ŠTEVILKA
LETO Lili, 6. AVGUST 2021 CENA 1.90 EUR
NAROČILA KURILNEGA OLJA
PIŠČANČJI FILE
Postrežno
UfOltl tn—f I». >KI	I •«■»(«na lapUM
tel. 02 845 0126, 03 752 07 08
MtNI MARKETING d o o. Stranice
BENCINSKI SERVIS
STRANICE
STRAN 6-7
STRAN 10
STRAN 22
Kje letos dopustujejo naši župani?
Po letu premora znova v večjem številu na Hrvaško
Župan Ciril Rose: »Bližamo se točki, ko bodo vse domačije povezane z dolino z asfaltom.«
Maja Mihalinec Zidar na olimpijskih igrah v Tokiu hitra, a ne dovolj za napredovanje
Oglasi
2
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
Vsebina
GRS Celje
V zgornjesavinjskih gorah že 90 let rešujejo življenja.............4
Javno podjetje Komunala Mozirje
Z dezinfekcijo do zdravstveno neoporečne pitne vode..................5
Rečica ob Savinji
Zaradi gradnje amfiteatra zaprt pločnik...........................................7
Občinski svet Mozirje
Nadzorni odbor pozitivno o poslovanju občine v letu 2020 ..............................................9
28. Solčavski dnevi
Razvoj trajnostnega turizma le z ohranjanjem čiste vode.........9
Zaključni del 61. Flosarskega bala
Ljubenci se ne dajo.........................16
Ljubno ob Savinji
Zegnan studenec iz sosednje občine.................................17
PGD Radmirje
Dobrodošlica novemu vozilu z zgodovinskim pridihom............18
Razstava v Centru Rinka
Korajža je ženskega spola..........19
Društvo upokojencev Nazarje
Delovanje prilagajajo razmeram..............................................19
Medobčinsko društvo gluhih
in naglušnih
Svet tišine, kultura
iz druge perspektive........................21
Evropsko prvenstvo v ultra kolesarjenju
Erik Rosenstein četrtič evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju.........................................22
Tretja stran
Koliko je trajnostni turizem v resnici trajnosten?
Pisalo se je leto 2019, ko so v Sloveniji padali turistični rekordi, še posebej v Ljubljani so si meli roke zaradi rasti števila turistov, vse bolj glasni pa so postajali meščani, ki se v starem mestnem jedru zaradi številnih obiskovalcev niso več počutili prijetno. Spomnim se, da sem po radiu slišal kritično razmišljanje možakarja, ki ga je še posebej motilo to, da se Ljubljana promovira kot trajnostno usmerjena destinacija: »Če je to, kar gledamo danes, trajnostni turizem, potem je to podobno, kot bi trdili, da je kajenje zdravo.«
No, potem je sledilo »koronsko« leto 2020 in število obiskovalcev Ljubljane je padlo z 1,1 milijona na 250 tisoč. Preobremenitve mesta zaradi turizma lani tako ni bilo, letos pa se številke popravljajo, a so še vedno globoko pod vrednostmi pred pandemijo covida-19.
Da ne bo pomote, ni moj namen analizirati turističnih trendov v slovenski prestolnici, izpostaviti želim dilemo, ki jo bo pozorni bralec tokratne številke Savinjskih novic zagotovo zaznal tudi sam. Po eni strani so nas polna usta besed o trajnostnem, sonaravnem in podnebno sprejemljivem razvoju, po drugi strani pa spadamo med države, ki porabljajo bistveno več naravnih virov, kot jih imajo na voljo za dolgoročno vzdržno življenje. Kaj točno imam v mislih, boste razumeli, ko boste prebrali prispevek izpod peresa Zelenega Frančka v rubriki Nasveti.
Slovenski turizem naj bi oktobra dobil razvojne smernice z novo strategijo za obdobje 2022-2026. »Širok dialog nam omogoča, da strategijo vzamemo za svojo, jo ponotranjimo in tudi živimo, kot smo trajnostni turizem,« pravi direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak in dodaja: »Dojemanje Slovenije kot zelene in v trajnost usmerjene, ne množične destinaci-je, je naš kapital za okrevanje po pandemiji.«
In kakšna so izhodišča za novo strategijo? Maja Pak: »Ohranili bomo, kar se je izkazalo za dobro. Slovenija je bila v preteklem strateškem obdobju zelo uspešna pri mednarodnem pozicioniranju kot zelena, v trajnost usmerjena destinacija, ki omogoča edinstvena doživetja. V ospredje vseh naših razvojnih in promocijskih aktivnosti na vseh ravneh - nacionalni, regionalni, lokalni, podjetniški postavljamo trajnost. To je ključ do uspeha.«
A kakorkoli obračamo, tudi turizem, ki ga imenujemo trajnostni, obremenjuje okolje. Temu dejstvu se preprosto ne moremo izogniti, kajti turizem je neposredno povezan tudi s prometom, ki je v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji bistveno povečal količino izpustov ogljikovega dioksida, medtem ko so se ti izpusti v energetiki, ki je v zadnjem času zelo na tapeti, precej zmanjšali. Zato tudi za turizem lahko ugotovimo, da ni vse zlato, kar se sveti.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 31, 6. avgust 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884.
E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063
Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884	Savinjsl<e novice št. 31, ¡5, avgust 2021 3
Tema tedna
ČLANI GRS CELJE V ZGORNJESAVINJSKIH GORAH REŠUJEJO ŽIVLJENJA
Večina posredovanj s srečnim koncem
Na vrhuncu poletne sezone visokogorje obiskujejo tudi številni manj izkušeni planinci. Ponekod je še vedno sneg, snežišča pa so lahko brez primerne opremljenosti zelo nevarna. Tudi poletne nevihte marsikdo podcenjuje, sploh pri osvajanju nižjih vrhov, a nesreča tudi tam ne počiva. Letos do 25. julija je življenje v domačih gorah izgubilo že 15 oseb, samo ena manj kot v celotnem lanskem letu. Na območju Zgornje Savinjske doline, nad katerim že 90 let bdi Gorska reševalna služba Slovenije - postaja Celje Društvo, sta bila v letošnjem letu dva smrtna primera, posredovanj pa precej več.
GORSKI REŠEVALCI POSREDOVALI ŽE PREKO 330-KRAT Slovenske gore vsako leto obišče skoraj milijon ljudi in statistike kažejo, da reševalci letno posredujejo skoraj 500-krat. Letos, ko je zaradi vremena v gorah še veliko snežišč, so gorski reševalci posredovali že preko 330-krat. V večini primerov je šlo za zdrse in posledične poškodbe, za slabosti, tudi zaradi odlomov skal se je ponesrečilo več planincev. Helikopter z reševalno ekipo je do konca julija vzletel že preko 120-krat, v letu 2020 pa 211-krat.
GRS CELJE TRETJE NAJVEČJE DRUŠTVO V DRŽAVI
Društvo GRS Celje je po velikosti območja tretje največje društvo v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Njegovo območje poteka ob meji Avstrije z mogočnimi vršaci nad Okrešljem, skozi Savinjsko dolino do Celja, vse do zasavskih hribov in do meje s Hrvaško. Do sedaj zbrani statistični podatki za leto 2021, ki jih je na svoji spletni strani objavila GRZS, kažejo, da so člani GRS Celje posredovali že preko dvajsetkrat, ne zgolj, vendar največ na območju Zgornje Savinjske doline. Večinoma je šlo za nesreče, ki so se zgodile na planinski poti in pri plezanju. Helikopter je posredoval enajstkrat, v intervencijah je sodelovalo preko 70 reševalcev, številke pa še naraščajo.
Že preko 330-krat
so gorski reševalci letos posredovali v slovenskih gorah.
VEČINA POSREDOVANJ S SREČNIM KONCEM
Po pregledu dnevnih biltenov, ki jih objavlja Uprava RS za zaščito in reševanje, je GRS Celje skupaj z dežurno ekipo za reševanje v gorah GRS Brnik na območju naše doline v juliju posredovala dvakrat. Nad slapom Rinka v Logarski dolini so reševali poškodovano planinko, ki je bila nato s helikopterjem prepeljana v UKC Lju-
Helikopter z reševalno ekipo je letos do konca julija vzletel že preko 120-krat.
(Foto: arhiv GRZS)
bljana. Reševali so tudi planinca, ki je omagal na gori Kotliči v Kamniško-Savinjski Alpah.
Sest posredovanj je bilo v juniju, v enem primeru s smrtnim izidom. Reševalci GRS Celje so na varno spravili izgubljenega planinca, pomagali dvema, ki sta se zaplezala na območju Ojstrice, in še dvema, ki sta na poti s Krofičke proti Klemenči jami obstala pred snežno zaplato. Srečno se je končala tudi nezgoda, v kateri je nad Okrešljem na planinca padel snežni most in ga zasul, a je soplezalka uspela narediti odprtino za dotok zraka. Člani GRS Celje so se s helikopterjem Slovenske vojske za reševanje v gorah prepeljali na lokacijo, planinca odkopali, oskrbeli in prepeljali v Logarsko dolino.
ZGORNJESAVINJSKE GORE VZELE DVE ŽIVLJENJI
Kot že omenjeno, je junij prinesel drugo letošnjo smrtno žrtev v naših gorah. V dvodnevni iskalni akciji pogrešanega turista, ki jo je vodila
O
90 let GRS Celje
Ustanovitev GRS na Celjskem sega v leto 1931. Prvi rešilni odsek je bil ustanovljen v Celju, istočasno so bili ustanovljeni še rešilni oddelki v Lučah, Solčavi in Logarski dolini. Prvi načelnik postaje je postal Andrino Kopinšek, člani v Lučah so bili Jaka Robnik kot vodja reševalnega odseka, Viktor Kladnik in Gustl Vršnik; v Solčavi Franc Herle in Anton Cigala; v Logarski dolini Miha Plesnik kot vodja in Fortunat Herle.
Prvopristopniki so bili pastirji, lovci in kmetje, ki jim je gorski svet predstavljal domače okolje. Reševalne opreme je bilo zelo malo. Prva nosila in nekaj sanitetnega materiala so poslali v kočo na Okrešlju šele leta 1932.
Članstvo je številčno rastlo, z leti je postaja postala ena močnejših v Sloveniji. Med člani je veliko izkušenih alpinistov, ki so osvajali tudi najvišja gorstva po svetu. GRS Celje je ena prvih postaj, ki se je organizirala kot društvo in bila tudi ustanovni član Gorske reševalne zveze Slovenije v letu 2006.
4
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
Tema tedna, Aktualno, Iz občin, Oglasi
Janez Marolt, inštruktor GRZS, letalec reševalec:
»Na našem območju, ki ga pokriva GRS postaja Celje, opažamo porast nesreč. V zimskem času opažamo predvsem neznanje uporabe derez in lavinske opreme ter slabo pripravljenost na ture oziroma slabo poznavanje razmer. Tudi v poletnem času je v visokogorju še vedno sneg in je marsikje potrebna zimska oprema. Kar nekajkrat smo posredovali zaradi planincev, ki so obstali na snežiščih brez primerne opreme. Vsem obiskovalcem gora priporočamo, da pred odhodom na turo preverijo razmere, vreme, da se na turo odpravijo dovolj zgodaj in da jo prilagodijo najšibkejšemu v skupini.«
JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE
policija, so sodelovali tudi člani GRS Celje, skupina za iskanje pogrešanih Kinološke zveze Slovenije, Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije in vodniki reševalnih psov pri GRZS. Pogrešana oseba je bila drugi dan najdena mrtva na območju Krofičke.
Prvi letošnji primer s smrtnim izidom se je zgodil 25. aprila na ob-
močju Velikega Rogatca v Krnici. Planinec je zdrsnil v globino in pri tem umrl. Z izjemo tega tragičnega primera so bili zimski in spomladanski meseci, vključno z majem, bolj mirni. Člani GRS Celje so na našem območju v tem času posredovali še štirikrat.
Tatiana Golob
GRADNJA OPTIČNEGA OMREŽJA V LJUBIJI
Prvi priklopi že v začetku jeseni
Telekom Slovenije gradi zmogljivo optično omrežje, preko katerega uporabnikom omogoča doseganje višjih prenosnih hitrosti in varnejše ter zanesljivejše storitve. V občini Mozirje trenutno potekajo gradbena dela na območju Ljubije.
VPIHOVANJE OPTIČNIH KABLOV Dela so v zaključni fazi, kar pomeni, da potekajo montažna dela oziroma vpihovanje optičnih kablov. Priklop novih naročnikov na optično omrežje v tem naselju bo predvidoma mogoč v začetku jeseni.
Z dezinfekcijo do zdravstveno neoporečne pitne vode
SLEDI NADGRADNJA OMREŽJA V CENTRU MOZIRJA Se v tem mesecu bodo pričeli z gradbenimi deli tudi v centru Mozirja, dela pa naj bi bila zaključena do konca leta. Pogoj za izvedbo je pridobitev potrebnih soglasij in služnosti, zato prihaja do časovnih zamikov. Na izvedbo del lahko poleg pridobivanja soglasij vplivajo tudi vremenski pogoji. Nadgradnja omrežja na območju Občine Mozirje je predvidena tudi v prihodnje, vendar konkretna časovnica še ni znana, projekt je namreč v fazi načrtovanja.
