VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2023 ..............................................................................................................3 Razvoj vremena v maju 2023 ................................................................................................................ 26 Podnebne razmere v pomladi 2023 ...................................................................................................... 33 Podnebne razmere v Evropi in svetu v maju 2023 ................................................................................ 52 AGROMETEOROLOGIJA 60 Agrometeorološke razmere v maju 2023 .............................................................................................. 60 HIDROLOGIJA 65 Vodnatost rek v maju 2023 .................................................................................................................... 65 Temperature rek in jezer v maju 2023 ................................................................................................... 72 Dinamika in temperatura morja v maju 2023 ......................................................................................... 75 Količine podzemne vode v maju 2023 ................................................................................................... 81 ONESNAŽENOST ZRAKA 87 Onesnaženost zraka v maju 2023 ......................................................................................................... 87 POTRESI 97 Potresi v Sloveniji v maju 2023 ............................................................................................................. 97 Svetovni potresi v maju 2023 .............................................................................................................. 100 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 101 FOTOGRAFIJA MESECA 107 Fotografija z naslovne strani: Kratko toplo in suho obdobje je bilo ob koncu meseca tudi v Gornjesavski dolini. Rateče, 26. maj 2023 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: At the end of the month, there was a short warm and dry period in the Gornjesavska valley as well. Rateče, 26 May 2023 (Photo: Iztok Sinjur). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2023 Climate in May 2023 Tanja Cegnar aj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z močjo v drugi polovici julija. Temperatura zraka v dolgoletnem povprečju od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo vsaj kakšen izrazit prodor hladnega zraka. Za primerjavo uporabljamo obdobje 1991–2020, ki ga označujemo kot normalo. M Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2023 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, May 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bil maj 0,1 °C hladnejši od majskega povprečja obdobja 1991–2020, padlo je 137 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo le 73 % toliko časa kot normalno. Po mesečni statistiki temperature in padavin je bil maj 2023 zelo podoben maju 1996. V zahodni polovici države je bilo večinoma nekoliko topleje kot normalno, v vzhodni polovici države pa nekoliko hladneje kot običajno. Skoraj vsi odkloni so bili v mejah ±1 °C. Na ravni države je bil maj obilno namočen, najbolj v Beli krajini. Obilno je deževalo tudi na kočevskem, v Logarski dolini in Podravju. Ponekod so namerili nad 270 mm dežja. Najmanj padavin je bilo na Obali, Krasu in delu Vipavske doline. V Strunjanu in Dekanih je padlo le 51 mm dežja. Velika je bila razlika v relativni namočenosti med zahodno in vzhodno polovico države. Razen v Zgornjesavski dolini je padavin na zahodu Slovenije primanjkovalo. Za normalo so zaostajali tudi v delu Gorenjske. Največji primanjkljaj je bil v delu obalnega območja, Vipavski dolini in delu Posočja, kjer so padavine za normalo zaostajale več kot za 30 %, na nekaterih merilnih mestih je padla le polovica običajnih majskih padavin. Večina države je bila bolj namočena kot običajno, na približno polovici ozemlja je bil presežek večji od 30 %, največji je bil v Beli krajini in na vzhodnem bregu Drave. Ponekod so padavine presegle 225 % normale. V delu Bele krajine in ponekod na mariborskem območju je bil maj najbolj namočen v zadnjih triinsedemdesetih letih. Povsod je bilo manj sončnega vremena kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli krajini, v Semiču je sonce sijalo le tri petine toliko časa kot običajno. Skromna je bila osončenost tudi na kočevskem, v vzhodni Dolenjski, na Pohorju in južnem delu Štajerske vzdolž meje s Hrvaško, kjer je bilo le do 70 % toliko sončnega vremena kot običajno. Najbližje normali je bila osončenost v Slovenski Istri, na Krasu, Goriškem in zahodnem delu Notranjske, kjer je bil primanjkljaj sončnega vremena manjši od petine normale, a večji od desetine. Na Kredarici je bila snežna odeja s 445 cm najdebelejša 18. maja, sneg je tla prekrival ves mesec. Slika 2. Paše za srnjad na obronkih gozdov ni manjkalo. Rožnik, Ljubljana, 13. maj 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. There was no shortage of pasture for deer on the edges of the forests. Ljubljana; 13 May 2023 (Photo: Iztok Sinjur) Maj se je začel s hladnim vremenom, že kmalu se je povprečna dnevna temperatura za nekaj dni dvignila nad normalo, ob koncu prve tretjine meseca se je ponovno ohladilo in hladno vreme se je nadaljevalo v osrednji tretjini meseca (slika 1). Povprečna dnevna temperatura je bila v zadnji tretjini maja večinoma nad normalo, le v gorah in ponekod v notranjosti se je mesec iztekel z razmeroma hladnim vremenom. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 15,7 °C, kar je 0,3 °C pod normalo. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 1958 in je znašala 18,4 °C, maja 2009 je bila 18,3 °C, v majih 2022 in 2003 pa 18,2 °C, le za spoznanje nižja je bila povprečna majska temperatura leta 2018. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,7 °C, z 12,1 °C mu sledi maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,4 °C) in 1978 (12,5 °C). Upoštevani so homogenizirani podatki. Povprečna najnižja dnevna temperatura v prestolnici je bila 11,4 °C, kar je 1,4 °C pod normalo. Najtoplejša so bila jutra maja 2018 (13,2 °C); najhladnejša pa leta 1957 s povprečjem 6,7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 20,4 °C, kar je 0,8 °C nad normalo. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, zato je priporočljiva uporaba homogeniziranih podatkov, ki podajo boljšo primerjavo med leti. 26 Temperatura ( C) 22 18 14 Ljubljana 10 6 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 7 Temperatura ( C) 5 Kredarica 3 1 -1 -3 -5 -7 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju, prikazani so homogenizirani podatki Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in May V visokogorju je bil maj 2023 nekoliko hladnejši kot normalno. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 0,9 °C, kar je 0,2 °C pod normalo. Najhladnejši je bil maj 1991 z −3,8 °C, −3,1 °C je bilo maja 1970, −2,7 °C maja 1980, −2,6 °C pa leta 1957. S 3,7 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2022, maja 2003 je bilo povprečje 3,3 °C, maja 2009 je bilo mesečno povprečje 3,2 °C, sledi s 3,0 °C maj 2018. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Navedeni so homogenizirani podatki. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 19 hladnih dni, po nižinah ni bilo hladnih dni. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko in tokrat je maj minil brez takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici 14 majev, ko se je temperatura dvignila na vsaj 30 °C (slika 4), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Ljubljana 20 Topli Vroči Št. dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 4. Število toplih in vročih majskih dni Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C and 30 °C in May 16 Temperatura ( C) 14 Kredarica 12 10 8 6 4 2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 34 Temperatura ( C) 32 Murska Sobota 30 28 26 24 22 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 34 Temperatura ( C) 32 Ljubljana 30 28 26 24 22 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 5. Najvišja majska temperatura, prikazani so homogenizirani podatki Figure 5. Absolute maximum air temperature in May Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V Ratečah temperatura ni segla tako visoko. Po dva taka dneva so zapisali v Postojni, Kočevju, na Letališču ER Maribor in v Lescah, tri v Slovenj Gradcu. V Ljubljani je bilo tokrat 11 toplih dni, največ jih je bilo maja 2003 (20), od sredine minulega stoletja pa je bilo šest majev brez takih dni. V Biljah in Portorožu je bilo 12 takih dni, Že 5. maja je bila izmerjena najvišja temperatura na Kredarici, segrelo se je na 8,0 °C, najvišjo majsko temperaturo na tem visokogorskem observatoriju so izmerili leta 2009, in sicer 14,4 °C. Na Obali je bilo najtopleje 21. maja, v Portorožu je bilo 29,1 °C, naslednji dan je bil najtoplejši v Biljah (29,5 °C). Drugod so najvišjo temperaturo izmerili 23. maja. V Postojni in Lescah se je segrelo na 25,6 °C, v Slovenj Gradcu na 26,0 °C. V Črnomlju in Ljubljani se je temperatura povzpela na 29,2 °C. V preteklosti je bilo v Ljubljani maja najtopleje leta 1999 z 32,4 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Temperatura ( C) 6 Murska Sobota 4 2 0 -2 -4 -6 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 -2 Temperatura ( C) -4 Kredarica -6 -8 -10 -12 -14 -16 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 8 Temperatura ( C) 6 Ljubljana 4 2 0 -2 -4 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 6. Najnižja majska temperatura, prikazani so homogenizirani podatki Figure 6. Absolute minimum air temperature in May Že prvi dan maja 2023 je bila izmerjena najnižja dnevna temperatura v Celju (3,5 °), Novem mestu (5,9 °C) in na Bizeljskem (6,0 °C). V Ljubljani je bilo najhladnejše jutro 4. maja, ohladilo se je na 7,2 °C, v preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (−2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat −1,2 °C), 1952 (−1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat −0,4 °C). V več krajih je bilo najhladneje 5. maja, v Ratečah se je ohladilo na 3,1 °C, v Črnomlju na 5,5 °C, tudi Portorožu je bila najnižja temperatura izmerjena tega dne, izmerili so 8,6 °C. Na severovzhodu države je bilo najhladnejše jutro 10. maja. Na Letališču ER Maribor se je ohladilo na 4,1 °C, v Slovenj Gradcu na 2,6 °C in v Murski Soboti na 3,7 °C. V Ratečah je bila najnižja temperatura (5,6 °C) izmerjena 18. maja, tega dne je bila temperatura najnižja tudi na Kredarici, ohladilo se je na −4,5 °C, v preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji že občutno hladneje, tako je bilo maja 1957 kar −15,8 °C, maja 1970 so izmerili −13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z −13,7 °C in maja 1962, ko je bilo −13,6 °C. V Portorožu je bil maj 2018 najtoplejši doslej. V Murski Soboti in Ljubljani ostaja najtoplejši maj 1958. V Novem mestu je bil najtoplejši maj 2003, na Kredarici pa maj 1958. Upoštevani so homogenizirani podatki. Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu je bil enako hladen tudi maj leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo najhladneje maja 1991. