava postopa po § 10. zakona o zdravstvenih zadrugah, če se ugotovi, da je skupščina zadružnikov zdravstvene zadruge trikrat izdala odločbe ali navodila, ki nasprotujejo zakonu o zdravstvenih zadrugah, ali če nadzorstveni organ trikrat ugotovi, da se
podane pripombe niso uvaževale niti pogreški odpravili
Druge podpore Zvezi zdravstvenih zadrug in in zdravstvenim zadrugam.
Clen 59.
Druge podpore razen onih, ki so določene v zakonu o zdravstvenih zadrugah in v teni pravilniku se Zvezi zdravstvenih zadrug in zdravstvenim zadrugam ne smeji dovoljevati.
Končne odredbe.
Člen 60.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinahc.
V Beogradu, dne 12. februarja 1931.; S. št. 2131/31.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje
Nikola Preka s. r.
Seznamek zdravil, ki jih morajo imeti lekarne zdravstvenih zadrug.
Phenacetinum Acidum aceticum Acidum aeethylo-sallcy-licum Acidum arsenicosum Acidum boricum Acidum carbolicum ligne-factum Acidum citricum Acidum salicylicum Acidum tannicum Adeps Lanae Aether sulfuricus Aether aceticus Aether pro narcosi Alcohol Aloe Althaea Alumen Ammonia Amylum Tritici Antipyrinum
Antipyrinum CoffeYno - citricum	•
Aqua amigd. amararum Aqua Calcis Aqua destillata Aqua rosarum Aqua Menthae piperitae Argentum nitricum Argentum protelnicum Atropinum sulfuricum Balsamum Copaivae Balsamum Peruvianum Bismuthum subgallicum
Bismuthum subnitricum
Camphora
Carbo medicinalis
Cera
Cetaceum
Chamomillae vulgaris flores Charta sinapisata China
Chininum hydrochloricum Chininum sulfuricum Chininum tannicum Chloroformium Chloroformium pro narcosi Cocai'num hydrochloricum Codeinum phosph. Coffeinum Natrio - benzoi-cum Collodium Digitalis
Emplastrum adhaesivum Extractum Belladonnae Extractum Condurango fluidum Extractum Filicis maris lixtractuin Hydrastidis canad. fluidum Extractum Liquiritiae Extractum Opii Extractum Secalis cornuti Extractum Strychni Extractum Viburni fluidum Ferrum carbonicum sac-charatum Formaldehydum Glycerinum
Gossypium
Guttapercha
Guaiacolum purum, carbonicum Herba Herniariae Hydrargyrum bichloratum ammoniatum Hydrargyrum bichloratum corrosivum Hydrargyrum chloratum mite
Hydrargyrum oxydatum flavum Hydrogenium hyperoxy-datum Ipecacuanha lodoformium Iodum
Kalium arsenicosum so-lutum Kalium bromatum Kalium chloricum Kalium hypermanganicum Kalium iodatum Kalium sulfoguaiacolicum Kreosotum Kalium carbonicum Kresolum saponatum Liquor Ammoniae anisatus Magnesium oxydatum Magnesium sulfuricum Mentholum
Morphium hydrochloricum Natrium benzoicum Natrium boracicum Natrium bromatum Natrium chloratum Natrium bicarbonicum Natrium iodatum Natrium salicylicum Natrium sulfuricum Oleum Amygdalarum Oleum Cochae Oleum camphoratum Oleum Hyoscyami Oleum Iecoris Oleum Lini Oleum Olivae Oleum phosphoratum Oleum Ricini Oleum Santali Oleum Sesami Oleum Sinapis aethereum Oleum Terebinthinae Opium
Paraffinum liquidum Pastilli Santonini
Pepsinum
Phenylum salicylicum Pilulae laxantes Plumbum aceticum basi-cum solutum Resorcinum Saccharinum Saccharum Saccharum Lactis Salep
Santoninum Sapo kalinus Senega Senna
Semen Sinapis Spiritus camphoratus Spiritus Menthae Sulfur
Suppositoria Glycerini Syrupus Aurantiorum Syrupus Ferri iodati Syrupus Guaiaooli compo-situs
Syrupus Papaveris Syrupus simplex Talcum venetum Tannalbinum Tela hydrophila Theobrominuin Natrio - sa-licylicum Tinctura a mara Tinctura Belladonnae Tinctura Chinae composita Tinctura Digitalis Tinctura lodi Tinctura lpecacuanhae Tinctura Opii simplex Tinctura Strophanthi Tinctura Strychni Tinctura Valerianae Tinctura Valerianae aetlic-rea
Unguentum Acidi borici Unguentum emolliens Unguentum Hydrargyri Unguentum simplex Unguentum sulfuratum Unguentum Zinci oxydati Uvae ursi folia Vaselinum Valeriana Vinum Xerense Zincum oxydatum Zincum sulfuricum Potrebne vrste obvezilnega materiala
507.