Benjamin Kanjir
Na Goriškem so v juniju odkrili 17 primerov okužb z bakterijo, ki povzroča tularemijo, ponekod po svetu poznano kot zajčjo mrzlico. Gre za bolezen, ki jo lahko dobimo s pitjem onesnažene vode, kar se je na Goriškem ob uporabi vode iz zasebnih vodovodov tudi zgodilo. Na javnih vodovodih pristojne službe zagotavljajo zdravstveno neoporečno pitno vodo, za njeno ustreznost pa morajo skrbeti tudi lastniki zasebnih vodovodov. ZDRAVSTVENO USTREZNA VODA BREZ BAKTERIJ
Kakovost pitne vode je dobra, kadar je mikrobiološko in kemijsko neobremenjena. Samo v tem primeru lahko rečemo, da je voda zdravstveno ustrezna. Direktor Komunale Mozirje Andrej Klad-nik poudarja, da je to le voda brez vseh bakterij, tako škodljivih kot neškodljivih, zato je potrebno vodo ustrezno pripraviti oziroma de-zinficirati: »Dezinfekcija pitne vode je postopek, s katerim uničujemo bolezenske mikroorganizme. S tem preprečujemo širjenje nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki se prenašajo s pitno vodo. Zaradi tega je dezinfekcija večinoma nujen postopek v pripravi pitne vode.«
STRAH PRED PREKOMERNO KLORIRANO VODO ODVEČ
Priprava pitne vode v javnih vodovodnih omrežjih v Zgornji Savinjski dolini poteka s plinskim klorom in hipokloritnimi spojinami, ki so po zagotovilih Kladnika tudi najbolj učinkovito ter zanesljivo dezinfekcijsko sredstvo: »Izvajamo samo tako imenovano primarno dezinfekcijo, ki hkrati zagotavlja sekundarno delovanje, in to v obsegu, ki je v večini primerov na spodnji meji dovoljenega.« Zato so pomisleki o prekomernem klorira-nju vode in strahom pred pitjem vode iz vodovodnega omrežja oziroma iz pipe odveč.
V Zgornji Savinjski dolini imamo pitno vodo odlične kakovosti, zatr-
juje Kladnik. Zaradi razgibane geografske lege imamo vodna zajetja na višje ležečih predelih. Ti so pretežno gozdnati, brez direktnega vpliva kmetijskega onesnaževanja in brez industrije, ki po dolinah obremenjuje podtalnico in vodotoke. »Kljub temu občasno pride do manjših onesnaženj, predvsem mikrobioloških, ki so posledica vplivov površinskih voda na podzemne vodonosnike in se pokažejo ob močnejših nalivih in dolgotrajnejših padavinah.« Največji dejavnik onesnaženja vodnih virov je po
Zaradi razgibane geografske lege imamo vodna zajetja na višje ležečih predelih nad onesnaževalci, a kljub temu občasno pride do manjših onesnaženj.
besedah Kladnika »nenadzorovano združevanje in usmerjanje vodnih poti, do katerih pride predvsem z gradnjo gozdnih vlak in drenaži-ranjem kmetijskih površin.«
POLEG GRADNJE VLAK NAJVEČ ŠKODE NAREDI PAŠA ŽIVINE V Komunali Mozirje opažajo, da tudi planinska paša živine ni neza-nemarljiv dejavnik mikrobiološkega onesnaženja vodnih virov. »Na vodne vire našega območja intenzivno kmetijstvo večinoma nima velikega vpliva, če že, največ škode poleg gradnje vlak naredi paš-nja živine. Če primerjamo bakteriološko sliko vode na Menini v jesenskem in spomladanskem času, opazimo veliko večjo bakteriološko obremenjenost vode v poletnih in jesenskih mesecih, medtem ko pomladne analize izkazujejo veliko boljše stanje,« pojasnjuje Kladnik. Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ugotovi, da pitna voda ni skladna, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti vse potrebne ukrepe za njihovo odpravo.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021	5
Ljudje in dogodki
KJE DOPUSTUJEMO LETOS
Po letu premora znova v večjem številu na Hrvaško
Smo na vrhuncu poletne turistične sezone, ki je letos nekoliko drugačna kot v lanskem letu. Lani je zaradi koriščenja bonov in zaradi tesnobe, povezane s težkimi spomladanskimi meseci, zaznamovanimi z epidemijo koronavirusa, večji del Slovencev kot sicer dopustoval v Sloveniji. DOPUSTUJEMO PRI SOSEDIH Letos očitno nekoliko bolj sproščeni (ali sprijaznjeni) bolj množično odhajamo na hrvaško obalo. Tudi županji in župani zgornje-savinjskih občin, ki so lani poletni dopust preživeli zgolj na slovenskih tleh, večinoma so oziroma še bodo vsaj nekaj dni svojega dopusta preživeli tudi na hrvaški obali.
POPULARNETUDI DRUGE DESTINACIJE Tudi letos se po opažanjih turističnih agencij Slovenci še vedno radi odločajo za dopustovanje na domačih tleh, kar je v veliki meri posledica še ne unovčenih lan-
140.000 Slovencev
je konec julija dopustovalo na Hrvaškem.
Letos ponovno obstaja večja možnost, da boste srečali znane Zgornjesavinjčane na dopustu na Hrvaškem. (Foto: IS)
skih in dodatnih letošnjih turističnih bonov. Je pa bližnja Hrvaška letos vseeno veliko bolj popularna kot lani, poleg tega se veliko ljudi odloča za dopustovanje v Grčiji. Od tujih destinacij so popularni še Te-
Županja občine Solčava Katarina Prelesnik:
»Dopust je čas druženja in veselja. Družimo se odgovorno in pazimo na svoje zdravje in zdravje drugih. Sama poskušam v času dopusta pobegniti od vsakodnevnih skrbi in več časa nameniti sebi in družini. Letos sem morje že okusila, čakajo me še doživetja po naši čudoviti Sloveniji.«
nerifi, Madeira, Zanzibar, povečalo se je tudi zanimanje za države evropskega severa. PREVIDNI DO DRUGIH CELIN Veliko manj je letos dopusto-vanja na oddaljenih, tudi eksotičnih lokacijah. Slovenci se namreč še vedno bojijo odpotovati na druge celine, torej v Ameriko, Avstralijo ali Azijo, saj bi se od tam ob možnih hitrih zaostritvah ukrepov le stežka vrnili predčasno oziroma pravočasno.
Tatiana Golob, Barbara Rozoničnik
Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik:
»Planiranje letošnjega dopusta je zaradi nastale situacije zelo nehvaležna zadeva, zato velikih načrtov nimam. Gotovo sledi kakšen podaljšan vikend pri prijateljih v Izoli in na kakšnem od naših odličnih kmečkih turizmov. Lokacija pravzaprav sploh ni tako pomembna, saj so izkušnje s podobnih krajših dopustov izjemno pozitivne in nam odpirajo lepe in še neodkrite kraje naše dežele. Moja največja želja za letos je v slabem tednu v začetku septembra z motorjem prepotovati del nekdanjih jugoslovanskih republik in ob postankih podoživeti jadransko magistralo. Vendar je lahko zaradi epidemije to že neizvedljiv projekt. Bomo pa bolj doma, v naših čudovitih koncih in na naših krasnih planinah.«
Župan občine Luče Ciril Rosc:
»Dopust planiram v drugi polovici avgusta v upanju, da bomo še odprti. Tudi letos posebnih načrtov za dopust ni. Verjetno bo vanj vključeno dnevno kroženje po Sloveniji z avtom in električnim kolesom v prtljažniku za ogled čudovite Slovenije z malo drugačne perspektive, pa mogoče še kakšen dan ob morju.«
Županja občine Rečica ob Savinji Ana Nuša Rebernik:
»Delček dopusta sem si že privoščila pred začetkom občinskega praznika. Slab teden sem dopusto-vala v kampu pri Poreču. Glavnino dopusta imam načrtovano ob koncu avgusta in začetku septembra. Potrebujem svobodo, mir, sonce, morje, knjige, križanke in nekaj izletov. Odhajam v turistično naselje hrvaške Istre, ki ga že dobro poznam in ustreza mojim željam.«
6
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
Župan občine Gornji Grad Anton Špeh:
»Pred kratkim sem bil na dopustu v Dubrovniku in upam, da si bom v avgustu vzel čas še za nekaj dni dopusta, ki ga bom preživel doma, v naši prelepi dolini ob dnevnih potepih z električnim kolesom.
Z električnim kolesom tudi zaradi promocije naše občinske ponudbe električnih koles in možnosti ogleda naših lepih krajev, poleg Logarske doline. Prišel sem do spoznanja, da nisi len, kot nekateri pravijo, če voziš električno kolo, ampak lažje premaguješ naporne ceste in poti ter imaš več možnosti razgleda in ogleda okolice med vožnjo, kar pri navadnem kolesu ni možno, ker se vsa moč in energija rabita za naporno vožnjo od točke a do točke b.
Nisem ravno ne vem kakšen ekstremni kolesar, rad pa sem v naravi, postorim kaj okoli svoje hiše, pojem in popijem kaj dobrega pri domačinih in uživam v družbi svoje žene, z ali brez kolesa, in to je moje življenjsko vodilo v prostem času. V službi pa delam za ljudi oziroma naše občane, ki razmišljajo pozitivno in spodbujajo zdravo in raznoliko življenje v teh nepredvidljivih časih.«
Ljudje in dogodki, Iz občin
Župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik:
»Del letošnjega dopusta smo z družino že izkoristili na obali Dalmacije. Bilo je kratko, a sladko. Preostanek bomo izkoristili v naši prelepi domovini.«
Župan občine Nazarje Matej Pečovnik:
»Na dopustu smo v Promajni. To je kraj okrog sedem kilometrov pred Makarsko. Dopustujemo dva tedna, in sicer od 22. julija do 5. avgusta.«
RECICA OB SAVINJI
Zaradi gradnje amfiteatra zaprt pločnik
Na Rečici ob Savinji bo zaradi gradnje amfiteatra do konca septembra zaprt pločnik v kroži-šču pod cerkvijo. Amfiteater bo zaokrožil podobo prenovljenega trškega jedra, vsebino pa mu bodo dali razni projekti trajnostnega razvoja ter promocije lokalno pridelane hrane in domačih izdelkov. Dela potekajo v okviru projekta Energija - iz modre preteklosti v zeleno sedanjost. Izvajalec del je vojniško podjetje Grapus.
AMFITEATER BO POVEZAL TRG S CERKVIJO Konec julija se je pričela gradnja amfiteatra ob obnovljenem trškem jedru pred cerkvijo. Nova pridobitev bo zaokrožila trško podobo osrednjega prostora naselbinskega jedra in ponovno povezala trg s cerkvijo. V amfiteatru bodo potekale razne aktivnosti za ohranjanje naravnih danosti in trajnostne rabe naravnih virov. SPODBUJANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA S sodobno osvetlijo rečiške cerkve bodo zmanjšali svetlobno onesnaženost, za delovanje tako imenovane pametne klopi bodo uporabili sončno energijo. Promovirali bodo trajno-stno rabo naravnih virov na inovativen način ter ozaveščali prebivalce o pomenu trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti.
BOLJŠI POGOJI ZA ŽIVLJENJE V LOKALNEM OKOLJU
V aktivnosti bodo vključevali ranljive skupine in si z izobraževanji prizadevali za izboljšanje pogojev za življenje v lokalnem okolju. Vse-
bine se bodo nanašale na prenos znanja med generacijami ter pridelavo domače hrane in izdelke iz lesa, kar bodo že prihodnje leto ponudili na sejmih.
Barbara Rozoničnik
Amfiteater bo zaokrožil trško podobo osrednjega prostora naselbinskega jedra in ponovno povezal trg s cerkvijo. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
7
Iz občin
OBČINA LJUBNO
Ponosni na zaslužne občane in prenovljen
kulturni dom
V petek, 30. julija, so na Ljubnem ob Savinji ob občinskem prazniku podelili priznanja in nagrade zaslužnim občanom za letošnje in lansko leto. Slovesnost je bila še toliko večja, ker so jo izvedli v popolnoma prenovljeni dvorani kulturnega doma. Predajo namenu sta z izbranimi besedami pospremila župan Franjo Naraločnik in generalni direktor KLS Ljubno Mirko Strašek. Občina in omenjeno podjetje sta investicijo izpeljala v partnerskem sodelovanju, zato objekt sedaj nosi ime Kongresni center KLS. MEŠANICA KULTURE, TRADICIJE, TURIZMA
IN PODJETNIŠTVA Zupan je uvodoma poudaril, da bo objekt skupaj s prenovljenim zadružnim domom sedaj kulturni center občine: »Kongresni center KLS prinaša nov, svež val energije v ta prostor, ki ga bodo dopolnile še knjižnica, zbirka cvetnone-deljskih potic, muzej s flosarsko zbirko, zbirka
starin in poslovni prostori, namenjeni mladim podjetnikom. »Kultura, tradicija, turizem in poslovne priložnosti se bodo prepletale v tem prostoru.« Naraločnik je omenil še sodelovanje z družbeno odgovornim podjetjem KLS Ljubno, ki se z donacijami redno vključuje v lokalno okolje.