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 20 Portorož 18 16 14 12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 20 18 Murska Sobota 16 14 12 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 20 18 Novo mesto 16 14 12 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 20 18 Ljubljana 16 14 12 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 4 Temperatura ( C) Kredarica Kreadrica 2 0 -2 -4 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v maju; prikazani so homogenizirani podatki Figure 7. Mean air temperature in May Na državni ravni je maj 2023 z odklonom −0,1 °C povsem blizu normali. Najtoplejši so bili maji 2003, 1958 in 2018, ki so bili 2,1 do 2,2 °C toplejši od normale. Na državni ravni sta bila v obdobju 1950– 2023 najhladnejša maja 1991 z odklonom −4,1 °C in 1957 z odklonom −4,0 °C. V tem stoletju je bil najhladnejši maj 2019, drugi in tretji najhladnejši v tem stoletju pa sta maja 2021 in 2004. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 9 30 7 25 Kredarica Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 3 1 -1 20 15 10 Ljubljana 5 -3 -5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 30 30 25 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Celje 20 15 10 20 15 10 Novo mesto 5 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Let. ER Maribor Murska Sobota 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 9 30 30 20 15 10 5 20 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 7 20 15 10 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 15 10 Portorož Bilje 5 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura, maj 2023 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), May 2023 Od leta 1950 do začetka tega stoletja so bili maji večinoma hladnejši od normale. V tem stoletju se izmenjujejo nadpovprečno topli in hladni maji. Povprečna majska temperatura je od šestdesetih let 9 Agencija Republike Slovenije za okolje prejšnjega stoletja v povprečju narašča do približno začetka tega stoletja. V tem stoletju ni opaziti značilnega trenda naraščanja povprečne temperature. Slika 9. Na začetku meseca so bili gozdovi že olistani, ponekod tudi prva košnja. Šmarje-Sap, 4. maj 2023 (foto: Iztok Sinjur). Figure 9. At the beginning of the month, in some places the first mowing was done. Šmarje Sap, 4 May 2023 (Photo: Iztok Sinjur). Slika 10. Odklon povprečne majske temperature na državni ravni od majskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 10. Mean May temperature anomaly at national level, reference period 1991–2020 V zahodni polovici države je bilo večinoma nekoliko topleje kot normalno, v vzhodni polovici pa večinoma nekoliko hladneje kot običajno. Skoraj vsi odkloni so bili v mejah ±1 °C. Slika 11. Odklon povprečne temperature zraka maja 2023 od povprečja obdobja 19912020 Figure 11. Mean air temperature anomaly, May 2023 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za maje v obdobju 19502023, maj 2023 je označen z rdečo piko Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all May in the period 19502023 Po mesečni statistiki temperature in padavin je bil maj 2023 zelo podoben maju 1996, ki je bil nekoliko bolj topel in podobno namočen. Seveda se je potek vremena v omenjenih mesecih razlikoval. Kljub veliki podobnosti na mesečni ravni, so med njima na pokrajinski ravni velike razlike. Maja 1996 je bil v primerjavi z normalo najtoplejši severovzhod in najbolj namočen zahod Slovenije. Sončnega vremena je v večjem delu Slovenije sicer primanjkovalo, a večinoma manj kot tokrat. Razlikoval se je tudi časovni potek vremena, padavine pa so bile časovno porazdeljene bolj enakomerno. Slika 13. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2023 Figure 13. Precipitation, May 2023 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina majskih padavin je prikazana na sliki 13. Najobilnejše so bile padavine v Beli krajini. Obilno namočeno je bilo tudi kočevsko, Logarska dolina in Podravje. Tako so v Predgradu namerili kar 308 mm dežja, na Sinjem Vrhu 294 mm, v Črnomlju 278 mm. Najmanj dežja je bilo na Obali, Krasu in v delu Vipavske doline. V Strunjanu in Dekanih je padlo le 51 mm dežja, v Podragi 59 mm, v Podnanosu 64 mm, v Kopru 67 mm, v Portorožu 76 in v Zaloščah 77 mm. Slika 14. Višina padavin maja 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 19912020 Figure 14. Precipitation amount in May 2023 compared with 19912020 normal Na sliki 15 je prikazan odklon majskih padavin od dolgoletnega povprečja. Na ravni države je bil maj obilno namočen, velika pa je bila razlika v relativni namočenosti med zahodno Slovenijo in vzhodno polovico države. Razen v Zgornjesavski dolini je padavin na zahodu Slovenije primanjkovalo. Za normalo so zaostajali tudi v delu Gorenjske. Največji primanjkljaj glede na normalo je bil v delu obalnega območja, Vipavski dolini in delu Posočja, kjer so padavine za normalo zaostajale več kot za 30 %. Tako je na primer v Soči padlo le 48 % toliko dežja kot normalno, v Podragi in Tolminu 51 %, Trenti 55 %, Dekanih 56 %, Podnanosu 57 % in Bovcu 63 %. Večina države je bila bolj namočena kot običajno, na približno polovici ozemlja je bil presežek nad normalo večji od 30 %. Največji presežek nad normalo je bil v Beli krajini in na vzhodnem bregu Drave. V Črnomlju so namerili 249 % običajnih padavin, v Mariboru 243 %, na Sinjem Vrhu 235 %, v Zagorcih 229 % in Gorenjcih pri Adlešičih ter na Ptuju 227 %. V delu Bele krajine in ponekod na mariborskem območju je bil maj najbolj namočen v zadnjih triinsedemdesetih letih. Slika 15. Odklon majskih padavin na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1991– 2020 Figure 15. Mean May precipitation anomaly at national level, reference period 1991–2020 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bilo padavin opazno več kot običajno, presežek nad normalo je bil 37 %. Do zdaj najbolj namočen je bil maj 2021 s kazalnikom kar 207 %, najmanj padavin pa je bilo maja 1958, ko je padlo le 16 % običajnih padavin. Od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja do sredine devetdesetih je povprečna višina padavin maja na ravni države padala, po tem obdobju pa se spet dviga. Linearen trend za obdobje 1950–2023 ni statistično značilen. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2023 Table 1. Monthly meteorological data, May 2023 Postaja Padavine in pojavi NV Kranjska Gora Let. JP Ljubljana Zgornje Jezersko Trenta Soča Vojsko Kneške Ravne Nova vas na Blokah Malkovec Luče Lendava Ptuj 802 362 876 622 485 1065 739 720 397 513 190 235 LEGENDA: RR RP SD RR 171 114 108 85 90 168 144 188 134 156 100 190 RP 133 106 130 55 48 101 67 142 134 120 129 217 SD 16 14 17 12 12 13 13 14 12 16 13 12 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP SD − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Maja je bilo v Ljubljani 133 mm padavin, kar je 16 % nad normalo. Po homogeniziranih podatkih so bile padavine najobilnejše maja 1962 (254 mm), na drugo mesto se uvršča maj 2021 z 247 mm, 239 mm je padlo maja 2019, 234 mm maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 so namerili 31 mm, maja 1992 je bilo 42 mm, maja 1998 43 mm in maja 1950 45 mm. Maja je bilo na Zgornjem Jezerskem 17 dni s padavinami vsaj 1 mm, po 16 takih dni je bilo na Bizeljskem, v Kranjski Gori in Lučah. Samo osem takih dni je bilo v Portorožu. V osemdnevnem obdobju je v več padavinskih dogodkih vsota padavin marsikje v jugovzhodni in severovzhodni Sloveniji presegla 150 mm, vsota padavin je krajevno dosegla tudi 150–200 % dolgoletnega povprečja padavin za ves maj. Večinoma rahel dež je 10. maja zjutraj zajel jugozahod Slovenije in se do večera razširil skoraj na vso Slovenijo. Noč na 11. maj je bila z izjemo severovzhodne Slovenije deževna, čez dan se je padavinski pas pomaknil proti Avstriji in na jugu Slovenije so padavine sredi dneva ponehale, do poznega popoldneva tudi drugod po Sloveniji. V noči na 12. maj je bilo v večjem delu Slovenije večinoma suho. Že 12. maja dopoldne se je novo padavinsko območje razširilo nad večji del Slovenije. V noči na 13. maj so na jugu, zahodu in severovzhodu nastajale plohe. Jutro 13. maja je bilo prehodno večinoma suho, čez dan pa so znova nastajale plohe. V drugem delu noči na 14. maj je Slovenijo od juga doseglo večje padavinsko območje. Popoldne so padavine ponehale v osrednji in vzhodni Sloveniji, na zahodu pa je še deževalo. Zvečer in v noči na 15. maj se je težišče padavin premaknilo nad osrednji in vzhodni del države. Zjutraj so padavine ponehale in dopoldne je bilo suho. Popoldne so v osrednji in zahodni Sloveniji nastale kratkotrajne plohe. V noči na 16. maj se je padavinsko območje iznad Bele krajine v nekaj urah razširilo nad vso Slovenijo, občasno je nato 13 Agencija Republike Slovenije za okolje deževalo do popoldneva. Najmočneje je deževalo pozno popoldne v severovzhodni Sloveniji. Že v noči na 17. maj je v večini Slovenije spet deževalo, padavine so ponehale 17. maja popoldne. Več podatkov o izdatnih padavinah je zbranih v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ padavine-veter_10–17maj2023.pdf 200 Padavine (mm) 150 Portorož 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 200 Murska Sobota Padavine (mm) 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 200 Novo mesto Padavine (mm) 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 500 Padavine (mm) 400 Kredarica 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 16. Padavine v maju, prikazani so homogenizirani podatki Figure 16. Precipitation in May 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Lendava Murska Sobota Veržej Martinje Ptuj Bizeljsko Maribor Podčetrtek Rogla Metlika Lisca Celje Novo mesto Črnomelj Slovenj Gradec Velenje Dravograd Sevno Kočevje Luče Solčava Grosuplje Domžale Babno Polje Ljubljana Nova vas na Bl. Zg. Jezersko Vrhnika Ilirska Bistrica Postojna Lesce Žiri Idrija Boh. Bistrica Zg. Radovna Rakitovec Podraga Boh. Češnjica Vojsko Kredarica Vogel Godnje Kneške Ravne Trenta Rateče Tolmin Soča Bilje Portorož Bovec Vedrijan Kanin Normala 0 50 100 150 200 Maja 2023 250 300 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm maja 2023 in povprečje obdobja 1991–2020 Figure 17. Monthly precipitation amount in May 2023 and the 1991–2020 normals Na sliki 18 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo manj sončnega vremena kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli krajini, v Semiču je sonce sijalo le tri petine toliko časa kot običajno. Skromna je bila osončenost tudi na Kočevskem, v vzhodni Dolenjski, na Pohorju in južnem delu Štajerske vzdolž meje s Hrvaško, kjer je bilo do 70 % toliko sončnega vremena kot običajno. Najbližje normali je bila osončenost v Slovenski Istri, na Krasu, Goriškem in zahodnem delu Notranjske, kjer je bil primanjkljaj sončnega vremena manjši od petine normale, a večji od desetine. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja maja 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 18. Bright sunshine duration in May 2023 compared with 19912020 normals V Ljubljani je sonce sijalo 179 ur, kar je le 77 % normale. Največ sončnega vremena, in sicer 332 ur, je bilo maja 2011, po trajanju sončnega obsevanja izstopajo tudi maji 1979 (316 ur), 1973 (303 ur), 2003 (283 ur) in 1997 (282 ur). Maj 2019 je bil rekordno oblačen, saj je sonce sijalo 114 ur, v znamenju oblačnega vremena sta bila tudi maj 1978 s 144 urami in maj 1980 s 164 urami sončnega vremena. V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki od leta 1961 dalje. Največ sončnega vremena je bilo v Portorožu, kjer je sonce sijalo 231 ur, kar je 12 % pod normalo. V Biljah je bilo 210 ur sončnega vremena, kar je 11 % pod normalo. V Godnjah (204 ure) in Vedrijanu (195 ur) je sonce sijalo 14 % manj časa kot običajno. Na Kredarici je tokratni maj s 109 urami sončnega vremena za 27 % zaostajal za normalo. V Novem mestu so z 156 urami za normalo zaostajali za 33 %. V Murski Soboti je sonce sijalo 175 ur, kar je 28 % pod normalo (slika 22). Tudi v Ratečah je bila osončenost skromna, bilo je le 135 ur sončnega vremena, kar je 27 % manj kot običajno. Slika 19. Odklon trajanja sončnega obsevanja na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 19. May Sunshine duration anomaly at national level, reference period 1991–2020 Maja 2023 je bilo nadpovprečno oblačno in sončnega vremena je bilo manj od normale. Na državni ravni je sonce sijalo le 73 % toliko časa kot običajno, kar je peta ali šesta najnižja vrednost od leta 1961. Precej manj sončnega vremena je bilo maja 2019, le 56 % normale (slika 19). Najbolj sončna sta bila 1979 in 2011, s 37 % presežkom nad normalo. V zadnjih dveh desetletjih je opazen negativen trend osončenosti. V zadnjih enajstih majih sta bile le dva nadpovprečno osončena. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni v visokogorju pa tudi ponekod v nižini (Kočevje) ni bilo. Največ jih je bilo na Primorskem, v Portorožu in Biljah jih je bilo sedem. V Ljubljani so jih našteli šest, maja 2011, 1976 in 1979 so zapisali po sedem takih dni, od sredine minulega stoletja pa je 14 majev minilo brez jasnega dneva. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Maja 2023 jih je bilo opazno več kot jasnih. Največ, in sicer kar 19, jih je bilo v visokogorju in Črnomlju. V Biljah jih je bilo osem. V Ljubljani je bilo 16 takih dni. Maja 2019 jih je bilo 18, kar je največ od sredine minulega stoletja. Kar 17 oblačnih dni je bilo v prestolnici v majih 1951 in 1957, po dva taka dneva so v Ljubljani imeli v majih 1958, 1973, 2000 in 2011. 20 Št. dni Oblačno Ljubljana 16 Jasno 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 20. Število jasnih in oblačnih dni v maju Figure 20. Number of clear and cloudy days in May Žal z merilnih mest, kjer deluje le samodejna merilna postaja, o oblačnosti nimamo primerljivega podatka s preteklostjo. Povprečna oblačnost je bila na Kredarici 8,3 desetin. Najmanjša povprečna oblačnost je bila v Biljah, kjer so v povprečju oblaki prekrivali 5,3 desetin neba. Slika 21. Sredi meseca so na nižjeležečih planinskih travnikih že cvetele narcise (Narcissus). Plavški Rovt, 15. maj 2023. (foto: Magda Špenko) Figure 21. In the middle of the month, the wild daffodils (Narcissus) were already blooming on the lower mountain meadows. Plavški Rovt, 15 May 2023 (Photo: Magda Špenko) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 400 350 Portorož 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 400 350 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Novo mesto 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 Sončno obsevanje (ura) 400 350 300 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 Sončno obsevanje (ura) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja, prikazani so homogenizirani podatki Figure 22. Sunshine duration 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 28 40 8 30 6 20 4 10 2 Osončenost (ura) 10 0 1 3 5 7 9 16 Ljubljana 12 20 10 16 8 12 6 8 4 4 2 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 32 14 28 24 12 24 12 20 10 20 10 16 8 16 8 12 6 12 6 8 4 8 4 4 2 4 2 0 0 0 1 3 5 7 9 16 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 Bilje Osončenost (ura) Padavine (mm) 16 Portorož 28 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 32 14 28 24 12 24 12 20 10 20 10 16 8 16 8 12 6 12 6 8 4 8 4 4 2 4 2 28 16 Celje 0 0 0 1 3 5 7 9 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 48 16 Murska Sobota 48 16 Let. ER Maribor 42 36 12 36 12 30 10 30 10 24 8 24 8 18 6 18 6 12 4 12 4 6 2 6 2 0 0 0 1 3 5 7 9 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 Osončenost (ura) Padavine (mm) 14 Osončenost (ura) 42 14 Osončenost (ura) Novo mesto Padavine (mm) 16 32 Padavine (mm) 14 24 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 32 Padavine (mm) 12 50 0 Padavine (mm) 32 Osončenost (ura) Padavine (mm) 60 14 Osončenost (ura) Kredarica Padavine (mm) 70 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2023 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2023 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2023 Table 2. Monthly meteorological data, May 2023 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV TS 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 0,9 11,4 17,7 13,9 13,0 15,7 15,9 15,4 15,5 14,5 14,7 13,5 15,1 13,9 17,7 TOD −0,2 −0,3 0,9 0,5 −0,2 −0,3 0,0 −0,2 −0,7 −0,5 −0,9 −0,5 −0,6 −0,2 0,5 TX TM 2,9 16,7 22,9 18,6 18,2 20,4 20,8 19,8 20,5 20,1 19,6 18,8 20,1 18,6 23,0 −1,0 7,1 12,5 9,8 9,0 11,4 11,6 10,8 11,1 9,3 10,2 8,5 10,2 9,6 12,6 Temperatura TAX DT 8,0 24,8 29,5 25,6 27,4 29,2 28,0 28,5 29,2 28,0 27,8 26,0 27,5 25,6 29,1 5 23 22 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 21 TAM DT SM SX TD −4,5 3,1 5,6 3,1 3,5 7,2 6,0 5,9 5,5 3,5 4,1 2,6 3,7 5,8 8,6 18 5 18 5 5 4 1 1 5 1 10 10 10 5 5 19 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 2 2 11 9 6 9 8 2 3 4 2 12 592 188 0 120 131 42 17 50 0 78 73 122 70 119 0 Sonce OBS RO Oblačnost PO SO SJ RR RP 109 135 210 183 — 179 — 156 — 154 177 150 175 — 231 8,3 — 5,3 6,8 7,8 6,5 6,7 6,7 7,6 — — — 6,1 — — 226 176 80 120 213 133 128 142 278 147 168 112 126 106 76 139 144 71 97 173 116 144 137 249 154 172 113 150 104 103 73 73 89 86 — 77 — 67 — 71 74 70 72 — 88 19 — 8 16 18 16 15 14 19 — — — 14 — — 0 — 7 3 0 6 5 3 3 — — — 7 — — Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX DT 15 15 11 12 15 13 16 11 15 15 11 14 9 12 8 445 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 18 — — — — — — — — — — — — — — 1 0 0 0 2 4 2 0 2 3 3 0 3 2 3 25 1 0 0 2 0 1 3 0 0 1 0 0 — 0 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 Tlak P 751,0 — 1008,8 953,8 — 982,1 — 991,2 998,5 988,8 986,4 — 995,7 957,6 1014,5 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 20 PP 6,1 — 13,2 11,6 — 12,5 — 13,3 14,3 13,2 12,5 — 12,7 11,8 13,4 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 24. Vetrne rože, maj 2023 21 Figure 24. Wind roses, May 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu sta jugovzhodnik in vzhodjugovzhodni veter pihala v 40 % vseh terminov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa je pripadala petina terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 62 % terminov. V Ljubljani je severseverovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 28 %, vzhodni veter s sosednjima smerema pa v 32 %, bilo je 12 % brezvetrja. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 34 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 48 % terminov. V Murski Soboti je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 38 % terminov. V Novem mestu je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 48 % terminov. Posamezni dnevi, 11., 14., še bolj pa 16. in 17. maj, so bili zlasti v gorskem svetu in na Primorskem vetrovni, medtem ko marsikje po nižinah v notranjosti ni bilo močnejših sunkov vetra. Več podatkov o okrepljenem vetru je zbranih v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ padavine-veter_10–17maj2023.pdf Prva tretjina maja je bila temperaturno blizu normale, negativni odkloni so bili manjši od ene stopinje, prav tako pa so bili majhni tudi presežki nad normalo. V Biljah je padla le dobra tretjina običajnih padavin, na nekaterih merilnih postajah pa so normalo presegli, v Celju so padavine presegle dvakratnik normale. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature in padavin od povprečja 1991–2020, maj 2023 Table 3. Deviations of decade and monthly values of temperature and precipitation from the average values 1991– 2020, May 2023 Postaja Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M I. 0,0 0,0 0,5 0,4 −0,4 −0,2 −0,2 0,0 −0,7 −0,5 −0,4 −0,8 0,0 0,2 Temperatura zraka II. III. −2,0 2,2 −2,5 1,6 −1,5 3,4 −1,7 2,5 −1,8 1,4 −2,8 1,8 −1,9 2,0 −2,5 1,8 −2,5 1,1 −2,1 0,9 −2,2 1,1 −2,8 1,6 −2,5 1,7 −1,2 2,4 M 0,1 −0,3 0,9 0,5 −0,2 −0,3 0,0 −0,2 −0,7 −0,5 −0,5 −0,6 −0,2 0,5 I. 52 141 35 65 112 68 133 117 120 238 79 77 62 67 Padavine II. III. 252 13 256 36 166 18 211 9 405 17 277 13 297 17 289 12 650 15 234 29 196 60 365 6 186 54 237 0 M 106 144 71 97 173 116 144 137 249 154 113 150 104 103 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1991–2020 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1991–2020 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1991–2020 normals (%) − thirds and month Osrednja tretjina meseca je bila hladnejša od normale, zaostanek za normalo je bil od 1 do 3 °C. Padavine so bile povsod izdatnejše kot običajno, v Črnomlju so presegle šestkratnik, v Kočevju pa štirikratnik normale. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Zadnja tretjina maja je bila nadpovprečno topla, odkloni so bili od 0,9 do 2,5 °C, v Biljah pa je bil presežek nad normalo celo 3,4 °C. Padavine so bile zelo skromne in so povsod zaostajale za normalo. Na Obali je bila zadnja tretjina maja povsem suha, v Slovenj Gradcu pa so padle tri petine običajnih padavin. Snežna odeja je maja v višjih delih sredogorja in ponekod v visokogorju skopnela, pod nadmorsko višino 2000 metrov ni bilo omembe vredne količine novega snega. Nasprotno pa je na najvišjih vrhovih maja obilno snežilo. 700 Snežna odeja (cm) 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 25. Največja višina snega v maju Figure 25. Maximum snow cover depth in May Maja 2023 je na Kredarici zapadlo 235 cm novega snega (vsota dnevnih vrednosti), kar je tretja najvišja vrednost v zadnjih tridesetih majih. Najmanj snega je bilo na Kredarici 10. maja (305 cm), nato se je snežna odeja debelila do 18. maja, ko je dosegla 445 cm, kar je največ v maju 2023, nato pa se je vse do konca meseca počasi sesedala in zadnji dan meseca je bila debela 310 cm. Najpogosteje je snežna odeja na Kredarici najdebelejša aprila, v zadnjih letih pa pogosto tudi v drugih mesecih snežne sezone. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebelejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, saj debelina ni presegla 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm) ter 2009 in 2021 (520 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 ter 2015 (v vseh treh majih 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). 500 Debelina snežne odeje (cm) Kredarica 400 Slika 26. Dnevna debelina snežne odeje, maj 2023 Figure 26. Daily snow cover depth, May 2023 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Snežna odeja je na Kredarici še vse maje doslej prekrivala tla vse dni v mesecu. V Ljubljani so snežno odejo maja nazadnje zabeležili leta 1985. Število dni z nevihto maja narašča in običajno doseže vrh junija in julija. V Ljubljani so našteli štiri dni z nevihto ali grmenjem, po tri take dneve so zapisali v Celju, na Letališču ER Maribor, v Murski Soboti in na Obali. Na Kredarici je bil le en nevihten dan. Izrazito nevihtno je bilo 23. maja, ki se je začel sončno sončno. Pozno dopoldne so na severu Slovenije in nad Avstrijo nastali nevihtni oblaki. Nevihte so se popoldne okrepile, najmočnejše so bile na 23 Agencija Republike Slovenije za okolje mariborskem in celjskem območju, v Karavankah in na območju Velikih Lašč z okolico. Nevihte so se pozno popoldne umirile. Več o vremenskem dogajanju 23. maja 2023 je v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_23maj2023.pdf 15 Ljubljana Št. dni z nevihto 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 27. Number of days with thunderstorms in May Na Kredarici je bilo kar 25 dni z meglo, v Novem mestu trije, v Kočevju dva, v Ratečah, na Bizeljskem in Letališču ER Maribor en dan. Podatkov o pojavu megle s samodejnih merilnih postaj nimamo. 15 Ljubljana Št. dni z meglo 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 28. Število dni z meglo v maju Figure 28. Number of foggy days in May Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani maja megle niso opazili. Od sredine minulega stoletja je bilo s tokratnim pet majev brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. 