Na podstavi predočbe zveze zdravstvenih zadrug z dne 27. marca t. 1. in v smislu zakona o zdravstvenih zadrugah predpisujem te-le
izpremembe in dopolnitve
v pravilniku o navodilih in pojasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadrugah.*
Člen 1.
V členu 1. pravilnika** se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Zdravstvene zadruge smejo podjemati in izvrševati tudi druga dela za pospeševanje narodnega zdravja. Po svojih napravah in s pomočjo strokovnih organov smejo izvajati vse higienske, socialno-medicinske in profilaktične posle, ki služijo zaščiti zdravja dojenčkov, malih in šolskih otrok in materinstva, kakor tudi vse akcije za pobijanje socialnih in nalezljivih bolezni; smejo izvrševati ukrepe in po svojih napravah delovati za gospodarsko in socialno zavarovanje svojih članov, za vzajemno podpiranje in zavarovanje svojih članov in njih rodbin zoper bolezen, nezgode, brezposelnost, onesposobljenost in onemoglost.«
V členu 59. se črta pika in se dodajejo te-le besede:
»iz kredita ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.«
Člen 2.
Te izpremembe in dopolnitve stopijo v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 23. aprila 1931.; S. št. 6154.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
508.
Pravilnik
o brezplačni in znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni eksploataciji z dne 1. marca 1930.f
Izprememba.tt
Točka 11., § 2. navedenega pravilnika se izpremeni ter se glasi:
»11. Orožniki uživajo brezplačno vožnjo, če:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	maja 1931., št. 101/XXX/216.
** »Službeni list« št. 506/69 iz leta 1931. f Pravilnik glej »Uradni list« št. 171/37 iz leta
1929./30.
ff »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	februarja 1931., štev, 35/X/58.
a) spremljajo obdolžene osebe in vojne begunce;
b) spremljajo	zapornike in izgnance;
c) spremljajo	obsojence iz sodnijskih	in policijskih
zaporov v kazenske zavode ali iz enega kazenskega zavoda v drugega;
č) zasledujejo in če vrše preiskovalno službo;
d) potujejo službeno v namenu zavarovanja železniške proge, cest in objektov;
e) potujejo službeno na zbirališče;
f) potujejo v odkomando in po službenem pozivu nadrejenih starešin;
g) potujejo službeno v lastnosti kurirja;
h) spremljajo	vlake in ladje;	,
i) spremljajo državni denar, opremo in živino;
j) potujejo na bolovanje, zdravniški pregled in superrevizijski pregled radi okategoriziranja, v šolo, tečaj ali središče za vežbanje in na šolsko streljanje.
Olajšava velja tudi za povratek orožnika v odhodni kraj, uporabljati pa se sme v III. razredu osebnega vlaka. Samo v primeru, navedenem pod č), se smejo orožniki posluževati vseh vlakov razen luksuznih (ekspresnih) vlakov, v katerem primeru mora vsebovati objava (patrolni list) pripombo »Velja za vse vlake razen ekspresnih«.