PROJEKTNO BOGATO LETO V nadaljevanju je Naraločnik izpostavil zasluge prejemnikov priznanj in nagrad, ki bogatijo občino s svojimi dejanji, uspehi in znanjem. Njihovo delo pomembno vpliva na razvoj lokalne skupnosti. Omenil je sodelovanje med občinami, ki se kaže tudi skozi projekt Prostofer in dogovarjanje glede gradnje prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah. Občina Ljubno bo celostno zdravstveno oskrbo občanom omogočila z ureditvijo pediatrične ambulante in manjšega laboratorija, v zadnjem obdobju pa je bilo zaključenih več in-frastrukturnih projektov na področju cest, parki-
rišč, pešpoti, komunale in pokopališč. Spomladi je predvidena ureditev krožišča v Radmirju.
PRENOVLJEN KULTURNI DOM V VESELJE IN PONOS VSEM OBČANOM
Mirko Strašek je ob prazniku občine čestital vsem občanom, še posebej prejemnikom priznanj, nato pa povedal: »Veliko let smo zbirali korajžo in denar, da smo se lotili prenove kulturnega doma, in verjamem, da bo v veselje ter ponos vsem občanom.« V imenu nagrajencev sta spregovorila Lado Vindiš in Martin Juvan - Čuks. Vindiš je preko smučarskih skokov na Ljubnem sklenil prijateljske vezi, ki presegajo običajne oblike sodelovanja, za kar je izredno hvaležen, Juvan pa je za vesel zaključek prireditve obiskovalcem kar zapel. V kulturnem programu so sodelovali člani Kulturnega društva Ljubno in učenci Glasbene šole Nazarje.
Štefka Sem
Letošnji in lanski nagrajenci Občine Ljubno z županom Franjem Naraločnikom (foto: Štefka Sem)
Za leto 2020 je zlato priznanje prejel Martin Juvan - Čuks, ki je, kot je zapisano v obrazložitvi, zakladnica ljudskih zgodb in ljubenskih anekdot, poznavalec kraja, ljudi in dogodkov iz preteklosti. Je poznavalec flosarske zgodovine, soustanovitelj Smučarsko skakalnega kluba Ljubno, prvi ljubenski skakalec na državnem prvenstvu, vodja priprave skakalnice za tekme svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih in član več društev v kraju.
Srebrno priznanje sta prejela Margareta Atelšek, ki s svojim delovanjem že leta spodbuja predvsem starejše k ustvarjalnemu delovanju v okviru občine, nenehnemu učenju, druženju, medsebojni pomoči in s tem tudi ohranjanju vi-
talnosti za spoštljivo in človeka vredno starost, in Nogometni klub Ljubno ob Savinji za 90 let delovanja. V klub je včlanjenih 73 nogometnih navdušencev, starih od 7 do 15 let, razdeljenih v štiri selekcije, ter 31 nogometašev amaterjev, ki sestavljajo člansko ekipo.
Bronasto priznanje so prejeli podjetje Rih-ter za 30 let delovanja ter Darinko in Jožefa Ku-mprej za aktivno delo v društvu upokojencev. Priznanje župana so prejeli podjetje BSH Hišni aparati, Karolina Kalan in Lado Vindiš.
Denarno nagrado je prejela Maša Černi-všek. Županovo priznanje so prejele zlate maturantke Martina Lenko, Urška Nerat in Tanja Podkrižnik ter devetošolci, ki so vseh devet
let dosegli odličen uspeh: Neža Debelak, Jošt Gluk, Gaja Gosar, Timotej Moličnik, Iva Pod-križnik, Ema Podlesnik in Rok Zamernik.
Za leto 2021 je bronasto priznanje prejela Frančiška Kopušar za prostovoljno delo v župnijski Karitas, priznanje župana je prejelo podjetje KEA Šentjur, denarno nagrado pa so prejeli člani mladinske državne ekipe v smučarskih skokih: Jernej Presečnik, Žak Mogel in Jan Bombek. Priznanje župana je prejel zlati maturant Matija Krivec ter devetošolci, ki so vseh devet let dosegli odličen uspeh: Ema Fu-žir, Zala Krebs, Ines Bolko, Eva Detmar, Ksenija Ermenc, Pia Moličnik in Mark Volovšek Murko.
8
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
Iz občin
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Nadzorni odbor pozitivno o poslovanju občine v letu 2020
Predsednik nadzornega odbora Občine Mozirje Janko Pirnat je na zadnji seji občinskim svetnikom predstavil pregled zaključnega računa občine za leto 2020 in ugotovitve. Poleg tega sta bila na seji v drugem branju potrjena dva odloka, po skrajšanem postopku pa ena sprememba odloka.
NEPRAVILNOSTI NI BILO, PODANIH PA NEKAJ PRIPOROČIL Nadzorni odbor je ugotovil, da je občina lani redno plačevala zapadle obveznosti. Nepravilnosti niso odkrili, občinska uprava pa je tekom pregleda podala obrazloži-
tve, če so bile potrebne. Nadzorni odbor je poleg ugotovitev podal tudi nekaj priporočil, med drugim, naj se posamezne proračunske postavke realneje načrtujejo in se ne prekoračujejo.
DOPOLNJEN LETNI PROGRAM
ŠPORTA Občinski svet je v drugi obravnavi potrdil odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osrednja knjižnica Mozirje in odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Mozirje. V javni razpravi, ki je sledila prvi obravnavi, je občinska uprava prejela nekaj predlogov na
letni program športa, ki jih je nato obravnavala ter večinoma potrdila komisija za šport. Tako dopolnjen odlok je potrdil še občinski svet.
SPREMEMBA KATEGORIZACIJE CEST USKLAJENA Z DRŽAVO Potrjena je bila tudi sprememba odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Mozirje. Predlog kategorizacije je bil predhodno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, ki je določen v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. Zadnja sprememba odloka o kategorizaciji občinskih cest je bila sprejeta leta 2009.
ŠTEVILNE SPREMEMBE NA CESTNEM PODROČJU
V vmesnem času od zadnje spremembe so se zgodile številne spremembe, med drugim sta bili zgrajeni krožišči pri odcepu za Ljubijo in pri šoli, zgrajeno je bilo stanovanjsko naselje Podrožnik. Posledično so bili zgrajeni novi kraki lokalnih krajevnih cest. Nekoliko se je spremenil potek tras posameznih občinskih cest. Izvedena je bila uskladitev podatkov o občinskih cestah z digitalnim katastrom gospodarske javne infrastrukture.
Štefka Sem
28. SOLČAVSKI DNEVI
Razvoj trajnostnega turizma le z ohranjanjem čiste vode
Od 23. do 25. julija je Center Rinka v sodelovanju z lokalnimi društvi in ponudniki v okviru 28. Solčavski dni pripravil tridnevno turistično doživetje Solčavskega. Zvrstili so se turnir v malem nogometu, delavnice in razstave polstenih ter ostalih izdelkov, voden pohod ob polni luni, ponudba domačih dobrot in predmetov za vsakdanjo rabo, največ pozornosti pa sta pritegnila nedeljski koncert Prifarskih muzikantov in Festival pitne vode s pokušino ter ocenjevanjem sedmih različnih vodnih virov.
OBISK SKROMNEJŠI, A ORGANIZATORJI KLJUB TEMU
ZADOVOLJNI Bogat sklop prireditev se je pričel v petek z 20. nogometnim me-morialom Ipavec-Gregorc, na katerem se je pomerilo sedem ekip. V soboto je sledila delavnica pol-stenja masažnih mil, v večernih urah pa v sodelovanju s Planinskim muzejem Mojstrana odprtje razstave Korajža je ženskega spola s predavanjem Marte Krejan Čokl. Ker je sobotna noč sovpadala z lepim vremenom, so pripravili tudi voden pohod ob polni luni od Svetega Duha do planinskega doma Majerhold. Po Festivalu pitne vode so tridnevno dru-
ženje v nedeljo zvečer zaokrožili s koncertom Prifarskih muzikan-tov. Obisk 28. Solčavskih dni ni bil rekorden, organizatorje pa veseli, da so v danih razmerah prireditev lahko izpeljali.
VSE SE JE VRTELO OKROG VODE Osrednji dogodek nedeljskega programa, skozi katerega je obiskovalce spretno vodil Nejc Sla-pnik, je bil Festival pitne vode s pokušino in ocenjevanjem različnih vodnih virov ter kvizom. Vse se je torej vrtelo okrog vode, čeprav, kot je v šali dejal Slapnik, gre voda Solčavanom le stežka po grlu in je spijejo bolj malo, seveda pa se kljub temu zavedajo pomena čiste pitne vode. Domačini vedo povedati tudi številne zgodbe o tej življenjsko pomembni tekočini, hkrati pa so njeno moč že v davnini s pridom koristili za pogon žag, mlinov in kasneje tudi elektrarn.
SOLČAVANI PIJEJO DOBRO VODO
Pod okriljem Zavoda za razvoj podeželja in turizma Savinja, ki je vodilni partner LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, so v okviru projekta Vodne zgodbe Kamniško--Savinjskih Alp obiskovalci pokušali in ocenjevali sedem vodnih virov: od vode iz solčavskega vodo-
voda, izvirskih vod Kamniško-Sa-
V NASTAJANJU MREŽA IZVIROV PITNE VODE
Cilj projekta Mreža vodnih poti je povezati izvire pitne vode v Kamniško-Savinjskih Alpah, pot pa digitalizirati in opremiti z zemljevidom. V partnerstvo projekta je povezano celotno območje Kam-niško-Savinjskih Alp. Občine od Jezerskega, Preddvora, Cerkelj, Kamnika do Ljubnega, Luč in Solča-
ve s projektom ozaveščajo o po-
vinjskih Alp v integralni turistični proizvod. Kot je povedala direktorica zavoda Savinja Ivica Orešnik, je najpomembnejši razvojni potencial območja bogastvo vodnih virov. S projektom želijo vplivati na zavest o vodi kot naravni dobrini in ohranjanju njene kakovosti, saj bomo le tako lahko razvijali trajno-stni turizem.
Barbara Rozoničnik
vinjskih Alp do solčavske kisle vode. Najbolje je bila ocenjena voda iz solčavskega vodovoda, kar pomeni, da Solčavani pijejo res dobro vodo.
menu ohranjanja čiste pitne vode in vodne vire premišljeno vgrajujejo v turistično ponudbo. Projekt Mreža vodnih poti nadgrajuje projekt Vodne zgodbe Kamniško-Sa-
Na Festivalu pitne vode je pokušino vzorcev iz različnih virov opravil tudi voditelj dogodka Nejc Slapnik. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
9
Intervju
POGOVOR Z ZUPANOM OBČINE LUCE CIRILOM ROSCEM
»Razvojna prizadevanja izvajamo ob upoštevanju trajnostnega razvoja«
Župan Občine Luče Ciril Rosc
Drugi konec tedna v avgustu je že tradicionalno namenjen prireditvi Lučki dan. Po lanskoletnem premoru zaradi epidemioloških razmer se letos ponovno obeta etnološko turistični program s pestrim dogajanjem in raznoliko ponudbo izdelkov domače obrti ter lokalne kulinarike. O aktualnem dogajanju v občini smo se pogovarjali z županom Cirilom Roscem.
-	Dogajanje zadnje, 50. po vrsti, prireditve Lučki dan pred dvema letoma se je raztegnilo na ves teden s pohodi po krajevnih vršacih, vodenimi ogledi znamenitosti, prikazi starih običajev in kmečkih del ter športnimi in glasbenimi dogodki. Lani je zaradi preventivnih ukrepov prireditev odpadla, kako boste praznovali letos?
Tudi letos bi radi praznovanje ob občinskem prazniku izvedli podobno kot v prejšnjih še »normalnih« časih. Zal zaradi trenutne situacije to ne bo možno v celoti. Program prireditev je kljub temu kar obširen, bo pa velika večina dogajanja na prostem, kjer je možnost širjenja okužb veliko manjša in zaradi tega tudi preventivni ukrepi precej milejši.
-	Pomembno etnografsko noto prireditvi Lučki dan daje prikaz starih običajev in opravil. Namenjen je tako domačinom, da življenje naših prednikov ne gre v pozabo, kot obiskovalcem kot zanimiva popestritev, saj je občina Luče vse bolj prepoznana turistična destinaci-ja. Kako ocenjujete letošnjo turistično sezono?
Relevantna ocena turistične sezone v tem trenutku seveda še ni možna, ker smo šele nekje blizu viška sezone. Tudi splošna situacija v svetu in pri nas je zelo odvisna od protikoron-skih ukrepov, ki na nek način izkrivljajo pravo turistično sliko. V teh dneh je v Lučah precej turistov in upamo, da se bo njihovo število približalo lanskemu. Seveda je veliko odvisno od trajanja turistične sezone, saj obstaja bojazen morebitnega ponovnega postopnega omejevanja v jesenskem času.