990 17 Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Zračni tlak (mb) 985 980 975 Ljubljana 15 13 11 9 970 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 29. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2023 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2023 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 29 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najvišje je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka 3. in 8. maja z 987 mb. Najnižje se je zračni tlak spustil sredi meseca, 16. dne je bilo dnevno povprečje 973 mb. Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Delni tlak vodne pare je bil najnižji 9. maja z 10,0 mb, najvišji pa 26. dne s 15,8 mb. SUMMARY At the national level, May mean temperature was 0.1 °C below the May average of the period 1991– 2020, it fell 137 % of the normal May precipitation, and the sunny weather was only 73 % of the normal. The western half of the country was mostly slightly warmer than normal, while the eastern half of the country was slightly cooler than normal. The anomaly was almost everywhere within ±1 °C. May was abundantly wet in the Bela Krajina, and also in Kočevsko, Logarska dolina and Podravje. In some places, over 270 mm of rain was recorded. The least precipitation was on the Coast, Karst and in Vipava Valley. Only 51 mm of rain fell in Strunjan and Dekani. There was a big difference in relative wetness between the western and eastern half of the country. Except in the Zgornjesava Valley, precipitation was below the normal in the west of Slovenia. Also in part of Gorenjska precipitation was below the normal. The most significant deficit was in the part of the coastal area, the Vipava Valley and the part of Posočje, where precipitation was more than 30 % below the normal, and at some measuring points only half of the usual May precipitation fell. Precipitation exceeded the normal in most of the country, in about half of the territory the normal was exceeded by more than 30 %, the largest surplus was in the Bela Krajina and on the eastern bank of the Drava. In some places, rainfall exceeded 225 % of the normal. In part of Bela krajina and in some places in the Maribor area, May was the wettest in the last 73 years. We recorded less sunny weather than usual. The biggest deficit was in Bela Krajina, in Semič the sun shone only three-fifths of the normal. The sunny weather was less than normal also in the Kočevje region, eastern Dolenjska, Pohorje and in the southern part of Štajerska along the border with Croatia, where up to 70 % of the normal sunny weather was observed. The closest to the normal was the sunshine duration in Slovenian Istria, Karst, Goriška and the western part of Notranjska, where the negative anomaly was between 10 and 20 %. On Kredarica, the maximum snow cover was 445 cm on 18 May. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MAJU 2023 Weather development in May 2023 Janez Markošek 1. maj Pretežno oblačno, popoldne od jugozahoda padavine, sprva vzhodnik in šibka burja Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo oslabelo, ciklonsko območje je bilo nad osrednjim Sredozemljem. V višinah je prevladoval šibak veter južnih smeri. Pretežno oblačno je bilo, ponekod je še pihal vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Veter je do večera ponehal. Popoldne je na jugozahodu pričelo deževati, padavine so zvečer zajele zahodne in južne kraje in se ponoči širile proti vzhodu. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 21 °C. 2.–3. maj Oblačno z občasnimi padavinami, ki drugi dan do večera ponehajo, vzhodnik, burja Nad osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa tam odcepljeno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1–3). Drugi dan sta se oba sistema pomikala proti jugovzhodu in izgubljala vpliv na vreme pri nas. Nad srednjo Evropo se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. Oblačno je bilo z občasnimi padavinami, drugi dan popoldne le v zahodni Sloveniji, do večera pa je dež povsod ponehal. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka, drugi dan ponekod zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 17, drugi dan na Primorskem do 22 °C. 4.–5. maj Pretežno jasno, topleje Iznad severne in severozahodne Evrope je nad srednjo Evropo segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnim vetrom pritekal toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo in postopno topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 26 °C. 6.–7. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne plohe in nevihte Nad južno Evropo in Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je z zahodnim vetrom pritekal topel in vlažen zrak. Ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte, ki so se nadaljevale tudi v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25 °C. 8. maj Zmerno do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, vzhodnik, šibka burja Nad severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, vremenska fronta se je zadrževala nad našimi kraji. Pritekal je hladnejši in vlažen zrak. Na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno in povečini suho. Drugod je bilo pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, ki so se nadaljevale v noč. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 17, na Primorskem do 20 °C. 9. maj Sprva pretežno oblačno, popoldne delne razjasnitve, vzhodnik, šibka burja Nad severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, veter v višinah se je obrnil na severozahodno smer. Sprva je bilo pretežno oblačno in povečini suho, rahel dež je bil le v jugozahodni 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Sloveniji. Popoldne se je delno zjasnilo. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 20, na Primorskem do 23 °C. 10.–11. maj Pooblačitve in padavine, burja Na vreme pri nas je vplivalo ciklonsko območje s središčem nad severno Italijo in severnim Jadranom. Vremenska fronta se je od jugozahoda bližala Sloveniji. V višinah je dolina s hladnim zrakom iznad severozahodne Evrope segala proti osrednjemu Sredozemlju (slike 4–6). Oblačno je bilo. Prvi dan dopoldne je začelo deževati v jugozahodni Sloveniji, popoldne se je dež širil proti vzhodu. V severovzhodni Sloveniji je bilo do večera suho vreme, ponoči pa je tudi tam pričelo deževati. Tudi drugi dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, popoldne in zvečer so se ponekod oblaki trgali, nastajale so še krajevne plohe. Že prvi dan popoldne je na Primorskem zapihala šibka burja, ki se je ponoči prehodno nekoliko okrepila. Drugod po Sloveniji je drugi dan pihal severovzhodni veter. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 8 do 14, na Primorskem do 17 °C. 12.–13. maj Pretežno oblačno, krajevne padavine, posamezne nevihte Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa je jedro hladnega zraka segalo od Pirenejskega polotoka proti srednji Evropi in na zahodni Balkan. Pri nas je prevladovalo pretežno oblačno vreme, občasno so bile krajevne padavine, tudi posamezne nevihte, ki so se drugi dan nadaljevale v noč. Drugi dan je bilo malo topleje, najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 18, na Primorskem do 20 °C. 14. maj Oblačno s padavinami, sprva šibka burja Nad osrednjim Sredozemljem, Alpami in zahodnim Balkanom je bilo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. V višjih zračnih plasteh je prevladoval veter južnih smeri, nižje pa vzhodnik (slike 7–9). Oblačno je bilo s padavinami, ki so popoldne v ponekod osrednji in vzhodni Sloveniji prehodno ponehale. Ponekod je pihal severovzhodni veter, na Primorskem zjutraj in dopoldne šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14, na Primorskem do 16 °C. 15. maj Spremenljivo oblačno, popoldne in zvečer krajevne plohe Naši kraji so bili med dvema ciklonskima območjema, eno je imelo središče nad Poljsko, drugo nad južno Italijo. Spremenljivo oblačno je bilo, popoldne in zvečer so se pojavljale krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21 °C. 16. maj Oblačno s padavinami, severovzhodnik, burja, hladno Nad osrednjim Sredozemljem se je poglobilo ciklonsko območje, v višinah je bilo tam jedro hladnega in vlažnega zraka. Oblačno je bilo s pogostimi padavinami, ki so se nadaljevale v noč. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14, na Primorskem do 17 °C. 17. maj Pretežno oblačno, občasno še padavine, ki popoldne povsod ponehajo, vetrovno in hladno Ciklonsko območje nad osrednjim Sredozemljem se je počasi polnilo, iznad severozahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bila nad večjim delom Evrope dolina s hladnim zrakom (slike 10–12). Pretežno oblačno je bilo, zjutraj in dopoldne so bile v notranjosti še 27 Agencija Republike Slovenije za okolje krajevne padavine, ki so popoldne povsod ponehale. Pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, na Primorskem od 16 do 20 °C. Več o vremenu med 10. in 17. majem pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ padavine-veter_10–17maj2023.pdf 18.–19. maj Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, vzhodnik, burja Naši kraji so bili na južnem obrobju območja visokega zračnega tlaka, ki je imelo središče nad južno Skandinavijo. V višinah je k nam z južnim do vzhodnim vetrom pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Drugi dan pozno zvečer so bile krajevne padavine. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 19, na Primorskem do 22 °C. 20. maj Spremenljivo oblačno, proti večeru krajevne plohe, vzhodnik, šibka burja Nad severno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad osrednjim Sredozemljem pa ciklonsko območje. Od vzhoda je k nam pritekal vlažen zrak. Spremenljivo oblačno je bilo, več jasnine je bilo v severovzhodni Sloveniji. Proti večeru in zvečer so bile v južni in severovzhodni Sloveniji krajevne plohe. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji od 23 do 26 °C. 21.–22. maj Pretežno jasno, občasno spremenljivo oblačno, le posamezne plohe Nad vzhodno in delom srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s šibkim zahodnim vetrom pritekal toplejši in bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, sredi dneva in popoldne spremenljivo oblačno. Prvi dan so v notranjosti Slovenije nastale posamezne kratkotrajne plohe, drugi dan le v severni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27, na Primorskem do okoli 29 °C. 23. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, od sredine dneva plohe in nevihte, krajevna neurja Nad srednjo in vzhodno Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Ozračje nad nami je bilo ob šibkem vetru nestabilno (slike 13–15). Sprva je bilo pretežno jasno. Čez dan so rasli kopasti oblaki in od sredine dneva so se pojavljale plohe in nevihte, ki so se nadaljevale v noč. Nastala so krajevna neurja. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 28 °C, ob nevihtah se je precej osvežilo. Več o neurjih na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_23maj2023.pdf 24. maj Spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami Nad Sredozemljem in Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje, na vreme pri nas pa je vplivalo tudi višinsko jedro hladnega zraka, ki se je zadrževalo nad srednjo Evropo. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo s krajevnimi plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23, na Primorskem do 26 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 25.