Orožniki potujejo brezplačno z železniško legitimacijo za državne uslužbence, kolikor imajo do nje pravico. Sicer morajo imeti legitimacijo svojega urada, opremljeno s sliko, s podpisom orožnika in starešine, kakor tudi s j>ečatom komande.
Razen tega morajo orožniki vedno imeti tudi objavo podpisano po starešini in overjeno s pečatom komande. Pri potovanjih pod a) in č) velja kot objava tudi patrolni list. Orožniki morajo potovati v uniformi.
Isto olajšavo kakor orožniki uživajo državni poličij-ski izvršilni uslužbenci, in sicer na podstavi objave urada, ki jih pošilja, za dokazilo identitete pa jim služi železniška legitimacija za državne uslužbence.
V primerih pod a), b) in c) uživajo olajšavo brezplačne vožnje tudi občinski stražniki.
Osebe, ki jih spremljajo orožniki, državni policijski izvršilnj uslužbenci in občinski stražniki v primerih, navedenih pod a), b) in c), se istotako vozijo brezplačno. Njihova imena morajo biti navedena na hrbtu objave (patrolnega lista).
Orožniški častniki uživajo, kadar obhodijo in kontrolirajo ^orožnike, ki stražijo železniško progo in objekte (toč. d), pri odhodu in povratku brezplačno vožnjo v potnih in brzih vlakih, izvzemši luksuznih (ekspresnih) vlakov, in sicer v tistem razredu, ki jim pripada po činu. Oni potujejo brezplačno na podstavi objave svoje komande s službenim nalogom za kontrolno potovanje, za dokaz identitete pa jim služi železniška legitimaciji® za državne uslužbence.«
G. d. štev. 7363/31. — Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 6. februarja 1931.
509
Državni tehniški izpit.*
Gospod minister za gradbe je izvolil v zvezi z veljavnim pravilnikom o opravljanju državnega tehniškega izpita z dne 30. septembra 1922., štev. 25954, na predlog izpitne komisije za opravljanje državnega tehniškega izpita in na podstavi 51. 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave odločiti in odobriti, da se zahteva od kandidatov, diplomiranih inženjerjev in arhitektov, ki , opravljajo državni tehniški izpit v tekočem letu 1931., I pri ustnem izpitu poleg poznanja strokovnih tehniških disciplin tudi poznanje spodaj navedenih skupin pred- , metov, in sicer: splošne in posebne.
A.	Splošna skupina predmetov.
ki je obvezna za vse kandidate brez razlike, obsega:
J. Poznanje upravnega ustreja kraljevine Jugoslavije.
Da bi uspešno odgovarjali na vsa vprašanja iz tega odstavka, morajo kandidati poznati v splošnih potezah te-le zakone:
1. Zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi z dne 11. januarja 1929.;	I
2. zakon o ureditvi vrhovne državne uprave z dne
3.	apri'a 1929.;
3. zakon, s katerim se izpreminja zakon o ureditvi vrhovne državne uprave in zakon o ustroju ministrstva za gradbe z dne 12. decembra 1930. (»Službene novine« za 1. 1930.. štev. 286-XCVIlI stran 2258);
4. zakon o notranji upravi z dne 21. junija 1929. in zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne 9. oktobra 1929.;
5. zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929.:
6. zakon o banski upravi z dne 7. novembra 1929.;
7. zakon o izpremembah zakona o banski upravi z dne 24. marca 1930. (»Službene novine« za leto 1930., dodatek k številki 71-XXV, stran 573);
8. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922. z izpremembami:
z dne 7. januarja 1929.; z dne 29, decembra 1929 (»Službene novine« za leto 1930., dodatek k številki 5-1, stran 1) in z dne 29. julija 1930. (»Službene novine« za leto 1930., dodatek k številki 170—LXIV. stran 1637);
9. zakon o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 7. junija 1929.;
10. zakon o glavni kontroli z dne 30. maja 1922., zakon o izpremembah in dopolnitvah v tem zakonu t dne 7. januarja 1929. in zakon o izpremembah in dopolnitvah v tem zakonu z dne 24. oktobra 1930. (»Službene nov.« za 1. 1930., dodatek k številki 244-LXXXV, stran 2007).