- Kraj Luče je vključen v ugledno mrežo gorniških vasi, Turistična zveza Slovenije vas je uvrstila med najbolj urejene in gostoljubne turistične kraje. Kako se soočate s prizadevanji za čim večji obisk in ohranjanjem naravnih danosti, ki so glavni adut turistične ponudbe?
Gotovo nam ta priznanja godijo, ker so tudi dobra reklama za obisk našega kraja, hkrati nas hrabrijo za delo po začrtani poti tudi v prihodnje. Za vsem tem pa je seveda veliko dela številnih vpletenih. Nedvomno si v Lučah, podobno kot v celotni Zgornji Savinjski dolini, ne želimo množičnega nizkocenovne-ga turističnega obiska, ker ga ti kraji dolgoročno ne prenesejo. Se posebej ob prepo-trebnem ohranjanju naravnih danosti tudi za prihodnje rodove.
»Digitalizacija, ki glasno trka na številna področja delovanja, je tudi prava priložnost za naš kraj, da čim prej vstopimo na ta vlak ter kraj razvijamo tudi v smeri pametnih vasi.«
- V začetku leta ste prejeli nagrado Zlati kamen in se uvrstili med najprodornejše slovenske občine kot primer majhne lokalne skupnosti, ki je znala svoje omejene danosti spremeniti v razvojne priložnosti. Kje vidite možnosti razvoja v prihodnje?
Odločenost, da razvojna prizadevanja izvajamo ob upoštevanju trajnostnega razvoja, dolgoročno vidimo kot konkurenčno prednost našega območja. V harmoniji med naravo in človekom želimo ne samo obvarovati ta zaklad, to gnezdo sredi gora, za užitek in počitek, za postanek in obstanek, temveč ga tudi nadgraditi, da se bo razvijal celovito in kakovostno ter v duhu časa. Dober primer je prenova energetskega omrežja v Krnici, ki je pripeljala do visoke energetske
samooskrbe v tem delu občine in se bo gotovo v prihodnje preslikavala tudi na druga območja. Digitalizacija, ki glasno trka na številna področja delovanja, je tudi prava priložnost za naš kraj, da čim prej vstopimo na ta vlak ter kraj razvijamo tudi v smeri pametnih vasi. Prvi koraki v tej smeri so že storjeni.
-	Največja investicija zadnjih desetletij je bila gradnja športnega centra, ki ste jo lani uspešno zaključili in predali svojemu namenu. Dejali ste, da bo sedaj kakšno leto, kar se tiče občinskih investicij, bolj umirjeno. Kljub temu nadaljujete z obnovo in vzdrževanjem cest ter ostale občinske javne infrastrukture. Kaj bi izpostavili?
Urejanje občinske infrastrukture je nikoli končana zgodba. Ko že misliš, da si pri koncu, se pokaže nujnost ponovne obnove, pa naj gre za cestno, kanalizacijsko, vodovodno, energetsko, komunikacijsko ali kakšno drugo infrastrukturo. Letos bomo do jeseni asfaltirali še kar nekaj kilometrov cest predvsem v Krnici, Konjskem vrhu, Raduhi in Podvolovljeku. Bližamo se točki, ko bodo praktično vse domačije povezane z dolino z asfaltom. Tudi tiste najvišje ležeče in najbolj odmaknjene.
-	Med zadnjimi investicijami je tudi izgradnja čistilne naprave, na zelenici v njeni okolici pa bo zrasel fitnes na prostem. Je tudi to način, kako mlade, pa tudi malo starejše občane, spodbuditi k aktivnemu preživljanju prostega časa?
Nedvomno. Omenjena izgradnja športne dvorane, ki omogoča izvedbo najrazličnejših športnih aktivnosti, vključno s strelskimi prostori, obnova zunanjega igrišča z otroškimi igrali, nakup električnih koles in postavitev fitnesa na prostem ter v športnem centru nagovarjajo ne le obiskovalce, temveč tudi različne generacije domačinov k aktivnemu preživljanju prostega časa, kar je trend v razvitem svetu.
-	V sklopu praznovanja občinskega praznika je napovedno odprtje novih prostorov knjižnice. Za kakšno pridobitev gre?
Knjižničarji so nas že več let opozarjali, da prostori knjižnice ne zadoščajo sodobnim zahtevam in normativom. Na občinskem svetu smo sprejeli odločitev, da se knjižnica z letošnjim avgustom preseli v najemniške prostore v pritličje pred leti lično obnovljene Poberino-ve hiše. To bo nedvomno poživilo kulturni utrip dogajanja tudi na »Spodnji vasi«, kjer imamo za bližnjo prihodnost še nekaj načrtov.
Barbara Rozoničnik
10
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
Iz občin, Voščila, Oglasi
OBČINA GORNJI GRAD
Rekonstrukcija in modernizacija lokalnih cest
Na območju Občine Gornji Grad v tem času poteka rekonstrukcija in modernizacija več cest. Prvi ponedeljek v avgustu so zaključili z deli na odseku Mežnija-Podmirje in Koča-Re-penšek v Zgornjem Dolu. Rekonstruiran je bil 600-metrski odsek ceste.
Obnova ceste je bila izvedena z namenom modernizacije obsto-
ječe ceste, ki je bila še makadamska in je sedaj asfaltirana. Dela so obsegala rekonstrukcijo vozišč-ne konstrukcije ter asfaltiranje, izgradnjo cestnih prepustov in obcestnega jarka za odvodnjavanje lastnih ter zalednih voda in ureditev individualnih priključkov.
Štefka Sem
POPRAVEK INFORMACIJE
V 30. številki Savinjskih novic smo na strani 7 objavili informacijo, da smo bili v Zgornji Savinjski dolini pet tednov brez potrjenih okužb s koronavirusom, da pa se je pojavila ena nova okužba v solčavski občini. Informacija se je izkazala za napačno, nov primer okužbe so namreč zabeležili na območju Občine Luče. Takšno je tudi stanje ob zaključku redakcije 31. številke Savinjskih novic. Za napako se opravičujemo.
Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik
Vabljeni na savinjske.com
V Zgornjem Dolu je bila z asfaltiranjem zaključena rekonstrukcija 600-metrskega odseka ceste. (Foto: arhiv Občine Gornji Grad)
Vsem občankam in občanom Občine Luče iskreno čestitamo ob našem ■ občinskem prazniku.
Zaradi ys|&i znanih razmer tudi letošnji pravnik še ne ho povsem takšen, kot bi si želeli.
ile pa naše praznovanje ktjjjb vsemu priložnostma
krepitev sodelovanja, solidarnosti, razumevanja
in medsebojnega spoštovanja. \
V.
v-.
Iskreno čestitamo tudi vsem letošnjim'
občinskim nagrajencem.
T*

V upanju, da se kmalu vrnemo v normalne tirnice, želimo vsem predvsem veliko zdravja, potrpljenja in vse dobro.
Zupan Občine Luče Ciril Rost s sodelavci
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021	1 1
Oglasi
51. LUČKI DAN
5. - 8.avgust 2021
6. ovgust
1. avgust
PETEK
18.00 Turnir v igranju igre FIFA 2021 v pariai na sotočju Jijrc mlm-M 20,00 Glasbeni večer z Ad ifem 5m olarjem pri Gri&ij u. Storilo vstopnic je omejeno. Info: 031/396-639
SOBOTA
7.00
Vzpon na Križevnik (1910 m) v organizaciji Gorniškega Iduba Savinjske doline Luče. Obvezne predprijave! info: 031/333-776 9.00 Turnir v balinanju pri Okrepi evalnici Loga r v Krn ici. f n/o: 070/846-170 10.00 Prikaz mletja moke v Žagerskem mlinu in «[led Repcvega slapu v Podvotovljeku fofa 031/403-279 10.00 Ustvarjalne delavnice za otroke na dvorišču pred Športnim oentrorn Luce. Jnjb: tJ^/ii?-^^ r .00 Turnir mešanih dvojic v odbojki na mivki pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, info: 070/846-170 11.00 Dan odprtih vrat v Čebelarskem centru Luce med 11. in 13. uro. Razstava čebelarske opremer predstavitev plemenilne postaje in vzneje matice kranjske sivke v Lučki Seli, pokušina medenih dobrot tojfr 031/793-032 17.00 Prijateljska nogometna tekma veteranov pri Grtčarju. 17,00 Draža bno popoldne z ljudski m i godci in pevci ter vlcers ke igre pri Vlcerski bajti.
Obujanje spominov, igranje in prepevanje starih viž, metanje previti, zabijanje žeblje v,.. Hifo:Q
iB.oosvetamašazrogistivčastzavetnikulovcevsv.Hubertuvfarnicerkviterotvoritev
lovske razstave v lovskem domu. Info: 0511345-170 20.00 Predstavitev starega običaja - ofiranja na kmečki tržnici na zgornji vasi. Večer bodo s pesmijo
popestrili ljudski pevci iz Luč. info: 031/715-366 20A5 Pohod z baklami po Bneznici v organizaciji Planinskega društva Luce. info: 041/783-6^7
8. avgust
BERCSTEIGER
D @ RFER
CORNlSKE VASI
NEDELJA
9.00 lutranjabudnica po vasi v izvedbi Godbe Zgornje Savinjske doli ne.
9.00 Strelja nje z možnarji pri Streljalnici.
9.00 Dob rode Ini srečelov Zu pn ijske Ka ritas Luče p red župnii čem (okvirno do 16. ure). info: 041/887-513
10.00 Sveta maša s procesijo v čast farnemu zavetniku sv. Lovrencu v farni cerkvi. Šentlovrenčka lepa nedelja mladih iz Konjskega Vrha.
12,00 Prireditev »Od štanta do štanta« po vasi - predstavitev domačih društev, ustvarjalcev, rokodelcev, prikaz starih opravil in orodij, pokušina domačih jedi.
13.00 Festi val pitn e vode p ri fontan i p redno em, Okušan je in ocenjevan je vodnih izvirov ¡2 območja KSA, predstavitev projekta Mreža vodnih poti KSA.
15.00 Srečanje i izročilom preteklosti in druženje pri Vlcerski bajti v organizaciji Društva upokojencev Luce. Prikaz starih opravil, razstava vlcerskega orodja, tradicionalna kulinarična ponudba. Oživitev nesnovne dediščine: Prikaz zadnjega dela »ohoeti«, zabavno-igrani program (pobiranje rajtnge, petje zdravičk}. info: 041/466-249
Prireditev J» potekata v skiadu i veljavnimi ukrepi Vlade RS m priporočiti H))Z. Izpolnjevanje pogoja KI je obvezno m udeteibo na prireditvi. Dodatne informacije o dogodkih sena voljo v TTC Luče, no spletni strani www.il/». si/ ivmfcirisif lu« ,sf otina telefonski številni-. 031 f S -167.
12
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
PETER WEISS
Končuje se pregled Trubarjevega ukvarjanja s prikazovanjem Device Marije v Novi Štifti okoli leta 1560. Začetnik slovenske književnosti in verski reformator Primož Trubar si je vzel kar veliko prostora za poročanje domnevnih prikazovanjih in o začetkih romarskih dejavnosti v takrat sorazmerno odročnem in neznanem kraju v Zadrečki dolini.
TRUBAR V DVEH PISMIH JOŠTU GALLENBERGU IN DRUGIM
Iz Nemčije je Primož Trubar pisal slovenskim (nemškim) plemičem, ki so v tistih negotovih časih podpirali protestante. V pismu, poslanem 10. februarja 1562 iz Uracha plemiču Joštu Gal-lenbergu, je povzel vsebino predgovora h gla-golskemu prvemu delu Novega testamenta. Kot pravi, je opisal kristjane in »njihove navade, lastnosti, običaje, obrede, izročila, vero, praznoverje«, k čemur v oklepaju dodaja: »tudi romarsko pot pri Gornjem Gradu sem opisal«.
V predgovoru h glagolskemu prvemu delu Novega testamenta, ki je bil že predstavljen, je Trubar leta 1562 pisal o začetkih gradnje cerkve v Novi Štifti, ni pa omenjal škofa Petra Seeba-cha, za katerega je v tej zvezi vedel in ki je po svoji domnevno čudežni ozdravitvi podprl gradnjo cerkve, zanjo pa je iz Rima dobil tudi pravico do dajanja odpustkov. (Kazen za grehe, ki bi človeka doletela v posmrtnem življenju, se je dalo zmanjšati s podkupovanjem in plačevanjem župnikom in drugim cerkvenim predstavnikom: romarji so prinašali različne dobrine, ki so jih cerkveni ljudje potem prodajali. To je Trubar z drugimi protestanti na vso moč grajal - in to je bila tudi ena od točk, ki je pripeljala do razcepa na rimskokatoliško in protestantsko smer.) Svoje prizanesljivo ravnanje je pojasnil v pismu istemu Gallenbergu in ostalim iz Uracha 11. aprila 1562 takole:
»Škof v Magdeburgu in škof v Halleju na Saškem reformirata svoji škofiji po augsburški veroizpovedi. Tako je. Če bi mogli mi našega škofa pripraviti do tega! Lahko mu poveste: le zaradi upanja, da bo pristopil k naši cerkvi, ker je na Avstrijskem delil zakrament pod obema podobama, sem mu prizanesel v opisu novega gornje-grajskega romanja v predgovoru k hrvaški zave-
Zgodovina in narodopisje
Primož Trubar o Novi Štifti (3)
zi, da ga nisem imenoval in zabeležil z imenom. Če pa se bo po nepotrebnem usajal zoper pravo vero, naj ve, da se mu ne bo dobro godilo in da bo pustil za seboj večno slab spomin.«
ŠE ENO PISMO ŠKOFU SEEBACHU V GORNJI GRAD Sredi leta 1562 se je Trubar spet vrnil v Ljubljano, proti koncu tega leta pa je škof Seebach začel proti njemu napad, ki je dosegel vrh v zaslišanju, na katerem je Trubar odgovarjal odkrito in tako priznal popoln prelom s katoliško cerkvijo. Trubar je škofu poslal nemški odgovor na poziv 30. novembra 1562 iz Ljubljane. Naslov pisma se glasi:
»Prečastitemu knezu in gospodu, gospodu Petru, ljubljanskemu škofu, rimskocesarskega veličanstva svetovalcu itd., mojemu milostnemu gospodu. Gornji Grad.«
(Seotgiuč Solmntmuä i funt nutren mdjt
uilju fîdjiï ía frotad? tMfant bwfttt fcitttí ít faí) meiflíttfljeiíí ju ONflxiw auf! flUfof fe içiîi/nuf Í!tífántii¡É$ ©fuám ícnítiMniUntrntaiiírVit wtt Ixt €«fto!tj&ti Sfcligiiíti noélififf wifc fíft tttbiitbtM m tidni €utWtuibiBf unijiiniiifc Husfíiiditiii! fUtlwJ* twtr jjíh HLlítl&ÍTl'ftettTSríílW íilK jt'ittfjí jütSaart iirií Unfff ir l'ubcn granen rn Tyrosí^mn hhMi*
fern JMxtbwfl t trètit ofmc »tó«™ ÜJT bí3íiífkfltini>23!4ittayttfli «wwai-Uiitet iiKl&^ffdxii btíttí ttitrjB KWoi / iwé i nlí DrtSBifáolí / mit t« CTflflli^riivamiEajiliiiJittttfiitftiina ®tarii/ ra to / itrttfioi anfctrtfjtttoi/ (Eflfiilf emi^Ofllifahct M« ¡ ttfiífK®""^-Straifc atifo ttrtn¿ ntí bmitnff t/ taf; / iiu K^Í? SBituge t tili Stem íibfv toC^Um ww ¿iftyiitKii / föchte au$ tai ! mit he®*®*
Cflcciíi^uiii6írtDJitií!ítitfnfS&tft(jíft)e/ te» iính
Navedba gradnje cerkve v Tiroseku (Tyrosegg) pri Janezu Vajkardu Valvasorju v osmi knjigi Slave vojvodine Kranjske (1689)
TRUBARJEVO PISMO IVANU UNGNADU
Kmalu zatem so protestanti začeli gonjo proti škofu, medtem pa je Trubar imel vsaj nekaj časa mir. Baronu Ivanu Ungnadu je 8. julija 1563 iz Ljubljane pisal o tem, kako so škofu Seeba-chu zapečatili in popisali vse imetje inkvizitor-ji, ki jih je določil Rim, ker je škof menda oškodoval cerkveno posest. Deželni glavar, vicedom in italijanski škof (le nekateri od teh, ki so vodili preiskavo) so v soboto, 3. julija 1563, zvečer -kot piše Trubar - odjezdili »v Gornji Grad. Na poti so bili vso noč in prispeli tja v nedeljo zjutraj. [Ta napor lahko primerjamo z današnjo uro vožnje po asfaltu z avtomobilom. PW] Popisali so vse stvari, prešteli denar, ki ga ni bilo malo, med njim tudi mnogo starih zlatnikov, in vse spet zapečatili; nato so poslali po škofa v Kranj, mu naznanili, po kakšnem ukazu so morali to storiti, in mu naročili, da mora pustiti nedotak-
njeno vse, kar so popisali in zapečatili, dokler ne dobijo oni ali on novega navodila in ukaza rimskocesarskega veličanstva itd. In so poslali popis rimskocesarskemu veličanstvu in pustili ljubljanskega škofa žalostnega v Gornjem Gradu. Ta upa, da mu rimskocesarsko veličanstvo ne bo vzelo, kar si je pošteno pridobil in prihranil v svojih župnijah na Avstrijskem in ne pri škofiji.« Dva meseca pozneje se je škof Seebach vrnil z Dunaja: pri cesarju je dosegel odpuščanje in je odslej nemoteno upravljal škofijo do svoje smrti leta 1568.
ZA SKLEP
V poznejših Trubarjevih pismih ni več omemb Gornjega Grada ali začetkov gradnje cerkve in romarske poti v Novi Štifti.
Trubar nikoli ni zapisal imena kraja, kjer se je dogajalo vse to, kar je bilo s piščevega stališča vredno graje, ampak je pisal o dogodkih v okolici Gornjega Grada, saj je bila v njem druga ali v Seebachovem primeru kar glavna škofova rezidenca. Trubarju ni šlo za natančno določitev dogajanja, ampak je navajal očiten primer nespametnega ravnanja, kar je bila gradnja cerkve s protestantskega stališča, temu pogledu pa se lahko 460 let pozneje samo pridružimo.
Stiske ljudi v tistem času (revščina, turški vpadi, bolezni, ki se jih ni dalo zdraviti, družbena in iz te izvirajoča osebna negotovost ...) bi bilo mogoče lajšati na veliko boljše načine, kot je bil bleščavi začetek še enega romarskega zbirališča. (Nekaj podobnega je bila gradnja nove, veliko prevelike gornjegrajske cerkve v 18. stoletju, ki je povzročila trpljenje podložnikov in ogromne stroške, ki so seveda padli na pleča naših prednikov.) Na ta mesta so lahkoverni reveži prinašali darove, ki jih je bilo pri cerkvenih prejemnikih vedno premalo, ob tej pogoltnosti pa je bil v nejasno prihodnost zapisan načrt, kako bodo prinašalci nekoč ugledali nebeško kraljestvo in po smrti ne bodo trpeli zaradi grehov, ki da jim jih bo zaradi podkupnin odpustil bojda nepodkupljivi Bog. Ravno o tem je pisal Trubar in tudi zato je moral v dosmrtno izgnanstvo.
Slovenski zapis o dogajanju v Novi Štifti leta 1575 pri Trubarju je prinesel prvi natis imena kakega zgornjesavinjskega kraja, konkretno Gornjega Grada.
V ustnem izročilu še danes živi spomin na oddaljeno dogajanje in na škofa See-bacha, ki je tu čudežno ozdravel, čeprav je sprva dvomil v prikazovanje Device Marije. Leta 1984 je Ivan Veršnik (1896-1995), po domače Slonov iz Nove Štifte, ob tem pripovedoval o »škofu Šepaherju«: take oblike priimka pač ni mogel nikjer prebrati.
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
13
Nasveti, Organizacije
Razmišljam globalno, delujem lokalno
Spoštovani bralec, svetovno dan ekološkega dolga je dan v koledarskem letu, ko človeštvo v tem letu porabi količino naravnih virov in eko-sistemskih storitev, ki jih planet lahko zagotovi oziroma obnovi na letni ravni za trajnostno delovanje in s tem naše preživetje. Letošnji svetovni dan ekološkega dolga (po angleško Earth Overshoot Day) je nastopil 29. julija. Letos se človeštvo obnaša, kot bi imelo na razpolago 1,7 Zemlje. Porabi količine naravnih virov pravimo ekološki odtis.
Z EKOLOŠKIM DOLGOM OGROŽAMO SVOJ OBSTOJ
Datum ekološkega dolga nam pove, kako trajnostno, ekološko in sonaravno se obnašamo. Zal se globalni ekološki dolg v zadnjih desetletjih praktično vsako leto veča. Se pred dobrimi 150 leti je bilo človeštvo ekološko vzdržno, porabili smo manj ali kvečjemu toliko, kot je bila kapaciteta planeta, z industrializacijo in razvojem mest pa smo postali vsako leto bolj potratni.
Se leta 1970 je ekološki dolg nastopil 30. decembra, leta 1996 že 30. septembra, leta 2004 30. avgusta in leta 2017 30. julija. To nam pove, da se človeštvo vse bolj zajeda v Zemljino glavnico. Če bomo nadaljevali s takim tempom, bo za zanamce ostalo komaj kaj, pravzaprav nič. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker so ekološko najbolj zadolžene industrijsko najrazvitejše države. Velika večina teh držav pade v dolg najkasneje meseca maja, razvijajo se posredno na račun manjšega dolga manj razvitih.
Svetovni dan ekološkega dolga
Posebneža sta Katar in Luksemburg, ki sta zadolžena že februarja.
KAJ PA SLOVENCI?
V letu 2021 smo svoj ekološki dolg dosegli že 30. aprila, še pred Nemčijo, Japonsko, Francijo, Svico in drugimi razvitejšimi državami. Živimo torej zelo potratno, za svoj obstoj potrebujemo
KAKO ZMANJŠATI NAŠ EKOLOŠKI ODTIS?
Lanska zakasnitev svetovnega dneva ekološkega dolga iz (pričakovanega) julija na 22. avgust, ki je nastala zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev pandemije, nam nakazuje, v katero smer je treba kreniti. K zmanjšanju ekološkega
Globalni ekološki dolg se v zadnjih desetletjih praktično vsako leto veča.
Vir: data.footprintnetwork.org
kar tri Slovenije. To je seveda skrb vzbujajoče. Načrtujemo večjo porabo energije, načrtujemo nove zazidalne površine, gradimo nove prometne koridorje ter nemarno onesnažujemo vodo, zemljo in zrak. Za naše zanamce, od katerih smo si izposodili domovino, nam je malo mar.
odtisa in s tem dolga največ prispeva zmanjšanje ogljičnega odtisa z racionalizacijo letalskega in cestnega prometa. Poleg tega bomo morali zmanjšati porabo energije in ohraniti rodovitno zemljo za domačo pridelavo hrane.
Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček
NATEČAJ CINKARNE CELJE
Več kot 500 mladih prenavljalo odslužene stole
Na letošnjem 13. ustvarjalnem natečaju Cinkarne Celje je sodelovalo več kot 500 učencev osnovnih in srednjih šol iz regije. Cilj natečaja je bil z inovativno idejo, orodjem in barvami, ki vsebujejo titanov dioksid, stare stole predelati v izvirna, sodobna in uporabna sedala. Pri natečaju je tudi letos sodelovala večina šol iz Zgornje Savinjske doline.
POMEN KEMIJSKE INDUSTRIJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Cinkarna Celje z natečaji že vrsto let mlade spodbuja k razmisleku o pomenu kemijskih proizvodov v vsakdanjem življenju. Titanov dioksid, proizvod omenjenega podjetja, je bel pigment, ki je v naravi prisoten v različnih kamnitih in mineralnih peskih. Dodaja se papirju, plastiki, gu-
V okviru natečaja so sodelovale tudi učenke OŠ Blaža Arniča Luče. (Foto: arhiv šole)
mi, lesu, tekstilu, keramiki, kozmetičnim izdelkom, je pomemben dodatek v barvah in lakih, saj dobro posvetli ali prekriva materiale ter jih ščiti pred UV žarki in vremenskimi vplivi.
NA NATEČAJ PRISPELO 173 PRENOVLJENIH STOLOV
Izdelki, pobarvani z barvami, ki vsebujejo titanov dioksid, počasneje bledijo ali razpoka-jo, barve so obstojnejše in dobro ščitijo material. Predmeti, zaščiteni s takšnimi barvami, imajo daljšo življenjsko dobo in s tem zmanjšujejo potrebo po kupovanju novih stvari. Kljub dolgotrajnemu zaprtju šol je 50 mentorjev na 34 šolah mlade uspelo navdušiti, da so stole predelali in jim vdahnili nov pomen.
Barbara Rozoničnik
14
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
Oglasi
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
15
Ljudje in dogodki
ZAKLJUČNI DEL 61. FLOSARSKEGA BALA
Tradicionalna zabavna etnološka prireditev Flosarski bal oživlja in povezuje stare običaje, ko so na Ljubnem ob Savinji živeli predvsem na račun žagarstva in splavarstva. Na zadnji, nedeljski dan prireditve, ki sodi med najstarejše v Sloveniji, so Ljubenci za domačine in turiste pripravili prikaz udiranja in spusta flosa po reki Savinji, po dolgoletni tradiciji pa so krstili tudi dva nova flosarja.