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. marca 1931., št. 52/XV/95. — (Nekateri v naslednjem navedenih zakonov so bili medtem deloma že izpreme-njeni in dopolnjeni. Gl. tudi pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev vseh gradbenih strok, strojne, elektrotehnične in ladje-delske stroke in arhitektov v »Službenem listu« pod M. 464/68 iz 1. 103L - Op. ur.).
II.	Poznanje organizacije tehniške stroke v okviru posameznih državnih in samoupravnih ustanov; poznanje pristojnosti in poslov posameznih organov iste službe, kakor tudi poznanje organizacije tehniške stroke kot svobodnega poklica.
Po tem odstavku morajo kandidati poznati važnejše določbe teh-le zakonitih predpisov:
1. zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe z dne t6. januarja 1930. z izpremembami z dne 12. decembra 1930.;
2. uredbo o ureditvi ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe z dne 20. junija 1922. in uredbo o razdelitvi oddelkov ministrstva za gradbe in direkcij pošte in telegrafa na odseke in razdelke z dne 21. marca 1930.;
3. uredbo o organizaciji ministrstva za promet;
4. zakon o civilnih uradnikih z dne 31. julija 1923.;
5. začasno uredbo o ustanovitvi inženjerskih zbornic z dne 6. oktobra 1924. in začasne določbe za pooblaščeno inženjerje in arhitekte z dne 8. oktobra 1924. s pravilniki M. G. štev. 26340/26, 26361/26 in 26318/26;
6. trgovinski zakonik in obrtni zakon, kolikor so nanašata na ustanavljanje tehniških podjetij, kakor tudi predpise o stavbnih obrtih pravnega območja, kjer kandidat biva. Tu je uvaževati: zakon o radnjah za Srbijo in Južno Srbijo z dne 29. julija 1910., obrtni zakon za Hrvatsko in Vojvodino, zakonski člen XVII. iz 1. 1884., naredbo o izvrševanju obrtov v Bosni in Hercegovini z dne 3. februarja 1909. in zakon o stavbnih obrtih v Sloveniji in Dalmaciji z dne 26. decembra 1893., drž. zak. štev. 193.
III.	Poznanje zakonov in drugih zakonitih predpisov, katerih se poslužujejo pri svojem delu tehniška oblaslva in predstavniki tehniške stroke, kakor svobodne profesije.
Tu je uvaževati:
1. kazenski zakonik z dne 9. februarja 1929 (poplav. XVII. in XVIII.);
2. državljanski zakonik, poglavja o posojilu in o povračilu napravljene škode, kakor tudi določbe o pre-stanku obveznosti arhitektov in podjetnikov (§§ 712. do
722.,	800. do 826. in 928. z.), gradbenega zakona kraljevine Srbije ali odnosne odredbe gradbenega zakona iz pravnega območja, v katerem biva kandidat;
3. zakon o gradnji javnih zgradb z dne 23. marca 1865. (srbski), odnosno zakonite predpise o gradnji javnih zgradb pravnega območja, v katerem kandidat biva;
4. zakon o občem upravnem postopku (»Službene novine« iz leta 1930., dodatek k številki 271-XCIII, stran 2117);
5. zakon o državnem računovodstvu z drte 6. marca 1910. z izpremembami in dopolnitvami z dne 22. januarja 1922. in pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne
25.	novembra 1921. in 30. maja 1922.;
6. zakon o zavarovanju delavcev z dne 30. maja 1922. in
7. zakon o taksah z dne 30. marca 1911. z izpremembami in dopolnitvami z dne 27. julija in 20. decembra 1921. in z dne 25. oktobra 1923,
IV. Poznanje tehniške administracije v širšem smislu, kakor tudi praktične administracije: službeno dopisovanje, knjigovodstvo, računovodstvo, arhivski in ekonomski
posli.