NEOMAJNI KOT NJIHOVI PREDNIKI Potomci savinjskih splavarjev se, neomajni kot njihovi predniki, tudi v težavnih razmerah ne ustrašijo in izpeljejo zastavljeno do konca. Pri izvedbi aktivnosti na prireditvenem prostoru Vrbje so tokrat morali, v skladu s priporočili NIJZ, upoštevati pogoje PCT, kar je sicer odvrnilo marsikaterega obiskovalca, a so se odločili
Mlada flosarja sta pogumno prestala preizkušnjo in bila po prisegi deležna krsta s precejeno Savinjo.
kljub temu organizirati dogodek. Obiskovalcem so na glavnem vhodu omogočili brezplačno hitro testiranje. V nedeljo jim je dodatno ponagaja-lo deževno vreme, ki pa jih ni pretirano zmotilo, saj so flosarji domači z mokroto.
UDIRANJE FLOSA IN SPUST FLOSA PO SAVINJI Ključni del prireditve je bil, kot običajno, prikaz splavila flosa v reko Savinjo in spust po reki do glavnega prizorišča. Flos, ki so ga sestavili par dni prej, je bilo potrebno še dokončati, naložiti deske in na znak starešine ljubenskih flosar-jev Martina Juvana - Čuksa so složno privzdignili flos, ki je po brežini zgrmel v vodo. Spretno so ga usmerjali do priložnostnega jezu, ki so ga zgradili, da bi z večjo količino vode lažje izpeljali opravljeno pot. Glede na obilno deževje morda to letos niti ne bi bilo potrebno, a vaja in obnav-
Ljubenci se ne dajo
V tradicionalno nošo opravljeni flosarji so prikazali udiranje flosa in spust po reki Savinji.
ljanje spretnosti, ki spremljajo splavarsko dejavnost, tudi nista povsem odveč.
»ZELENCA« USPEŠNO PRESTALA KRST
Na odru, pod glavnim prireditvenim šotorom, je sledil krst dveh novih članov flosarske druščine. Letošnja »zelenca« Aljaž Nerat in Marcel Lihteneger sta morala najprej starešinam dokazati, da poznata splavarsko obrt. Čast povabila med čuvaje flosarske dediščine sta si prislužila, kot sta izjavila po preizkusu, s trdim delom in večletnimi pripravami, ključno pa je prinesla pomoč starešinam flosarskega društva pri vseh pripravah na izvedbo nedeljske prireditve. Po svečani zaprisegi so ju zalili s skozi sito precejeno hladno Savinjo, prav tako uspešno sta opravila preizkus s polno čašo rujnega.
PRENAŠANJE TRADICIJE NA NOVE GENERACIJE
Zaradi protikoronskih ukrepov in že omenjenih padavin se je letošnjega zaključnega dogodka udeležilo precej manj obiskovalcev kot v normalnih razmerah. Kljub temu je prav, da se Ljubenci ne dajo in vztrajajo z izvedbo tradicionalne prireditve, katere namen ni le v druženju in zabavi, po kateri je poznana daleč naokrog, temveč predvsem v ohranjanju in prenašanju tradicije naše doline na nove generacije, v spomin na splavarjenje in splavarje, ki so les po vodah prevažali in z njim trgovali vse do Beograda in še dlje.
Tekst in foto: Vesna Petkovšek
Ta »zeleni« in že izkušeni splavarji so bili ob koncu dneva zadovoljni z opravljenim delom.
16
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
Ljudje in dogodki, Organizacije
LJUBNO OB SAVINJI
Žegnan studenec iz sosednje občine
V enotedenskem koledarju prireditev ob letošnjem 61. Flosarskem balu je bil eden prvih dogodkov otvoritev razstave o pomenu vode »žignan studenec« v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji. Zgodbo, kako je prišlo do razstave, je v uvodnem govoru predstavila Ivica Orešnik, direktorica Zavoda Savinja, ki »domuje« v Fa-šunovi hiši.
ZAKAJ ŽEGNAN STUDENEC?
Na Rečici ob Savinji, natančneje v Dol Suhi, je Zupnekovo žrelo, to je izvir Rečice. Razglašen
je kot naravni spomenik s statusom točkovnega zavarovanega območja. V neposredni bližini se nahaja desni pritok Rečice, imenovan Zeg-nan studenec.
BREZ VODE NI ŽIVLJENJA Vsi poznamo rek, da brez vode ni življenja, zato v občini Rečica ob Savinji skrbno raziskujejo svoja naravna bogastva z namenom zagotavljanja dodatnih virov pitne vode. Tako so v letu 2018 skupaj s partnerji Visoko šolo za varstvo okolja Velenje, Javnim podjetjem Komunala Mo-
Z vodo so se lahko osvežili tudi otroci iz ljubenskega vrtca. (Foto: Franjo Atelšek)
zirje, Plastiko Skaza iz Velenja, Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter rečiškim Društvom prijateljev mladine pristopili k projektnemu raziskovanju vodnih virov preko Lokalne akcijske skupine (LAS) Zgornje Savinjske in Šaleške doline, za kar so pridobili sofinancerska sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja iz CLLD programa. SVOJEVRSTNA POPESTRITEV FLOSARSKEGA DOGAJANJA
Posledica opravljenih raziskav je tudi tokratna razstava avtorice Natalije Špeh z zanimivimi fotografijami na to temo, kar je bila vsekakor svojevrstna popestritev letošnjega flosarskega dogajanja na Ljubnem z naravno znamenitostjo iz sosednje občine Rečica ob Savinji.
RAZSTAVO ODPRLI Z ZDRAVICO Z VODO Pomen pitne vode in kako malo je imamo na razpolago je na slikovit način prisotnim pokazala rečiška županja Ana Rebernik, zgovorna pa je bila tudi formalna otvoritev razstave, ko so Orešnikova, Rebernikova in podžupan Občine Ljubno Stanko Rihter nazdravili z vodo ter s tem odprli razstavo, z vodo pa so se lahko odžejali in osvežili tudi otroci iz ljubenskega vrtca, ki so bili tudi prisotni na otvoritvi.
Franjo Atelšek
jbolj iskane
KIPARJENJE Z MOTORNO ZAGO NA FLOSARSKEM BALU
knjige v Knjižnici Mozirje
Odrasli:
Golob, Tadej: Virus, Širok, Mojca: Evidenca : [trilogija] Rim-Ljubljana-Bruselj, Martin, Charles: Pošlji nam dež, Zakelj, Bronja: Belo se pere na devetdeset, Rijavec, Petja: Meter in pol pomladi, Nesbo, Jo: Kraljestvo, Svetek, Irena: Rdeča kapica, Durrell, Lawrence: Aleksandrij-ski kvartet, Kesar, Kamenko: Če bi moški vedeli, Ragnar Jonasson: Megla. Mladina:
Rippin, Sally: Brina Brihta, Konc Lorenzutti, Nataša: Beseda, ki je nimam, Dahl, Roald: Matilda, Blyton, Enid: Na otoku zakladov, Pfister, Marcus: Mavrična ribica, Pavček, Saša: Miška ima roza očala, Mebs, Gudrun: Počitnice samo z očkom, Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Davies, Benji: Dedkov otok, Rippin, Sally: Iva in Ava in strašna zmešnjava.
Letos le prikaz zanimivega likovnega ustvarjanja
Le kaj bo nastalo iz na začetku brezoblične lesene gmote hrastovega hloda, se vsako leto sprašujejo obiskovalci Flosarskega bala, ko opazujejo spretnosti kiparjev z motorno žago na Ljubnem ob Savinji. Letos sta se na povabilo organizatorjev prireditve odzvala samo dva, najbolj vztrajna predstavnika te pri nas relativno nove umetniške zvrsti, Smihelčan Jernej Ver-buč in Tadej Brgles z Ljubnega ob Savinji.
Zato niso izpeljali tekmovanja kot običajno, pač pa le prikaz tega nenavadno glasnega, a zanimivega likovnega ustvarjanja, ki vedno znova preseneča, kako se lahko s tako grobim orodjem ustvari dovršene izdelke oziroma skulpture.
Da potešimo radovednost tistih, ki se predstavitve niso mogli udeležiti, za zaključek povemo, da sta iz dveh kosov lesa nastala ježek, ki si je na hrbet ravnokar naložil jabolko, in žejni medved. Oba sta bila podarjena na večernem srečelovu.
Tekst in foto: Vesna Petkovšek
Glasno kiparjenje vedno znova pritegne pozornost obiskovalcev Flosarskega bala.
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
17
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
Dobrodošlica novemu vozilu z zgodovinskim pridihom
Zadnji julijski dan se je popoldan pred rad-mirskim gasilskim domom zbralo lepo število gasilcev, ki so z navdušenjem spremljali prihod nove gasilske cisterne v njihov zgledno urejen gasilski dom. Povorka treh vozil, s katero so radmirski gasilci simbolično prikazali zgodovino društva, je bila pred gasilskim domom deležna curkometa.
Društveno pridobitev je z zadovoljstvom pozdravil predsednik radmirskih gasilcev Damijan Nerat.
PRETEKLOST, SEDANJOST, PRIHODNOST
Povorki vozil na čelu s starodobno cisterno in žensko desetino gasilk je sledila starejša cisterna, ki ji radmirski gasilci ljubkovalno rečejo čre-pak, na koncu pa je na njihovo dvorišče prispela še nova in moderna cisterna, ki se je po besedah govornikov zelo veselijo, a si hkrati želijo, da bi jo čim manjkrat uporabili za gašenje požarov. Novo vozilo so si prisotni z zanimanjem ogledali, saj ima res bogato opremo.
PO 23 LETIH NOVA PRIDOBITEV Pridobitev sta z besedami pospremila predsednik in poveljnik radmirskega gasilskega društva Damijan Nerat in Gašper Slatinšek, oba vesela, da je po 23 letih končno prišel dan, ko so v svoj dom sprejeli novo cisterno. Investicijo so izpeljali s pomočjo občine, podjetja KLS Ljubno in krajanov Radmirja. Z gasilci sta se nove pridobitve veselila tudi župan Franjo Nara-ločnik in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar. Uradno dobrodošlico vozilu bodo radmirski gasilci pripravili konec avgusta, če bodo to dopuščale epidemiološke razmere.
Tekst in foto: Štefka Sem
S tremi vozili iz treh različnih obdobij so gasilci simbolično prikazali zgodovino PGD Radmirje.
KMEČKA TRŽNICA NAZARJE
Ponudniki na stojnicah vztrajajo že enajst let
Bohačev toplar v središču Nazarij pod svojo streho vsako soboto dopoldne že enajst let gosti kmečko tržnico. Zadnjo soboto v juliju so s kratkim programom obeležili omenjeno obletnico.
TRŽNICA DOBER RAZLOG ZA ODHOD »V MESTO« Trenutno svoje izdelke in pridelke na nazarski kmečki tržnici prodajajo trije ponudniki. Od začetka jih je bilo precej več, a se je s časom njihovo število zmanjšalo. Anica Bider, ki s svojo stojnico vztraja že vseh enajst let, pravi, da jih
tržnica »družabno povezuje, med seboj marsikaj izmenjamo, predvsem pa je razlog, da »gremo v mesto«, kot mi rečemo. Na tržnici večkrat na leto organiziramo kakšne dogodke in si želimo, da bi se obiskovalci zadovoljni vračali.«
SONČNICE POLEPŠALE OBLETNICO Dogodek ob obletnici so s svojim nastopom v malce okrnjeni zasedbi obogatile pevke vokalne skupine Sončnice, sledila pa je pogostitev z domačimi dobrotami.
Nastasja Kotnik
Sprva jih je bilo več, zdaj pa so na tržnici v Nazarjah stalni trije ponudniki.
(Foto: Nastasja Kotnik)
18
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
Organizacije
V CENTRU RINKA V SOLČAVI RAZSTAVA O SLOVENSKIH ALPINISTKAH
Korajža je ženskega spola
V Solčavo, v naročje gora, je pripotovala razstava o slovenskih alpinistkah s pomenljivim naslovom Korajža je ženskega spola. Gostujočo razstavo Slovenskega planinskega muzeja iz Mojstrane so v Centru Rinka odprli v okviru Solčavskih dni, v nadaljevanju pa je na prireditvenem prostoru ob župnišču potekalo predavanje alpinistke in alpinistične inštruktorice Marte Krejan Čokl.
IZJEMNE ŽENSKE NAVEZE IN POSAMEZNICE
Prvič v zgodovini razstav o slovenskem alpinizmu je tokrat govora le o ženskah. Razstava je posvečena najuspešnejšim alpinistkam Planinske zveze Slovenije, članicam prvih ženskih odprav iz osemdesetih, izjemnim ženskim navezam in posameznicam. V prvem sklopu so predstavljeni začetki ženskega alpinizma, v drugem sledi predstavitev dvajsetih alpinistk, ki z izpostavljenimi osebnimi in alpinističnimi pred-
Razstava Korajža je ženskega spola je v Centru Rinka na ogled do septembra.
meti razkrivajo svoje zgodbe. V tretjem sklopu z naslovom Z življenjske poti je razstavljen niz fotografij iz vsakdanjega življenja alpinistk. Četrti sklop razstavo zaključi z računalniško aplikacijo in interaktivnimi podatki o vzponih slovenskih alpinistk po gorstvih sveta ter s pogovori Na štiri oči, kjer so alpinistke spregovorile o izključno ženskih temah.
MARTA KREJAN ČOKL O PRVEM »BABJEM TABORU«
Po odprtju razstave so obiskovalci prisluhnili predavanju Marte Krejan Čokl iz Alpinističnega kluba Ravne na Koroškem z naslovom Kako so punce odprle Pandorino skrinjico - prvi »Babji tabor«. Spregovorila je o prvem ženskem alpinističnem taboru v Vratih leta 1949 ter o težavah in izzivih, s katerimi so se soočale alpinistke v takrat pregovorno moški dejavnosti.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE
Delovanje društva prilagajajo razmeram
Piknika se je udeležilo okoli 140 starejših, ki niso skrivali zadovoljstva, da se lahko ponovno srečajo. (Foto: arhiv Društva upokojencev Nazarje)
Člani Društva upokojencev Nazarje so se drugo julijsko soboto zbrali na pikniku na Lazah pri Kokarjah, kjer so se, po dolgem obdobju z okrnjenimi stiki, končno lahko družili. Zbralo se jih okrog 140, kar kaže na veliko željo po ponovnem snidenju, ob dobri hrani in družbi pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za prijetno popoldne. K uspešni izvedbi so pripomogli tudi sponzorji in prostovoljci, ki so pomagali pri organizaciji, za kar so jim člani društva zelo hvaležni.
AKTIVNOSTI V PRETEKLEM LETU MOČNO OMEJENE Delovanje društva je bilo tudi v preteklem letu močno omejeno, a so se kljub temu trudili, da vse aktivnosti niso zamrle. »Aktivnosti v zaprtih prostorih so odpadle, tako da se članice, ki se sicer dvakrat tedensko dobivajo in razvijajo ročne spretnosti, niso mogle srečevati, prav tako nismo mogli izvajati plesnih vaj. Se pa tisti, ki so še dovolj dobrega zdravja in pri močeh, v manjših skupinah oziroma parih rekreirajo na krajših pohodih in v planinah, poteka tudi balinanje,« je povedala predsednica nazarskih upokojencev Marija Turk.
TUDI SPOMLADANSKO LETOVANJE V IZOLI ODPADLO Ena od priljubljenih oblik druženja je tudi letovanje v Izoli, ki ga izpeljejo dvakrat letno (aprila in septembra). Spomladansko letovanje je letos odpadlo in sedaj upajo, da jim bo uspelo izpeljati vsaj jesenskega.
SKRB ZA STAREJŠE OD 70 LET
Posebej dobrodošel in pohvale vreden program Starejši za starejše, v okviru katerega izvajajo obiske na domu pri krajanih, ki so starejši od 70 let, so prilagodili tako, da so stike v živo nadomestili s telefonskimi pogovori. Na izrecno željo oziroma privolitev starejših so ostarele tudi osebno obiskali.
»Vsekakor starejše tudi v tem obdobju ne želimo pustiti same. Iz pogovorov opažam, da naši upokojeni krajani, ki živijo na svojih domovih, niso v večjih stiskah, saj večinoma ne živijo sami, težje je tistim, ki so v domovih za ostarele, ker so njihovi stiki z družinami in gibanje zunaj zelo okrnjeni,« je še povedala Turkova.
Vesna Petkovšek
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
19
Oglasi
20
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
Organizacije
MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE
Svet tišine, kultura iz druge perspektive
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje se je letos z Občino Rečica ob Savinji dogovorilo, da bodo v poletnem času prisotni na prireditvah, ki bodo potekale v okviru njihovega občinskega praznika. Društvo, ki deluje na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline, ima okrog 430 članov, 80 iz naše doline. Temeljni cilj združevanja oseb z okvaro sluha je ustvarjanje možnosti za njihovo polno vključitev v življenjsko in delovno okolje.
DRUGAČEN PROGRAM POD TRŠKO LIPO
V ponedeljek, 12. julija, so tako ob odprtju razstave ročnih del članov društva v Medgen borzi na Rečici ob Savinji pripravili lep kulturni program pod trško lipo. Dogodek je povezovala vodja kulturne sekcije Marija Varžič, spremljala
USTVARJALNI IN NADARJENI ČLANI
Po uradni otvoritvi so se zbrani sprehodili skozi razstavo, na kateri si je bilo mogoče ogledati slikarska dela članov, ki so nastala na likovni delavnici, in slikarske izdelke drugih članov, ki ustvarjajo v svojem prostem času. Ker imajo v društvu veliko ustvarjalnih in nadarjenih članov, so se odločili, da z razstavo opozorijo, da so v družbi tudi ljudje s tovrstno obliko invalidnosti. Poleg slik so bili na ogled še leseni in glineni izdelki, prtički, nakit, pleteni in kvačkani izdelki.
POMEMBEN MEJNIK - VPIS V USTAVO
V mesecu juniju se je za gluho skupnost zgodil pomemben mejnik, vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. »Govorimo z rokami in gledamo z očmi. Slovenski
Elvira Veletanlič je prebrala hudomušno pesem, udeležence prireditve pa je nagovoril tudi predsednik društva Franc Forštner
jo je tolmačica Darja Fišer. Z obiskom in nagovorom jih je počastila tudi županja občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik. Elvira Vele-tanlič je prebrala hudomušno pesem na temo jezikov, ki jo je napisal njihov član Mirko Strožič. Člani gledališke skupine Graščaki so z igro Maser Jaka pokazali, kako dobri igralci so, in do solz nasmejali zbrano občinstvo. Prisotne je nagovoril tudi predsednik društva Franc Forštner, Sandi Klakočer pa je na koncu poskrbel še za glasbeni vložek in tako pokazal, da so tudi osebe z okvaro sluha lahko odlični glasbeniki.
Izdelki na razstavi so pričali o o tem, da imajo tudi osebe z okvaro sluha raznovrstne sposobnosti.
veliko tistega, kar ni lepo in ni nežno, mimo njih. A kot sami radi rečejo: »Nič nam ne manjka, le slišimo ne«. Tokrat so na zelo zanimiv
način pokazali, da so med nami tudi osebe z okvaro sluha s številnimi raznovrstnimi sposobnostmi. Tekst in foto: Urška Ernecl
KULTURNO DRUŠTVO SV. MARTINA MARIJA NAZARET
Na Anino nedeljo peš na Čreto
2e od nekdaj je god Marijinih staršev sv. Ane in Joahima 26. julija med verniki cenjen in priljubljen praznik. Kulturno društvo Sv. Martina Marija Nazaret poleg organizacije kulturnih dogodkov v svoj program aktivnosti uvršča tudi aktivnosti, ki so del dediščine in se tradicionalno odvijajo ob obhajanju praznikov farnih zavetnikov, je povedala predsednica društva Irena Vačovnik. V ta kontekst sodi tudi pohod na Čreto ob slovesnem ob-
hajanju Anine nedelje.
Iz Laz se je na pohod na Čre-to odpravila manjša skupina članov društva. Pot jih je vodila po planinski poti, ki se vije večinoma po gozdu in pelje mimo domačije Krapletovih do cerkvice sv. Katarine. Od tam je potekala procesija do cerkve sv. Marije z oltarjem sv. Ane, kjer je sledil slovesni zaključek. Sv. mašo je daroval župnik Jože Turi-nek z Vranskega.
Barbara Rozoničnik
znakovni jezik je naš materin jezik. Z njim se ohranja kultura gluhih. To kar so v slovenskem jeziku besede, so za znakovni jezik kretnje. Namesto glasu in izgovorjenih besed uporablja znakovni jezik roke, telo, obraz in usta za izražanje najrazličnejših vsebin. Veseli smo, da je sedaj slovenski znakovni jezik vpisan v ustavo,« je povedala sekretarka društva Urška Jakop.
POLNO ŽIVLJENJE KLJUB TIŠINI
Čeprav gluhi in naglušni živijo v svetu tišine, je njihovo življenje polno, morda celo polnejše, saj gre
Člani Kulturnega društva Sv. Martina Marija Nazaret poleg kulturnih dogodkov organizirajo tudi rekreativne aktivnosti.
(Foto: arhiv društva)
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
21
Šport
MAJA MIHALINEC ZIDAR V TOKIU TEKLA NA 100 IN 200 METROV
Hitra, a ne dovolj za napredovanje v kvalifikacijah
Maja Mihalinec Zidar je na olimpijskih igrah v Tokiu kot edina v sedemčlanski slovenski atletski reprezentanci nastopila v dveh disciplinah, in sicer v teku na 100 in 200 metrov. V obeh primerih je končala v kvalifikacijah, kar pa ne zmanjšuje njenega uspeha, da se je po poškodbi sploh uspela uvrstiti na olimpijado.
DVAKRAT Z NAJBOLJŠIM ČASOM SEZONE, A
PREPOČASI ZA POLFINALE V teku na 100 metrov je Maja s časom 11,54, kar je njen najboljši izid sezone, zasedla peto mesto v četrti kvalifikacijski skupini, skupno pa 44. Na enkrat daljši progi je z rezultatom 23,62, kar je prav tako njen najboljši dosežek letos, osvojila 4. mesto v sedmi kvalifikacijski skupini, kar je bilo dovolj za skupno 35. mesto. V obeh nastopih ni bila dovolj hitra za uvrstitev v polfinale.
»MORALA BI TEČI HITREJE ...«
»To, da sem dosegla svoj najhitrejši izid letos na tako velikem tekmovanju, seveda ni slabo. A ne glede na vse s tem nisem zadovoljna. Trenin-
Maja Mihalinec Zidar je po poškodbi že z uvrstitvijo na olimpijado dosegla velik uspeh. (Foto: Aleš Fevžer / OKS)
gi so namreč kazali, da se stanje poškodbe precej izboljšuje. Morala bi teči hitreje, a očitno pod maksimalno obremenitvijo še ne najdem pravega in dovolj sproščenega koraka. Tečem na silo, kar na 200 metrov nikakor ni optimalno. Zal me je ta poškodba ustavila na poti do ciljev in izidov, za katere sem trenirala,« je svoj nastop ocenila Mihalinec Zidarjeva, ki je prvič na olimpijskih igrah nastopila leta 2016 v Riu de Jane-iru. Takrat je v teku na 200 metrov zasedla 48. mesto.
SLEDIJO NASTOPI NA TEKMAH MEDNARODNE LIGE
Z olimpijado se za slovensko sprinterko sezona še ne zaključuje. Doma bo tekla na ekipnem prvenstvu, nato sledijo nastopi na tekmah mednarodne lige. Dobro je to, da je poškodba, ki jo je pestila nekaj časa, očitno stvar preteklosti: »Zdaj lahko spet dobro treniram, a očitno potrebujem še nekaj časa, da se približam izidom, ki bodo zadostovali za boljše uvrstitve.«
RŠ
ULTRA KOLESAR ERIK ROSENSTEIN
Četrtič zapored evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju
Zadnji julijski dan je v Dobrovniku potekalo četrto evropsko prvenstvo v ultra kolesarjenju, na katerem je Rečičan Erik Rosenstein suvereno osvojil peto zmago in četrti zaporedni naslov evropskega prvaka v 12-urnem kolesarjenju. Prva tekma namreč ni štela za evropsko prvenstvo.
V VODSTVU VSEH 12 UR
Po napornem 12-urnem kolesarjenju je Rosenstein povedal, da se je na dirki vse poklopilo, kot se mora. Njegova trenutna pripravljenost je odlična, zato je poldnevno kolesarjenje v 11-kilo-metrskih krogih potekalo brez težav. Tekmoval-
Evropski prvak Erik Rosenstein se jeseni odpravlja v ZDA po nov naslov svetovnega prvaka.
Erik Rosenstein je vodil celotno dirko, na koncu pa zmagal z dvema krogoma prednosti pred prvim zasledovalcem.
ci so kolesarjenje začeli ob šesti uri zjutraj in ga zaključili ob šestih zvečer. Rosenstein je vodil celotno tekmo, ob progi so ga poleg članov družine spodbujali starši in nekaj prijateljev.
ZMAGA Z DVEMA KROGOMA PREDNOSTI Nekje pri 210 prevoženih kilometrih je Erik »prestavil v višjo prestavo« in pobegnil zasledovalcem. Pri 330 kilometrih je sotekmovalce ujel in si tako privozil krog prednosti, na cilju tekme pa je bila njegova prednost pred prvim zasledovalcem že več kot dva kroga. V dvanajstih urah je prevozil 473 kilometrov, njegova povprečna hitrost je bila skoraj 40 kilometrov na uro.