Tu se zahteva prvenstveno:
1. poznanje splošnih in tehničnih pogojev za dotično vrsto tehničnih naprav — zgradb;
2. poznanje načina izdelave načrtov, merjenj in predračunov za dotično vrsto tehničnih naprav — zgradb;
3. poznanje razmerij starešine tehnične ustanove, nadzorstvenega inženjerja in podjetnika na zgradbi do-tične vrste v zvezi z občimi in tehničnimi pogoji;
4. poznanje zakonitega postopka za pričetek del, za dovršitev in sprejem že dovršenih del dotične vrste v zvezi z zakonom o državnem računovodstvu, s pravilnikom ministrstva za gradbe za dela v režiji z dne 20. januarja 1926., štev. 1268, in s pravilnikom ministrstva za gradbe o kolavdaciji in superkolavdaciji z dne 4. februarja 1926., štev. 2701.
B.	Posebna skupina predmetov,
ki se opravlja glede na vrste izpita, obsega v glavnem:
I. Za gradbene inženjerje:
1. zakon o državnih cestah z dne 13. maja 1929.;
2. zakon o samoupravnih cestah z dne 13. maja 1929.;
3. zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah (»Službene novine« za 1. 1930., dodatek k številki 128—XLIX, stran 1182);
4. pravila za trasiranje in sestavljanje projektov za državne ceste, izdana na podstavi § 8. zakona o državnih cestah z dne 3. junija 1929.;
5. pravilnik o uporabi ljudske sile za upravna območja mestnih občin: Beograda, Zemuna in Pančeva (»Službene novine« za leto 1930., dodatek k številki 159—LIX, s)ran 1487), odnosno pravilnik o uporabi ljudske sile za banovino, kjer kandidat biva;
6. uredba o vzdrževanju državnih cest, mostov in propustov, izdana na podstavi § 26. zakona o državnih cestah z dne 3. junija 1929.;
7. uredba o zaščiti javnih cest in o zavarovanju prometa na njih z dne 17. junija 1929.;
8. zakon o vodah ter njih uporabi z dne 26. decembra 1878. ter zakona o ureditvi uporabe voda z dne 18. decembra 1905., odnosno zakona o vodah za pravno območje, kjer kandidat biva;
9. zakon o ustanavljanju vodnih zadrug v predvojnih mejah kraljevine Srbije in Črne gore (»Službene novinec iz leta 1922., dodatek k številki 35, stran 1), odnosno zakon o vodnih zadrugah za pravno območje, kjer kandidat biva;
10. zakonite predpise za razlastitev zemljišč za posamezne gradbene objekte: železnice, ceste, hidroteh-nične objekte itd., prvenstveno za pravno območje, kjer kandidat biva.
II.	Za arhitekte:
1. Gradbeni zakon za mesto Beograd z dne 11. decembra 1896. z izpremembami in dopolnitvami z dne
6.	decembra 1896. in z dne 24. januarja 1901. ter gradbeni pravilnik za mesto Beograd z dne 1. marca 1897., odnosno gradbeni zakon — uredbo — pravilnik glavnega mesta pravnega območja, v katerem kandidat biva;
2. zakonite predpise za razlastitev zemljišč za posamezne arhitektonske objekte, prvenstveno za pravno območje, kjer kandidat bivaj;
3.	pravilnik o spajanju posestev z uličnimi kanali ' in o izvajanju kanalizacije posestev v Beogradu z dne
3.	marca 1910. in zakona o izpremembah in dopolnitvah I v tem pravilniku (»Službene novine« za leto 1930.. do-| datek k številki 188—LXIX, stran 1713), odnosno odredbe o kanalizaciji glavnega mesta območja, v katerem kandidat biva.
III.	Za strojne in elektroinženjorje:
1. zakonite predpise za instaliranje, preizkušanje in vzdrževanje kotlov ter vseh vrst motorjev, strojnih :n elektrotehničnih naprav;
2. predpise gradbenega zakona za mesto Ueograd ter gradbenih redov posameznih mest. kolikor se nanašajo na gradnjo industrijskih zgradb tor tovarniških dimnikov in na uporabljanje parnih kotlov;
3. zakon o zaščiti industrijske svojine z dne 17. j februarja 1922. in
4. zakon o državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrtništva (»Službene novine« iz leta 1922., dodatek k številki 28. stran 6),
IV.	Za inženjerje graditelje ladij:
1. organizacijo in pristojnost pomorske in rečne uprave;
2. vodno pravo, predpise o morskem obrežju, o morju in morskem dnu. Predpise o podeljevanju koncesij za uporabo obrežij;
3. predpise o vodotrebni službi in meritvi ladij;
4. glavno pomorsko in rečno terminologijo.
Štev. 4768. — Iz pisarne ministrstva za gradbe v Beogradu, dne 5. februarja 1931.
510.
Razpis.
Uvozno ocarinjanje bobineta s čipkastimi šarami.*
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi dajem carinarnicam naslednje
pojasnilo
radi pravilnega ocarinjanja bobineta s čipkastimi šarami za zavese in podobne domače potrebe iz točke 2. tar. št. 279. v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
Po točki 14. občih opazit k V. delu tarife je odrejeno, da se ocarinjajo »kakor čipke tudi vezeni til, til in njemu podobne tkanine, čipkasto izdelane, razen izrečno določenih.« Ker je po komentarju bobinet tkanina, podobna tilu, ocarinjajo neke carinarnice vsak bobinet, izdelan čipkasto, po tej točki kakor čipko. Ob tem Pa ne upoštevajo, da je v tej točki izrečno rečeno: »razen izrečno določenih«. Ker pa je v tar. št. 279 nove tarife izrečno imenovan bobinet s čipkastimi šarami za zavese in podobne domače potrebe, je jasno, da se ne more na njega nanašati omenjena določba točke 14. občih opazk k V. delu tarife, ki velja za oni bobinet s čipkastimi šarami, ki ne služi za zavese in podobne domače
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z due
26.	oktobra 1931.* št. 250/LXXVlI/539.
potrebe. Za bobinet s čipkastimi šarami iz točke 2. tar. št. 279 za domače potrebe se mora smatrati oni bobinet, ]>i služi za izdelovanje vitraž (brise-bise), pogrinjal za postelje in temu podobno. Ta bobinet se uvaža v večjih širinah (navadno nad 30 cm). V tem se tudi razlikuje od bobiueta s čipkastimi šarami, ki se ne uporablja za zavese in slične domače potrebe, pa se potemtakem tudi ne sme ocarinjati po točki 2. tar. št. 279, ampak kakor čipka po tar. št. 281 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
V razpisu C. št. 73.446/921 je določeno, »da je ocarinjati til in bobinet in njima podobne tkanine, ki so izdelane tako, da posnemajo (imitirajo) čipke z raznimi vzorci, kakor cvetjem ali drugimi šarami, kakor je to prikazano na podobi 27. str. 534 komentarja kakor čipke«. Toda ob tem se ne sme prezirati, da je ta razpis pojasnilo za predmete, ki so se po stari tarifi ocarinjaH po tar. št. 279. in 281. V tar. št. 279. stave tarife sc omenjeni til, bobinet. petinet in njim podobne tkanine, dočim so označeni v tar. št. 279. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi v točki 1. til, bobinet in njima podobne tkanine, gladki, a v točki 2. bobinet s čipkastimi šarami za zavese in podobne domače potrebe. Iz tega izhaja, da se tar. št. 279 nove tarife ne ujema s tar. št. 279 stare tarife in da se po razpisu C. št. 29.299/925. točki 19., nanjo ne more uporabljati navedena odredba razpisa C. št. 73.446/921.