NE LE NOGE, TUDI UM JE POMEMBEN
Med tekmo je kolesarje ujelo krajše neurje, zapihal je močan veter, a izkušenega kolesarja z Rečice ob Savinji to ni vrglo s tira. Na kolesarske preizkušnje Erik Rosenstein namreč odhaja z razumom, ne le dobro telesno pripravljen. Nemalokrat je um celo pomembnejši od nog, pravi Erik, ki se bo oktobra, če bodo razmere primerne, ponovno odpravil na svetovno prvenstvo v ultra kolesarjenju v ZDA, kjer je pred leti že osvojil naslov svetovnega prvaka v 12-urnem kolesarjenju.
Štefka Sem, foto: arhiv Erika Rosensteina
22
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
Organizacije, Zahvale, Kronika, Oglasi
ZELENA DOŽIVETJA DVEH DOLIN: SAVINJSKA IN ŠALEŠKA
V Logarsko z Bicikel busom
Vsako soboto in nedeljo, vsaj še do konca avgusta, z avtobusne postaje v Velenju dvakrat dnevno, ob 7.15 in ob 12.00, do slapa Rinka v Logarski dolini vozi Bicikel bus. Na klasični 30- do 45-sedežni avtobus je priključena prikolica za prevoz do 10 koles. A da ne bo pomote, Bicikel bus je namenjen tako kolesarjem kot izletnikom brez koles.
CENE VOZOVNIC ZARADI SUBVENCIJE DRŽAVE ZELO
UGODNE Med Velenjem in postajališčem pod slapom Rinka se avtobus ustavi na 14 postajališčih, med drugim
do slapa Rinke odštela 7,90 evra, a ker država letos spodbuja uporabo javnega prevoza in sofinancira tako imenovane vikend in družinske avtobusne vozovnice v višini 75 odstotkov, je strošek minimalen. Vozni red Bicikel busa in cene vozovnic so objavljene na povezavi: www.visitsaleska.si. MANJŠA OBREMENITEV OKOLJA IN MANJ STRESA PRI VOŽNJI V projektu sodelujejo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki skupaj s podjetjem Terme Topolši-ca. Namen je z organiziranim javnim prevozom zagotoviti dostop
Na priključeno prikolico je mogoče naložiti do deset koles.
v Mozirju, Nazarjah, na Rečici ob Savinji, v Varpoljah, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Solčavi ter pri hotelu v Logarski Dolini. Cena vozovnice je odvisna od dolžine vožnje, prevoz koles je brezplačen, rezervacije niso možne. Odrasla oseba bi za vozovnico od Velenja
do Zgornje Savinjske doline brez osebnega vozila, kar pomeni manjšo obremenitev okolja in manj stresa pri vožnji. Bicikl bus letos vozi testno. V kolikor bo interesa dovolj, bodo s projektom nadaljevali in ga v prihodnje še nadgradili.
Tekst in foto: Urška Ernecl
Veš, daje vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši...
(J. Medvešek)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, ati, brat, tast, stric in boter
Zvonko ŠEMLAK
5. 1. 1966 - 25. 7. 2021
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem, podjetju BSH in sodelavcem ID, KZ Dreta, PGD Šmartno ob Dreti, ČD Kokarje. Hvala tudi osebju bolnišnice Celje, še posebej sorodnici Romani ter osebju zdravstvenega doma Nazarje.
Hvala pevcem za odpete pesmi, Albini za lepe besede slovesa. Hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku Sandiju Korenu, pogreb-cem in praporščakom.
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Pogrebna služba - cvetličarna
MORANA
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
Tel: 03 7000 640
GSM: 041 536 408 "^LnJ	GSM: 041 672 115
wwwjtBiwra.jí E-mail: info(Simiirai>a.ji
Aleksander Siettovnik s ^ . ?Jarj¿ije Hu, 3311 Braslovča
•	VLOM V STANOVANJSKO HIŠO
Podolševa: 27. julija v popoldanskem času je neznani storilec skozi vhodna vrata vlomil v stanovanjsko hišo. Iz omare v sobi je ukradel nekaj gotovine.
•	DELOVNA NESREČA V GOZDU
Smrekovec: 28. julija se je delovna nesreča pripetila na Smrekovcu. Pri sečnji dreves se je lažje poškodoval 20-letni moški.
•	DREVO PADLO NA DALJNOVOD
Robanov kot: 31. julija ob 20.41 se je v Robanovem kotu na daljnovod in cesto podrlo drevo. Odstranili so ga gasilci PGD Solčava.
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
23
Za razvedrilo
24
NAVZGOR ALI NAVZDOL?
Starešina ljubenskih flosarjev Martin Juvan - Čuks in predsednik društva David Pečnik sta bila v nedeljo v dilemi, kam bi usmerili flos. Pečnik: »Glede na v vseh pogledih izredne razmere v letošnjem letu iz previdnosti predlagam, da naredimo spremembo in se odpravimo proti toku navzgor.« Čuks ga je sicer poslušal do konca, a potem je prevladala njegova beseda. In odpluli so navzdol.
KO SOLČAVAN PIJE VODO
V Solčavi je potekal Festival pitne vode. Za Solčavane kot gostitelje nenavadno, saj so obiskovalcem ponujali navadno vodo. Povrh vsega so morali pokuševalci vodo spiti počasi, jo vmes okušati in povedati, katera je najboljša. »Tako kot imata vino in »šnopc« različne okuse, jih imajo tudi vode,« je modro ugotovil voditelj prireditve Nejc Slapnik, izraz na njegovem obrazu pa pove, kako gre voda po grlu Solčavana.
LESENE SKLEDE POTUJEJO MED ZVEZDE
Živemu človeku se lahko vse zgodi. Kako debelo sta pogledala Jure in Branka Prepadnik, ki imata v Nazarjah stilno mizarstvo, ko je do njunih lesenih izdelkov pristopil skrivnostni gospod v dolgi črni halji. Če je Jure malce zaskrbljeno dvignil obrvi, kdo bi to bil, si je Branka brezskrbno mislila: »Pa tudi če je sam hudobec Darth Vader iz Vojne zvezd, mi je čisto vseeno, samo da kupi tole skledo.«
Križanka, Oglasi
Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021
25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 15.00. Pr' Kozolc' v Gornjem Gradu
	Predstava za otroke Krog v kvadratnem mestu
	ob 18.00. Park na sotočju v Lučah
Petek,	Turnir v igranju videoigre FIFA 2021
6. avgust	ob 20.00. Pr' Kozolc' v Gornjem Gradu Predstava Gori v krošnjah: uporniški ep
	ob 20.00. Pri Gričarju v Lučah
	Glasbeni večer z Adijem Smolarjem
	ob 9.00. Restavracija Gaj, Mozirje Prireditev ob 50-letnici delovanja
	Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje
	ob 9.00. Pri okrepčevalnici Logar v Krnici Turnir v balinanju
	ob 10.00. Podvolovljek Prikaz mletja moke v Žagerskem mlinu in ogled Repovega slapu
	ob 10.00. Pred ŠC Luče
	Ustvarjalne delavnice za otroke
Sobota,	ob 11.00. Pri okrepčevalnici Logar v Krnici Turnir mešanih dvojic v odbojki na mivki
7. avgust	ob 11.00. Čebelarski center Luče Dan odprtih vrat
	ob 17.00. Pri Gričarju v Lučah
	Prijateljska nogometna tekma veteranov
	ob 17.00. Pri vlcerski bajti v Lučah
	Družabno popoldne z ljudskimi godci in pevci ter vlcarske igre
	ob 19.00. Lovski dom v Lučah
	Otvoritev lovske razstave
	ob 20.00. Luče
	Predstavitev starega običaja ofiranja
	ob 20.45. Luče
	Pohod z baklami po Breznici
	ob 9.00. Luče
	Jutranja budnica Godbe Zgornje Savinjske doline
	ob 12.00. Luče
Nedelja,	Prireditev Od štanta do štanta
8. avgust	ob 13.00. Pred TIC-em v Lučah Festival pitne vode
	ob 15.00. Pri vlcerski bajti v Lučah
	Srečanje z izročilom preteklosti in druženje
◊ KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče od 20 do 200 kg, Primož pri Ljubnem; gsm 041/867090.
Odojke težke od 25 do 30 kg, in prašiče od 60 do 80 kg, prodam; gsm 041/986-071.
Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodamo prašiče domače vzreje različnih tež in izločene svinje možna dostava, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam teličko limuzin staro en mesec; gsm 041/216-648. Prodam telico simentalko brejo 8 mesecev; gsm 051/335-751. Prodam raco, tri male račke in pet starih kokoši; gsm 040/684-008. Bikca čb in ls prodam, stara 14 dni; gsm 041/275-892.
ŽIVALI - ODDAM
Oddam mlade muce, možna dostava; gsm 041/216-481.
DRUGO - PRODAM
Prodam cisterno pvc 1000 l, čista, kovinski podstavek; gsm 041/637526.
Prodam vrtno frezo tomos mk-2, 59 cm3, 2 kW; gsm 031/823-956. Prodam belo vrtno sedežno garnituro; gsm 041/878-406. Balirko za okrogle bale prodam; gsm 051/346-768.
26
Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021
Naročniški klub
Savinjske
ZG O RN J ES A VIN J SKI ČASOPIS
Nagrajujemo zveste naročnike
Dragi zvesti naročniki Savinjskih novic,
že desetletja se srečujemo vsak petek. Obveščamo vas o dogajanju v naši dolini, za vas pripravljamo nasvete, življenjske zgodbe, radi se z vami zabavamo, z nami sodelujete v nagradnih igrah, skupaj hodimo na izlete ...
Hvala za vašo zvestobo in zaupanje v vsebino našega časopisa in v ekipo, ki za vas pripravlja najbolj aktualne prispevke in dokumentira bogat utrip življenja v naši dolini.
Hvala, ker nas berete, hvala, da cenite dobre vsebine, hvala, da nas tudi v teh drugačnih časih spremljate.
savinjske.com
SPLETNI PORTAL
Med prispelimi pravilnimi odgovori
iz prejšnje številke je bil žreb naklonjen Slavki Plankl, Luče 128, Nagrajenka prevzame darilni bon v tajništvu Savinjskih novic najkasneje do 20. avgusta 2021.
In prav zaradi tega, dragi prijatelji, se vam želimo na nek način oddolžiti, zato smo za vas pripravili nagradno igro, v kateri lahko, če boste izžrebani, dobite
darilni bon za 20
EUR,
ki vam ga podarja
market Kfift

*	Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu časopisov.
*	Brezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem območju Republike Slovenije.
*	Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med da I ji o odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi ieleni naslov.
*	Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo is & popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in iest it k bralcev.
*	Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z tepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.
KUPON ST, 6
Obkrožite en odgovor.
Nagradno vprašanje
Kje se nahaja trgovina Kea v Gornjem Gradu? a) Tik pod vrhom Črnivca b} Nasproti kulturnega doma c) Pred stavbo centra starejših
Ime In priimek:
Moj naslov:__
Tel./GSM:_
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga do torka, 10. avgusta, pošljite na naslov: Savinjske novice, imihetska cesta J, 3330 Mozirje. Med pravočasno prispelimi iiravilnimi odgovori burno iiir^bali dobitnika darilnega bona. ki ga podarja trgovsko podjetje Kea.
I
I
I I
Očistite, nahranite in osvežite svojo polt ter ohranite lep poletni ten
EKSKLUZIVNA PONUDBA v

i IH. Lu Njivi' I/j, jJJ i Vu.--: ■
UrL f38Ej (0 3 B2S 0 400
>rtí!; íwi nai i tis m mivr ft.si
www.ap a rt m a j i iti d 11 rj e. s
Nega telesa s solnim pilingom +
Masaža hrbta z aroma oljem po izboru
Cens: 27,00 €
Su perma rket Mozirje, Orožnova ulka 1, 3330 Mozirje
moziqe@trgovinejager.wm, teh n i ka. mozi rj e{2 trgovi ne j a g e r, eom, tek5t1LDiiiflf1iptrgovineJager.com
Delovni čas: F0N-50B; irfM-aOtOO, Ni D: ZAPRTO
riAGER d
1 9 [/dio pow«<!
J^rfrs ¿.o.o., PritJindjskd vlif! í 9., Ji iS üígiíti Slatiii I wws.tigovJlwligefieilli.VtljiíBWl ikíij;:	s¡. di dpioíjjí BÍjg.
PRENOSNI RAČUNALNIK LENOVO 14W
m. .'.IDA (tffOi. fl.TM: iiB,SSIi StCflfHf :.t;nl i i:
I lil _-- ii = undltal fttfll .m1 ju: 1*J0 BHJ t9iO«1Wt
PEPSI COLA
Ploceo,33 L —24/1
PRENOSNI RAČUNALNIK ASUS X515MA-BR062
fPil IV .1 1 H/ (TT-II-:-.!!) SOU-lft DMU SCK'iH. jluumuli mlu- J IE 6", gtjUlulltMItigk
TAKOJ CENEJE
mumi 13;'
TAKOJ CENEJE
SVINJSKI VRAT S KOSTJO
^	Postrežno
1 kq
POTOPNA ČRPALKA '	WALTER
mo£*M*f, mii
ttttiklmafr-
uCEK> nfe
POTOPNA ČRPALKA VVALTER
umi Uiti i:'l> md/+i, is l d.m :mi ndo