Zaradi pravilnega ocarinjanja bobineta s čipkastimi šarami za zavese in podobne domače potrebe naročam carinarnicam, da se ob njegovem ocarinjanju drže pojasnil. danih v tem razpisu, kakor tudi pojasnil komentarja. kolikor so še v veljavi.
S tem se ukinia razpis C št. 73.446/921.
V Beogradu, dne 22. oktobra 1931.; št. 36.609/1 V.
Minister za finance Dj. Djurič s. r.
511.
Razpis.
Ocarinjanje banan v škatlah iz kartona.*
Opaža se, da ne postopajo carinarnice enako ob ocarinjanju banan, ki se uvažajo v kartonskih škatlah.
Da se uvede pri vseh carinarnicah isti način ocarinjanja, je odločil pomočnik ministra za finance tako-le:
Ob ocarinjanju banan, ki se uvažajo v kartonskih škatlah kot zunanjih zavojih, se je povsem ravnati po tretjem odstavku razpisa z dne 12. aprila 1928., C. štev. 14.232, ker po členu 10. pravil o tari kartonske škatle •niso priznane kot zavoj.
Iz ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 14. oktobra 1931.; št. 35.674/1V,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. oktobra 1931., št, 246/LXXVI/518,
512.
Razpis
o oprostitvi od uvozne carine na butilov alkohol.*
Na podstavi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in člena 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločanje ministrskega sveta, ocL.osno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je izdal minister za finance to-le rešitev, s katero je izjavil soglasnost tudi predsednik ministrskega sveta pod št. 4225 z dne 23. oktobra 1931.:
1. Na butilov alkohol se ne pobira uvozna carina iz tar. št. 114 uvo .ne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
2. T.čka 1. te rešitve se uporablja na oni butilov alkohol, ki se uvaža za kemično predelovanje v druge njegove spojine.
3. Ta rešitev se uporablja ob pogojih, predpisanih v razpisu C. št. 29.572/925 in njegovih izpremembah in dopolnitvah, dokler se ne prične izdelovati butilov alkohol v državi v zadostnih količinah.
4. Ta rešitev stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Iz pisarne ministrstva za finance, oddelka za carine v Beogradu, dne 26. oktobra 1931., št. 37.031/1V.
513.
Oprostitev
od davka in samoupravnih doklad.**
Minister za finance je pod št. 12.355 z dne 20. februarja 1931. v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta odločil:
Niže imenovane ustanove se oproste popolnoma davkov in samoupravnih doklad na dohodek od podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnine), in to:
1. Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani št. 67.146;
2. sanatorij »Leoninum« sv. Vincenta Pavlanskega v Ljubljani — št. 84.207/30 in
3. konzorcij za izdajanje zdravstvenega poučnega lista »Zdravje« v Ljubljani — št. 91.280/30.
Oprostitev velja od dne 1. januarja 1930, pa dotlej, dokler te ustanove trajno služijo svojemu namenu.
Iz ministrstva za finance v Beogradu, dne 28. junija 1931.; K. št. 43.830.
i.	—	«»i	—.	—
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z an« 28. oktobra 1931., št. 252/LXXVIII/547.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 13. oktobra 1931.* št 239/LXXIV/610.
514,
Prepoved
sprejemati pošiljke v Avstrijo, obremenjene s plačilnim povzetjem.*
Avstrijska vlada je glede na novo uredbo o devizah in na podstavi točk 2. in 3. zapisnika II. k mednarodni konvenciji o prevozu blaga po železnicah prepovedala, sprejemati pošiljke iz inozemstva, če so pošiljke obremenjene s plačilnim povzetjem. Omenjeni točki zapisnika II. sta objavljeni v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 29. septembra 1928., št. 226/LXXIV, in v »Službenih novinah saobračajnih ustanova« z dne 15. septembra 1928., št. 18.
Potemtakem ne smejo železniške postaje do nadaljnje odredbe več sprejemati pošiljk (ekspresnih, brzovoz-nih, sporovoznih), ki so obremenjene s plačilnim povzetjem in naslovljene na postaje v republiki Avstriji, prav tako tudi ne naknadnih navodil, s katerimi se obreme-njajo take pošiljke s plačilnim povzetjem.
Ta prepoved stopi takoj v veljavo.
Od generalne direkcije državnih železnic, komercialnega oddelka v Beogradu, dne 12. oktobra 1931.; G. d. št. 85.683/31.
515.
Izločitev
selišča Čušperka iz občine Račne.**
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle je s svojo rešitvijo z dne 16. oktobra 1931. na podstavi člena 1. zakona o imenih krajev in ulic in o ozna-menovanju hiš s številkami z dne 18. februarja 1930-odločil, da se selišče Cušperk, občina Račna, ljubljanski ©rez, Dravska banovina, izloči po imenu iz kraja Mala Račna in posebej oznamenuje s številkami kot samosta-len kraj.
Iz pisarne upravnega oddelka ministrstva za notranje posle; v Beogradu dne 16. oktobra 1931., III. št. 58.454/31,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. oktobra 1931., št. 246/LXXVI/519.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	oktobra 1931., št. 245.
516.
Odločbe
obče seje državnega sveta.*
Na obči seji državnega sveta, ki se je vršila v dneh
26.	in 28. januarja 1931., štev. 4935/1981., so se izdale odločbe, ki se glase:
I.
»Izjema v točki 3., odstavku 1., pod III. čl. 154. zakona o civilnih uradnikih z dne '31. julija 1931. velja samo za otroke tistih državnih uradnikov, ki so službovali po tem zakonu in po njem pridobili pravico do pokojnine za svoje otroke.«
II.
»Izvedeniška komisija po čl. 99. b zakona o državnem računovodstvu posluje vedno, kadarkoli je med pogodbeniki sporno tehnično vprašanje in ne samo kakovost ali solidnost izvršenih del.«
III.
»V smislu odstavka II. čl. 261. finančnega zakona za leto 1924./25. se sme v posameznih upravičenih primerih na predlog ministra za notranje posle povrniti podpora tistim vstašem in njihovim rodbinam, ki so uživali doživljensko podporo od vlade bivše kraljevine Črne gore in se jim je ta podpora odvzela iz političnih razlogov.«
IV.
»Častnikom in drugim uradnikom vojaško-civilne vrste se šteje v Smislu čl. 118. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923. v leta za pokojnino samo čas, katerega bodo uradniki prebili v aktivni službi do dneva ukaza o upokojitvi.«
V.
»Začeta druga polovica leta po odstavku-II. čl. I. zakona o pridobitvi pravice do osebne pokojnine z dne 1. marca 1929. se mora smatrati zbog lažjega računanja kot cela samo pri določitvi odstotka za pokojnino in se nikakor ne sme prišteti v efektivno trajanje državne službe, kakršna se zahteva v smislu prvega odstavka gori omenjenega čl. 1. za pridobitev pravice do osebne pokojnine.«
VI.
»Odstavek II. čl. 53. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se sme uporabiti tudi v primeru, če se sprejme po potrebi službe v državno službo oseba, ki je bila poprej v državni službi.«
Štev. 9995/1931. — Iz pisarne državnega sveta dne
17.	marca 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne la marca 1931., štev. 62/XVIII/124.
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska b) zalaga; liskama žMfltkttt« l Ljubljani; njen predstavnik; OIuku jVbhdlok v Ljubljani,