–26. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, drugi dan popoldne v Posočju krajevne plohe, burja Iznad zahodne Evrope je nad srednjo Evropo in Alpe segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnim vetrom pritekal bolj suh zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Drugi dan popoldne in zvečer so bile v Posočju krajevne plohe. Na Primorskem je pihala šibka burja, drugod predvsem drugi dan severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 29 °C. 27.–28. maj Pretežno jasno, šibka burja V šibkem območju visokega zračnega tlaka se je nad nami zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, na Primorskem je pihala šibka burja, ki je drugi dan popoldne prehodno ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 29 °C. 29.–30. maj Delno jasno, popoldne in zvečer krajevne plohe in posamezne nevihte, vzhodnik, šibka burja Nad severozahodno in severnim delom srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. Ozračje nad nami je ob šibkem vetru postalo nekoliko nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Prvi dan popoldne in zvečer so bile krajevne plohe ob vzhodni meji s Hrvaško. Drugi dan dopoldne je bilo nekaj ploh v jugovzhodni Sloveniji, zvečer so bile plohe in nevihte v severozahodnih krajih, ponoči pa znova v jugovzhodni Slovenji. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 28 °C. 31. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, zaradi hladnega zraka v višinah je bilo ozračje nad nami nestabilno (slike 16–18). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe. Od sredine popoldneva je bilo povsod suho vreme. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22, na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji od 23 do 26 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 2. 5. 2023 ob Slika 2. Satelitska slika 2. 5. 2023 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 May 2023 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 May 2023 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 5. 2023 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 May 2023 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 10. 5. 2023 Slika 5. Satelitska slika 10. 5. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 10 May 2023 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 10 May 2023 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 5. 2023 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 10 May 2023 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 14. 5. 2023 Slika 8. Satelitska slika 14. 5. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 14 May 2023 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 14 May 2023 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 5. 2023 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 14 May 2023 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 17. 5. 2023 Slika 11. Satelitska slika 17. 5. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 17 May 2023 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 17 May 2023 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 5. 2023 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 17 May 2023 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 23. 5. 2023 Slika 14. Satelitska slika 23. 5. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 23 May 2023 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 23 May 2023 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 5. 2023 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 23 May 2023 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 31. 5. 2023 Slika 17. Satelitska slika 31. 5. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 31 May 2023 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 31 May 2023 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 5. 2023 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 31 May 2023 at 12 GMT 32 PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2023 Climate in spring 2023 Tanja Cegnar arec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa je prispevek namenjen trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1991–2020, ki ga označujemo kot normalo. Povprečna temperatura je bila spomladi 2023 enaka normali, padlo je 120 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo le 83 % toliko časa kot v pomladnem povprečju obdobja 1991–2020. M Marec 2023 Povprečna mesečna temperatura je bila v večini Slovenije med 0,5 in 1 °C. Večji odklon, in sicer med 1 in 1,5 °C, je bil v osrednjem delu Slovenije, v Ratečah, ponekod na Štajerskem in Dolenjskem ter v vzhodnem delu Bele krajine. Padavine so bile najobilnejše v delu Julijcev, kjer so mestoma presegle 210 mm. Na večini ozemlja je padlo od 60 do 90 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na jugozahodu države, delu Krasa, Koroške in na severovzhodu Slovenije. Na Obali je padlo manj kot 40 mm dežja. Na območju iznad Krško-Brežiške kotline do Pomurja je padlo od 20 do 60 % več padavin kot običajno. V zahodni polovici Slovenije je padavin večinoma primanjkovalo. Najbolj v Slovenski Istri, Ilirski Bistrici in delu Zgornjesavske doline, kjer padavine niso dosege 60 % normale. Dolgoletno povprečje osončenosti je bilo preseženo vzdolž meje z Avstrijo, v Beli krajini in ponekod na jugu države, vendar odkloni niso presegli desetine normale. Velika večina ozemlja je bila nekoliko slabše osončena kot običajno, a razen na Trnovski planoti primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največ sončnega vremena je bilo na Letališču Portorož, kjer je sonce sijalo 187 ur, najmanj pa na Kredarici, kjer je bilo 122 ur sončnega vremena. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila največja debelina snežne odeje 280 cm. April 2023 V državnem povprečju je bil 1,4 °C hladnejši kot v povprečju obdobja 1991–2020, padavin je bilo za 118 % normale, sončnega vremena pa le 82 % toliko kot običajno. Povprečna mesečna temperatura je za normalo najbolj zaostajala na Pohorju in v Prekmurju, kjer je bil odklon med −3 in −2 °C. V veliki večini države je bilo od 1 do 2 °C hladneje od normale, le v Vipavski, Soški in delu Zgornjesavske doline je bil zaostanek manjši od ene stopinje Celzija. Izstopala je epizoda nenavadno hladnega vremena med 3. in 7. aprilom. Največ padavin je bilo v delu Julijcev in Trnovske planote, ponekod je bilo nad 200 mm padavin. V dobri polovici države je padlo od 90 do 120 mm, najmanj padavin pa je bilo v Slovenski Istri in na severovzhodu države. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Večina države je bila bolj namočena kot običajno, največji presežek je bil na severovzhodu, kjer je ponekod padlo dvakrat toliko padavin kot normalno. V dobri polovici Slovenije je bil presežek do dve petini. Med območji s primanjkljajem padavin sta najbolj izstopala severozahod države in del Obale, padavin pa je primanjkovalo tudi ponekod v Kamniško-Savinjskih Alpah, na širšem območju Idrije in na jugu države, na nekaj merilnih mestih so namerili manj kot tri četrtine običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno. Na večini ozemlja je bil primanjkljaj med 10 in 20 %. Večji primanjkljaj, in sicer med 20 in 30 %, je bil na severovzhodu države, na Kočevskem in delu Bele krajine. Najbližje normalni osončenosti so bili na Obali, v Posočju in Bohinju, kjer je bil zaostanek za normalo manjši od desetine. Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja, 26. aprila je bila debela 357 cm, kar je v mejah običajne spremenljivosti. Ob padavinah in ohladitvi 13. in 14. aprila je obilno snežilo tudi v sredogorju. Maj 2023 Na državni ravni je bil maj 0,1 °C hladnejši od majskega povprečja obdobja 1991–2020, padlo je 137 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo le 73 % toliko časa kot normalno. V zahodni polovici države je bilo večinoma nekoliko topleje kot normalno, v vzhodni polovici države pa nekoliko hladneje kot običajno. Skoraj vsi odkloni so bili v mejah ±1 °C. Na ravni države je bil maj obilno namočen, najbolj v Beli krajini. Obilno je deževalo tudi na kočevskem, v Logarski dolini in Podravju. Ponekod so namerili nad 270 mm dežja. Najmanj padavin je bilo na Obali, Krasu in delu Vipavske doline. V Strunjanu in Dekanih je padlo le 51 mm dežja. Slika 1. Le konec meseca je bilo ponekod nekaj dni primernih za sušenje prve košnje. Dobrepolje, 26. maj 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 1. Only at the end of the month were a few days suitable for drying the first mowing; Dobrepolje, 26 May 2023 (Photo: Izok Sinjur). Razen v Zgornjesavski dolini je padavin na zahodu Slovenije primanjkovalo. Za normalo so zaostajali tudi v delu Gorenjske. Največji primanjkljaj je bil v delu obalnega območja, Vipavski dolini in delu Posočja, kjer so padavine za normalo zaostajale več kot za 30 %, na nekaterih merilnih mestih je padla le polovica običajnih majskih padavin. Večina države je bila bolj namočena kot običajno, na približno polovici ozemlja je bil presežek večji od 30 %, največji je bil v Beli krajini in na vzhodnem bregu Drave. Ponekod so padavine presegle 225 % normale. V delu Bele krajine in ponekod na mariborskem območju je bil maj najbolj namočen v zadnjih triinsedemdesetih letih. Povsod je bilo manj sončnega vremena kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli krajini, v Semiču je sonce sijalo le tri petine toliko časa kot običajno. Skromna je bila osončenost tudi na kočevskem, vzhodu Dolenjske, Pohorju in južnem delu Štajerske vzdolž meje s Hrvaško, kjer je bilo do 70 % toliko 34 Agencija Republike Slovenije za okolje sončnega vremena kot običajno. Najbližje normali je bila osončenost v Slovenski Istri, na Krasu, Goriškem in zahodnem delu Notranjske, kjer je bil primanjkljaj sončnega vremena od 10 do 20 %. Na Kredarici je bila snežna odeja s 445 cm najdebelejša 18. maja, sneg je tla prekrival ves mesec. Pomlad 2023 Na sliki 2 je prikazan odklon temperature na državni ravni v zadnjih dvanajstih mesecih. Močno so prevladovali nadpovprečno topli meseci, september in maj sta bila le nekoliko hladnejša od normale, občutno hladnejši kot običajno pa je bil april. Med pomladnimi meseci je bil toplejši kot običajno le marec, april je bil, kot že omenjeno, občutno hladnejši kot običajno, maj pa je bil temperaturno blizu normale. Slika 2. Odklon povprečne temperature od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja na državni ravni v mesecih od junija 2022 do maja 2023 Figure 2. Monthly temperature anomaly at national level from June 2022 to May 2023 Na slikah 3 in 4 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Razen v Lendavi in v visokogorju so bila pomladna jutra toplejša od normale. Skoraj vsi odkloni so bili v mejah ±1 °C. Ptuj Maribor Lendava Kranj Il. Bistrica Idrija Portorož Metlika Lesce Koper M. Sobota Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Bovec Rateče Kredarica Slika 3. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature spomladi 2023 od normale v °C Figure 3. Minimum air temperature anomaly in spring 2023 in °C -0,6 -0,4 -0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 Z redkimi izjemami nekaterih merilnih postaj na zahodu države je bil odklon povprečne najvišje dnevne temperature negativen, vsi odkloni so bili v mejah ±1 °C. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C pomladi 2023 od normale Figure 4. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2023 Ptuj Maribor Tolmin Kranj Il. Bistrica Idrija Portorož Metlika Koper M. Sobota Velenje Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Bilje Vojsko Bovec Rateče Kredarica -0,8 -0,6 -0,4 -0,2 0 0,2 0,4 Na državni ravni je pomladna temperatura enaka normali oziroma je za normalo zaostajala za 0,05 °C. Od leta 1950 je bila najtoplejša pomlad 2007 s povprečno temperaturo 1,7 °C nad normalo, najhladnejša je bila pomlad 1955 s povprečno temperaturo 3,2 °C pod normalo. Linearni trend pomladne temperature je v zadnjih sedmih desetletjih izrazito pozitiven, najhitreje je povprečna spomladanska temperatura naraščala v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja. Slika 5. Odklon povprečne pomladne temperature zraka na državni ravni od povprečja 1991–2020 Figure 5. Mean air spring temperature anomaly at national level V veliki večini države je bil odklon povprečne pomladne temperature v mejah ±0,5 °C, nekoliko večji je bil negativni odklon na skrajnem severovzhodu. V zahodni polovici države so prevladovali pozitivni, v vzhodni polovici pa negativni odkloni (slika 6). Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C. Topli dnevi so v zadnjih tridesetih letih pogostejši, kot so bili v preteklosti, a zaradi naravne spremenljivosti so razlike iz leta v leto znatne. V pomladi 2023 je bilo v Ljubljani 11 toplih dni, v pomladi 2022 18 takih dni, v pomladi 2021 pa le štirje. Za primerjavo še podatek, da je bilo v pomladi 2018 v prestolnici kar 21 toplih dni. Od leta 1951 so v Ljubljani štiri pomladi minile brez toplih dni, vse so bile v prejšnjem stoletju. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2023 od povprečja 1991–2020 Figure 6. Mean air temperature anomaly in spring 2023 Po 12 toplih dni je bilo na Obali in v Biljah. V Črnomlju in na Bizeljskem jih je bilo po devet, v Celju osem. Le po dva topla dneva sta bila v Postojni, Kočevju, na Letališču ER Maribor in Lescah. V Ratečah se temperatura ni povzpela dovolj visoko, da bi izpolnila pogoj za topel dan. 24 Ljubljana Število toplih dni 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 7. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 7. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C 35 Ljubljana Število hladnih dni 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 Slika 8. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 8. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Hladni dnevi, to so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, so spomladi običajno pogostejši od toplih dni. Na Kredarici so jih našteli 79, v Ratečah 34, v Kočevju 21, v Slovenj Gradcu pa 24. Najmanj hladnih dni je bilo na Obali, v Portorožu sta bila taka le dva dneva, v Biljah jih je bilo osem. V Ljubljani je bilo sedem hladnih dni (slika 8). Čeprav število pomladnih hladnih dni kaže padajoč trend, je bilo spomladi 2021 in 2022 več hladnih dni od normale. V prestolnici je bilo največ hladnih dni spomladi 1955, poročali so kar o 31 hladnih dnevih, le en hladen dan je bil v pomladi 2014, v treh pomladih pa sta bila le po dva taka dneva. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 Ljubljana 0 -5 1 6 11 16 21 26 31 5 10 MAREC 15 20 25 30 5 10 APRIL 15 20 25 30 20 25 30 20 25 30 25 30 MAJ 10 Temperatura (ºC) 5 0 -5 -10 Kredarica -15 -20 1 6 11 16 21 26 31 5 10 MAREC 15 20 25 30 5 10 APRIL 15 MAJ 30 Temperatura (ºC) 25 Murska Sobota 20 15 10 5 0 -5 1 6 11 16 21 26 31 5 10 MAREC 15 20 25 30 5 10 APRIL 15 MAJ 30 Temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 Portorož 0 -5 1 6 11 16 MAREC 21 26 31 5 10 15 APRIL 20 25 30 5 10 15 20 MAJ Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2023 Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2023 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Za Portorož, Ljubljano, Mursko Soboto in Kredarico smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature (slika 9). Prikazani so samodejno izmerjeni podatki. Na Kredarici je bilo najhladneje 5. aprila, ko se je temperatura spustila na −17,1 °C. Najtopleje je bilo 18. marca z 9,4 °C. V Murski Soboti je bilo najtopleje 23. maja, ko je temperatura dosegla 27,5 °C, najbolj mraz pa je bilo 17. marca z −5,3 °C. V Ljubljani je bilo najhladneje aprila, in sicer 6. dan, ko se je temperatura spustila na −2,1 °C, najtopleje je bilo 23. maja z 29,2 °C (preglednica 1). V Portorožu je bilo najhladneje 6. aprila s temperaturo −1,3 °C, najtopleje je bilo 21. maja z 29,1 °C. Spodnja slika podaja potek povprečne pomladne temperature zraka na štirih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, sta bili letošnja in lanska pomlad po občutno hladni pomladi 2021 spet temperaturno bliže normali. Temperatura ( C) 0 Kredarica -2 -4 -6 -8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 14 Ljubljana 12 10 8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 Temperatura ( C) 13 Murska Sobota 11 9 7 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 16 Portorož 14 12 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 Slika 10. Povprečna pomladna temperatura zraka, prikazani so homogenizirani podatki Figure 10. Mean spring air temperature 39 Agencija Republike Slovenije za okolje V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, a ne povsod. V Murski Soboti je bila najtoplejša pomlad 2000, povprečna temperatura je bila takrat 12,4 °C, spomladi 2023 pa je bilo temperaturno povprečje 10,7 °C, kar je 0,3 °C pod normalo. V Ljubljani je bila spomladi 2023 povprečna temperatura 11,4 °C, kar je 0,1 °C pod normalo. Najvišjo povprečno temperaturo so v prestolici izmerili leta 2007 (13,6 °C), sledi pomlad 2017 s temperaturo 13,0 °C, spomladi leta 2009 in 2014 je bila povprečna temperatura 12,9 °C, v letu 2000 in 2018 je bilo spomladansko povprečje 12,6 °C, sledi pomlad 2012 z 12,5 °C, nato pomlad 2011 z 12,4 °C. Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene od leta 2000 dalje. Najhladnejša pomlad v prestolnici je bila v letih 1955 in 1970 s povprečno temperaturo 8,3 °C, tretji najbolj hladni sta bili pomladi 1962 in 1987 s temperaturo 8,7 °C. Navedeni so homogenizirani podatki. Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 13,1 °C, kar je 0,3 °C nad normalo. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1980 in 1987 (obakrat 10,3 °C), najtoplejša pa je bila pomlad leta 2007 (14,7 °C), sledi ji pomlad 2018 (14,2 °C). Na Kredarici je bila tokrat pomlad s povprečno temperaturo −2,9 °C za 0,2 °C hladnejša kot normalno. Najtoplejši sta bili pomladi 2007 z −0,8 in 2018 z −1,0 °C. Spomladi 2012 je bila povprečna temperatura −1,4 °C, spomladi 2017 in 2014 pa −1,6 °C. Najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo sezonsko povprečje −6,5 °C, sledi pomlad 1984 (−6,1 °C). V Ratečah je povprečna temperatura pomladi 2023 znašala 6,9 °C, kar je 0,1 °C nad normalo. Najtoplejša pomlad je bila leta 2007. Slika 11. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za pomladi v obdobju 19502023 Figure 11. Temperature and precipitation anomaly for all springs in the period 19502023 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Po statistiki povprečne temperature zraka in višine padavin je pomlad 2023 na državni ravni najbolj podobna pomladi 2008, a so bile prostorske temperaturne in padavinske razmere precej drugačne kot tokrat. V nadaljevanju so prikazane značilnosti trajanja sončnega obsevanja v pomladi 2023 in primerjava z dolgoletnim povprečjem. Slika 12. Sončno obsevanje spomladi 2023 v primerjavi z normalo Figure 12. Bright sunshine duration in spring 2023 compared to the normal Murska Sobota Murska Sobota Let. ER Maribor Let.Sveti ER Maribor Florijan Sveti Sromlje Florijan Sromlje Lisca Lisca Celje Celje Semič Novo Semič mesto NovoGradec mesto Slovenj Slovenj Gradec Iskrba Iskrba Ljubljana Let. JP Ljubljana Let. JP Ljubljana Šmarata Šmarata Postojna Postojna Postojna Lavrovec Boh. Lavrovec Češnjica Boh. Češnjica Šebreljski Vrh Šebreljski Vrh Kredarica Kredarica Godnje Godnje Rateče Rateče Bilje Bilje Portorož Portorož Vedrijan Vedrijan -25 -25 -20 -20 -15 -15 -10 -10 -5 -5 0 0 V Ljubljani je sonce sijalo 472 ur, kar je 18 % pod normalo. Najbolj sončna je bila pomlad 2011 s 755 urami sončnega vremena, veliko sonca je bilo tudi v pomladi 2022 s 715 urami sončnega vremena, sledijo pomlad 2012 (712 ur), ki je tretja najbolj sončna, v pomladi 1997 je sonce sijalo 710 ur, na peto mesto se uvršča pomlad 2017 (693 ur), sledi pa pomlad 2003 (679 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v prestolnici spomladi leta 1954 (327 ur), sledi pomlad 1980 (448 ur), spomladi 1991 in 1986 je sonce sijalo 453 ur. V Portorožu je sonce sijalo 603 ure, kar je 8 % pod normalo. Odkar potekajo meritve je bila najbolj sončna pomlad 2011 z 821 urami sončnega vremena. Sledijo pomladi 2022 in 2007 (obakrat 781 ur), 1997 (779 ur) in 2020 (769 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v pomladi 1978 (504 ure). Malo sončnega vremena je bilo tudi v pomladih 1980 (508 ur), 1974 (522 ur), 2013 (523 ur) ter v pomladih 1984 in 1965 (obakrat 537 ur). Slika 13. Odklon osončenosti od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja na državni ravni v mesecih od junija 2022 do maja 2023 Figure 13. Monthly sunshine duration anomaly at national level from June 2022 to May 2023 Sončnega vremena je bilo povsod opazno manj kot v dolgoletnem povprečju. K skromni osončenosti v pomladi 2023 sta relativno največ prispevala april in predvsem maj. Marec je bil povprečno osončen. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje V povprečju osončenost spomladi na ravni države od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja narašča. V zadnjih letih pa se je ob pogostem izmenjevanju nad in pod povprečno sončnih pomladih trend ustalil. Slika 14. Odklon trajanja pomladnega sončnega vremena na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 14. Spring mean sunshine duration anomaly at national level Po treh zaporednih nadpovprečno sončnih pomladih je tokrat sončnega vremena opazno primanjkovalo. Na državni ravni je bilo v pomladi 2023 le 83 % toliko sončnega vremena kot normalno. Najbolj siva je bila pomlad 1980, ko je osončenost dosegla le 70 % normale. Najbolj sončna je bila pomlad 2011, takrat je bilo za četrtino več sončnega vremena kot normalno. V veliki večini države je bilo za 80 do 90 % toliko sončnega vremena kot običajno. Na Obali in v Goriških brdih je osončenost nekoliko presegla 90 % normale. Največji primanjkljaj sončnega vremena je bil na območju, ki je segal iznad kočevskega prek Bele krajine vzdolž meje s Hrvaško nad severovzhodno Slovenijo. V Novem mestu in Murski Soboti je bilo le 77 % toliko sončnega vremena kot običajno. Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 15. Bright sunshine duration in spring 2023 compared with 1991–2020 normals 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 1.000 Portorož 800 600 400 200 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 800 Murska Sobota 600 400 200 0 1961 1965 1969 1973 Sončno obsevanje (ura) 800 Ljubljana 600 400 200 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Sončno obsevanje (ura) 600 Kredarica 400 200 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja, prikazani so homogenizirani podatki Figure 16. Sunshine duration Slika 17. Park Brdo, 5. maj 2023 (foto: Tanja Cegnar) Figure 17. Park Brdo, 5 May 2023 (Photo: Tanja Cegnar) 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Lendava MurskaLendava Sobota Mačkovci Murska Sobota Ptuj Mačkovci Bizeljsko Ptuj Maribor Bizeljsko Podčetrtek Maribor Rogla Podčetrtek Metlika Rogla Celje Metlika Novo mesto Celje Črnomelj Novo mesto Velenje Črnomelj Dravograd Velenje Kočevje Dravograd Novi Lazi Kočevje Kočevje Novi Lazi Solčava Kočevje Grosuplje Solčava Domžale Grosuplje Babno Polje Domžale Ljubljana Babno Polje Nova vas na Bl. Ljubljana Zg.vas Jezersko Nova na Bl. Kranj Zg. Jezersko Tržič Kranj Ilirska Bistrica Tržič IlirskaPostojna Bistrica Lesce Postojna Železniki Lesce Bled Železniki Razdrto Bled Nanos Razdrto Idrija Nanos Slavnik Idrija Boh. Češnjica Slavnik Vojsko Boh. Češnjica Kredarica Vojsko Godnje Kredarica KneškeGodnje Ravne KneškeDekani Ravne Kranjska Gora Dekani KranjskaLokve Gora Trenta Lokve Vršič Trenta Rateče Vršič Tolmin Rateče Soča Tolmin Bilje Soča Portorož Bilje Bovec Portorož Vedrijan Bovec Kanin Vedrijan Breginj Kanin Breginj Normala Normala 0 0 100 100 200 200 300 300 400 400 500 500 Pomlad 2023 Pomlad 2023 600 600 700 700 Slika 18. Padavine spomladi 2023 in normala Figure 18. Precipitation in spring 2023 and the normal Na državni ravni je k obilno namočeni pomladi 2023 najbolj prispeval maj, nadpovprečno namočen je bil tudi april, marca pa so padavine nekoliko zaostajale za normalo. Slika 19. Odklon padavin od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja na državni ravni v mesecih od junija 2022 do maja 2023 Figure 19. Monthly precipitation anomaly at national level from June 2022 to May 2023 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 20. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2023 Figure 20. Precipitation in spring 2023 Slika 21. Odklon pomladnih padavin na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 21. Spring precipitation anomaly at national level; reference period 1991–2020 Na državni ravni so padavine opazno presegle normalo, in sicer kar za petino. Najbolj namočena je bila pomlad 1972 z 72 % presežkom nad normalo. Najbolj sušna je bila pomlad 2003, ko je padlo le 48 % običajnih padavin. Padavine v zadnjih sedmih desetletjih ne kažejo izrazitega linearnega trenda, so pa bile v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja bolj pogoste mokre pomladi. V primerjavi z normalo so bile padavine porazdeljene zelo neenakomerno. Čeprav je bilo v državnem povprečju padavin znatno več kot običajno, jih je na zahodu države večinoma primanjkovalo, najbolj v Zgornjem Posočju in na Obali ter v manjšem delu Vipavske doline, kjer je bilo dežja le za 60 do 80 % normale. V osrednji Sloveniji in v zahodni polovici države je bilo dežja več kot običajno, največji presežek je bil v Beli krajini in vzhodnem delu Štajerske, kjer so padavine presegle 160 % normale. V Ljubljani je padlo 310 mm, kar je le 6 % več od normale. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, nekoliko maj dežja je bilo spomladi 1975, namerili so 529 mm, sledi pomlad 1970 s 527 mm, četrta najbolj namočena je bila pomlad 1972 s 498 mm. Od leta 1950 je bila najbolj sušna pomlad 1952, ko je padlo le 133 mm, skromne so bile padavine tudi v pomladih 2003 (150 mm), 1968 (169 mm), 2022 (170 mm) in 1997 (183 mm). Navedeni so homogenizirani podatki. Na Kredarici je bilo 433 mm padavin, kar je 2 % nad normalo. V preteklosti je bilo najmanj padavin spomladi 1993 (212 mm), sledijo pomladi 2003 (234 mm), 1997 (243 mm), 1969 (269 mm). Največ 45 Agencija Republike Slovenije za okolje padavin je bilo spomladi 1975, ko je padlo 953 mm, sledijo pomladi 1978 (708 mm) in 2001 (668 mm). Po ocenah je spomladi 1951 padlo 670 mm. Navedeni so homogenizirani podatki. Slika 22. Višina padavin spomladi 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 22. Precipitation amount in spring 2023 compared with 1991–2020 normals Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm. Število padavinskih dni 60 Ljubljana 50 40 30 20 10 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 23. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 23. Number of days with precipitation at least 1 mm Slika 24. Olimlje, 23. marec 2023 (foto: Tanja Cegnar) Figure 24. Olimlje, 23 March 2023 (Photo: Tanja Cegnar) 46 Agencija Republike Slovenije za okolje 1.000 Kredarica Padavine (mm) 800 600 400 200 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 2002 2006 2010 2014 2018 2022 500 Murska Sobota Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 600 Ljubljana Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 200 Portorož Padavine (mm) 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 25. Padavine, prikazani so homogenizirani podatki Figure 25. Precipitation Na Kredarici je bilo spomladi 40 takih padavinskih dni. V Biljah jih je bilo 27, v Novem mestu in Ljubljani po 26, v Murski Soboti jih je bilo 25, v Ratečah so našteli 33 takih dni. Med kraji z malo padavinskimi dnevi omenimo Portorož, kjer so jih našteli le 17. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje 800 Največja višina snega (cm) 700 Kredarica 600 500 400 300 200 100 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Slika 26. Največja spomladanska višina snežne odeje na Kredarici Figure 26. Maximum spring snow cover on Kredarica Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje spomladi 2023 na meteorološki postaji Kredarica (slika 27), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. V visokogorju je bila druga polovica pomladi dobro zasnežena, najdebelejša je bila snežna odeja 18. maja s 445 cm. V Ratečah je bilo 18 dni s snežno odejo, največja debelina 39 cm je bila izmerjena prvi dan meteorološke pomladi. Po nižinah je bil le v začetku marca po kakšen dan s skromno snežno odejo, ki je hitro skopnela. Po nižinah Primorske ni bilo snežne odeje. Snežna odeja (cm) 500 400 300 200 100 0 1 5 9 13 17 21 25 29 2 6 10 MAREC 14 18 22 26 30 4 8 APRIL 12 16 20 24 28 MAJ Slika 27. Potek dnevne višine snežne odeje na Kredarici v pomladi 2023 Figure 27. Snow cover depth in spring 2023 on Kredarica V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o temperaturi zraka, sončnem obsevanju, padavinah, pojavih in snežni odeji v pomladi 2023. 990 Zračni tlak (mb) 985 980 975 970 Ljubljana 965 960 1 5 9 13 17 MAREC 21 25 29 2 6 10 14 APRIL 18 22 26 30 4 8 12 16 20 24 28 MAJ Slika 28. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2023; ni preračunan na nivo morske gladine Figure 28. Mean daily air pressure in spring 2023 Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Največji razpon zračnega tlaka je bil marca. Prvi dan pomladi je bil povprečni zračni tlak 986,8 mb, sledilo je upadanje vse do 10. marca, ko je bila z 962,8 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Najvišje je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka 9. in 10. aprila z 987,7 mb. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 29. Vetrne rože, pomlad 2023 49 Figure 29. Wind roses, Spring 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2023 Table 1. Meteorological data, spring 2023 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −2,9 6,9 12,7 9,2 8,8 11,4 11,2 11,1 11,3 10,2 10,4 9,1 10,7 9,4 13,1 TOD −0,2 0,1 0,3 0,2 0,1 −0,1 −0,2 0,0 −0,2 −0,1 −0,5 −0,1 −0,3 0,0 0,3 TX TM −0,3 −5,4 13,1 2,0 18,5 7,3 14,5 4,5 14,8 4,0 16,7 6,7 17,1 6,4 16,7 6,0 17,3 6,0 16,5 4,6 15,9 5,3 15,1 3,7 16,3 5,4 14,7 4,5 18,7 8,2 Temperatura TAX DT TAM 9,4 18.3. −17,1 24,8 23.5. −7,7 29,5 22.5. −2,3 25,6 23.5. −5,3 27,4 23.5. −5,6 29,2 23.5. −2,1 28,0 23.5. −4,0 28,5 23.5. −3,2 29,2 23.5. −3,8 28,0 23.5. −5,2 27,8 23.5. −4,3 26,0 23.5. −6,8 27,5 23.5. −5,3 25,6 23.5. −5,2 29,1 21.5. −1,3 DT 5.4. 5.4. 5.3. 7.4. 6.4. 6.4. 17.3. 6.4. 6.4. 17.3. 17.3. 6.4. 17.3. 6.4. 6.4. SM 79 34 8 19 21 7 14 13 15 17 16 24 12 15 2 SX TD 0 2104 0 1129 12 539 2 908 2 922 11 630 9 634 6 660 9 564 8 771 2 747 3 901 4 714 2 865 12 414 Sonce OBS RO 335 81 449 89 528 88 494 90 — — 472 82 — — 440 77 — — 445 82 470 80 423 77 504 85 — — 603 92 Oblačnost PO SO SJ 7,6 48 2 — — — 5,6 32 22 — — — 7,4 49 2 6,5 41 14 6,1 29 13 6,4 40 13 — — — — — — — — — — — — 6 33 14 — — — 4,6 17 28 RR 433 346 245 320 380 310 309 303 459 310 322 247 251 246 160 RP 102 109 86 98 119 106 144 123 159 135 155 107 143 90 82 Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX DT 40 2 67 92 445 18.5. 33 0 4 18 39 1.3. 27 0 0 0 0 — 28 4 1 3 5 1.3. 33 4 11 6 22 2.3. 26 6 6 2 0 1.3. 34 4 8 0 0 — 26 0 11 2 5 1.3. 35 3 4 2 8 1.3. 33 3 2 2 0 1.3. 30 4 3 2 0 1.3. 31 0 2 6 1 7.3. 25 4 2 1 0 2.3. 29 5 — — — — 17 7 1 0 0 — Tlak P PP 746,3 4,6 — — 1007,6 10,1 951,6 8,7 — — 979,9 9,2 — — 989,1 9,7 996,6 10,3 986,3 9,7 983,7 9,2 — — 993,1 9,3 955,1 8,6 1013,5 10,3 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan in mesec − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je vsota pomladnih dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 50 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national level, spring 2023 was as warm as on average in the reference period. Among the spring months, only March was warmer than usual, April was noticeably cooler than usual, and in May temperature was close to the normal. In the vast majority of the country, the anomaly of the average spring temperature was within ±0.5 °C, the negative anomaly was somewhat larger in the far northeast. Positive anomaly prevailed in the western half of the country, while negative anomalies prevailed in the eastern half. There was less sunny weather than normal; at the national level, the sun shone 83 % as much as normal. Everywhere was noticeably less sunny weather than the normal. April and especially May contributed the most to the modest sunshine duration in the spring of 2023. March was sunny as usual. The vast majority of the country saw 80 to 90 % as much sunny weather as usual. On the Coast and the Goriška brda, the sunshine duration slightly exceeded 90 % of normal. The biggest deficit of sunny weather was in the area that extended above Kočevsko via Bela krajina along the border with Croatia over northeastern Slovenia. In Novo mesto and Murska Sobota, there was only 77 % as much sunny weather as usual. At the national level, spring 2023 was 20 % wetter than normal. At the national level, May contributed the most to the abundantly wet spring of 2023, April was also wet above average, and precipitation in March was slightly below the normal. Although the national average of precipitation was significantly higher than usual, it was mostly lacking in the west of the country, mostly in Zgornje Posočje and on the Coast and in a small part of the Vipava valley, where the rain was only 60 to 80 % of the normal. In central Slovenia and in the western half of the country, there was more rain than usual, the biggest surplus was in Bela Krajina and the eastern part of Štajerska, where precipitation exceeded 160 % of the normal. On Kredarica, in spring 2023 the deepest snow cover was 445 cm measured on 18 May. Slika 30. Pogled s Socerba proti Kopru, 10. april 2023 (foto: Tanja Cegnar) Figure 30. View from Socerb towards Koper, 10 April 2023 (Photo: Tanja Cegnar) 51 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MAJU 2023 Climate in the World and Europe in May 2023 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v maju 2023 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1991– 2020. Slika 1. Odklon temperature maja 2023 od majskega povprečja v obdobju 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for May 2023 relative to the May average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna majska temperatura v Evropi je bila blizu povprečja v obdobju 1991–2020 (slika 1). Nekoliko topleje kot normalno je bilo na zahodu, nekoliko hladneje pa v osrednji in vzhodni Evropi. Znatno topleje kot normalno je bilo le na severovzhodu celine. V Kanadi in severu ZDA je bil maj zelo topel, saj je bila temperatura zahodno od Hudsonovega zaliva več kot 10 °C nad normalo. Zapisani so bili številni temperaturni rekordi in rekordni izpusti ob gozdnih požarih na območju od Britanske Kolumbije na zahodu do Nove Škotske na vzhodu. V Afriki je bila nenavadno visoka temperatura v Južnem Sudanu in Srednjeafriški republiki ter v Bocvani, Zambiji in Zimbabveju. Več držav v jugovzhodni Aziji je zapisalo najtoplejši dan ali najtoplejši majski dan. Mesec je bil tudi v večjem delu Južne Amerike toplejši kot običajno. Nasprotno pa je bil maj 2023 razmeroma hladen mesec v Avstraliji, kjer je bila povprečna najnižja dnevna temperatura najnižja od leta 1944. V severozahodni Indiji poročajo o osmi najnižji povprečni majski temperaturi v nizu podatkov, ki sega v leto 1901. Temperatura je bila precej pod normalo na območju severa, ki sega iznad severa Indije prek Mongolije do južne Sibirije, ter nad večjim delom antarktične planote in ledene police Ross. Nad oceani je bila temperatura zraka večinoma nad normalo. Pojav el niño se je še naprej razvijal nad ekvatorialnim vzhodnim Tihim oceanom. Temperatura zraka je bila nenavadno visoka nad Weddellovim morjem. Temperatura zraka je bila višja od povprečja 1991–2020 v celotnem tropskem pasu ter v večjem delu severnega Tihega oceana in severnega Atlantika, zlasti zahodno od Evrope in severne Afrike. Nad Arktičnim oceanom je bila temperatura nižja od normale. Povprečna temperatura 52 Agencija Republike Slovenije za okolje morske površine in zraka za vsa morja brez ledu je bila za maj 2023 višja kot za kateri koli drugi maj v nizu razpoložljivih podatkov. Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do maja 2023 od povprečja obdobja 1991–2020, majski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to May 2023. The darker coloured bars denote the May values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do maja 2023 od povprečja obdobja 1991–2020, majski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to May 2023. The darker coloured bars denote the May values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Na svetovni ravni je bil maj 2023:     0,40 °C toplejši od majskega povprečja obdobja 1991–2020; deli si drugo mesto najtoplejšega maja v nizu podatkov; 0,07 °C hladnejši od najtoplejšega maja, ki je bil leta 2020; podobno topel kot maja 2016 in 2017. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Odklon povprečne evropske temperature je na splošno večji in bolj spremenljiv kot svetovni odklon. Evropska povprečna temperatura v maju 2023 je bila podobna normali (slika 2). Maj 2023 je bil 2,1 °C hladnejši od najtoplejšega maja, ki je bil leta 2018. Pomlad Slika 4. Odklon povprečne pomladne temperature v letu 2023 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for the boreal spring from March 2023 to May 2023 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Slika 5. Odklon povprečne pomladne temperature v Evropi v obdobju 1979–2023 od povprečja obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 5. Boreal spring (March to May) averages of European-mean surface air temperature anomalies from 1979 to 2023, relative to 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna temperatura v pomladi 2023 je bila večinoma nad normalo na jugozahodu in skrajnem vzhodu Evrope. Hladneje kot normalno je bilo v delih Norveške in Švedske, v manjši meri tudi nad srednjo in jugovzhodno Evropo. Hladnejša kot običajno je bila pomlad v severovzhodni Kanadi, vzhodni Aziji, več delih Afrike, južni Južni Ameriki in vzhodni Antarktiki ter zahodni Aziji razen na Bližnjem vzhodu. Občutno hladnejša kot normalno je bila pomlad na zahodu ZDA, Aljaski, južni osrednji Kanadi, na območju severno od osrednje Indije, severni Avstraliji in zahodni Antarktiki. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna evropska temperatura v pomladi 2023 je bila 0,36 °C višja od normale. Čeprav je bila pomlad 2023 toplejša od prejšnjih treh pomladi, je bilo dvanajst pomladi od leta 1989 naprej toplejših od tokratne. Dvanajstmesečno povprečje Slika 6. Odklon povprečne temperature dvanajstih mesecih od junija 2022 do maja 2023 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 6. Surface air temperature anomaly for June 2022 to May 2023 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:         0,33 °C nad normalo; nadpovprečna na večini kopnega in oceanov; precej nad normalo nad vzhodno in severno Severno Ameriko, Grenlandijo, severozahodno Afriko, zahodno in deli vzhodne Azije ter delih vzhodne Antarktike; precej nad normalo v večjem delu Evrope; pod normalo v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu, kjer se je dogodek la niña, ki je dosegel vrhunec konec leta 2020, ponovno okrepil pozneje v letu 2021 in se nadaljeval skozi leto 2022 do začetka leta 2023; topleje od normale je bilo nad morji okoli Antarktike in v evropskem delu Arktike ter nad večjim delom severnega Tihega oceana, nad deli južnega Tihega oceana, Atlantika in južnega Indijskega oceana; hladneje kot običajno je bilo nad velikim delom južnega Tihega oceana in zahodnega Indijskega oceana; hladneje kot normalno je bilo v Avstraliji in zahodni Antarktiki. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,2 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje in četrto najtoplejše koledarsko leto sta leti 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,34 °C). Povprečje v dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike v regionalni in svetovni povprečni temperaturi. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016. Drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja in junija 2020. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju od junija 2022 do maja 2023, je 1,0 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,2 °C v Evropi najtoplejše. Slika 7. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature od januarja 1979 do maja 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 7. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to Maj 2023. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2022. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Maja 2023 je bilo nadpovprečno mokro v večjem delu južne Evrope in na zahodu Islandije; obilne padavine so povzročile poplave v Italiji in na zahodnem Balkanu. Bolj sušno kot običajno je bilo na večjem delu Iberskega polotoka, na Danskem, v baltskih državah, južni Skandinaviji in večjem delu zahodne Rusije. Bolj sušno kot normalno je bilo na velikih območjih Severne Amerike, osrednje Rusije, vzhodne in jugovzhodne Azije, Afriškega roga, večine južne Afrike, Avstralije in Južne Amerike. Bolj namočeno kot običajno je bilo v jugovzhodni in jugozahodni Severni Ameriki, jugovzhodni Afriki, južni Braziliji, Pakistanu in Novi Zelandiji. Pomlad 2023 je bila nad Pirenejskim polotokom in večjim delom vzhodne Evrope bolj suha od normale. Bolj namočeno kot normalno je bilo v Islandiji, Irski, večini Združenega kraljestva, Italiji, večini srednje in jugovzhodne Evrope. Bolj namočeno kot običajno je bilo na zahodu in jugovzhodu ZDA, nad deli Afriškega roga, Arabskega polotoka in osrednjo Azijo, v severni Avstraliji in zahodni južni Afriki. V 56 Agencija Republike Slovenije za okolje preostalem delu Severne Amerike, večini Južne Amerike in večjem delu južne Afrike je bilo bolj sušno kot običajno. Morski led Mesečni povprečni obseg arktičnega morskega ledu je maja 2023 znašal 13,0 milijona km2, kar je le 0,02 milijona km2 ali 0,2 % pod normalo in praktično enako kot maja 2022. V obdobju od leta 2014 do 2021 je bil majski obseg morskega ledu manjši, najmanjši je bil v letu 2019 z vrednostjo približno 7 % pod normalo. Slika 8. Levo: povprečen ledeni pokrov maja 2023. Oranžna črta označuje rob povprečnega majskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na majsko povprečje obdobja 1991– 2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Left: Average Arctic sea ice concentration for May 2023. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for May for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for May 2023 relative to the May average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za maje od leta 1979 do 2023 v primerjavi z majskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 9. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all May months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the May average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Za prostorsko porazdelitev odklona koncentracije morskega ledu na Arktiki je bila maja 2023 značilna mešanica pozitivnih in negativnih odklonov v različnih oceanskih sektorjih. Tako kot marca in aprila je bila koncentracija v Grenlandskem morju precej nad povprečjem, kar lahko povežemo s premikanjem morskega ledu proti jugu skozi ožino Fram (med Grenlandijo in Svalbardom). K temu premikanju morskega ledu je pripomogel veter povezan z globokim ciklonom nad osrednjo Arktiko. Nadpovprečna koncentracija je bila tudi v Beaufortovem, Čukotskem in Karskem morju. Koncentracija pod povprečjem je prevladovala v Barentsovem morju. Slika 10. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za maje od leta 1979 do leta 2023 v primerjavi z majskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 10. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all May months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the May average for the period 1991–2020. Data source: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.1. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF/EUMETSAT. Nad Antarktiko je bilo maja 2023 v povprečju 8,8 milijona km2 morskega ledu, kar je 1,8 milijona km2 oz. 7 % manj od normale. To je najnižja vrednost v 45-letnem nizu satelitskih podatkov in precej manj od do zdaj najmanjšega obsega v majih 1980 in 2019 (obakrat je bil negativni odklon 13 %). Maj 2023 je bil tretji mesec (za januarjem in februarjem) z rekordno majhnim obsegom antarktičnega morskega ledu v izbranem mesecu. Prostorska porazdelitev odklona koncentracije morskega ledu okoli Antarktike je bila maja 2023 podobna aprilski porazdelitvi. Prevladovala je precej podpovprečna koncentracija v Weddellovem in Bellingshausnovem morju ter severno in severozahodno od Rossovega morja. Podpovprečna koncentracija v Weddellovem morju je bila povezana z visoko nadpovprečno površinsko temperaturo zraka. Nasprotno pa je bila koncentracija nadpovprečna v širokem sektorju, ki zajema Amundsenovo morje in sosednji del Rossovega morja, ter na majhnem območju vzhodno od Weddellovega morja. Razlika v odklonu koncentracije v Bellingshausnovim in Amundsen-Rossovim morjem je bila izrazita že aprila. Povezana je s ciklonsko dejavnostjo nad Bellingshausnovim in Amundsenovim morjem, veter pretežno piha nad Bellingshausnovo morje s severa in potiska ledeni rob južneje, veter z juga pa potiska ledeni rob proti severu nad Amundsenovim morjem. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Antarktični ledeni morski pokrov maja 2023, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v majskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od majskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 11. Left: Average Antarctic sea ice concentration for May 2023. The thick orange line denotes the climatological ice edge for May for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for May 2023 relative to the May normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 59 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MAJU 2023 Agrometeorological conditions in May 2023 Marko Puškarić esec maj je bil povprečno topel in nadpovprečno namočen. Povprečne mesečne temperature zraka so se po večjem delu države gibale med 14 in 16 °C, na Obali in Goriškem pa okoli 18 °C. Najhladneje je bilo v drugi dekadi meseca, ko so se povprečne dnevne temperature gibale med 12 in 13 °C, kar je nekoliko hladneje od dolgoletnega povprečja, medtem ko sta bili prva in tretja dekada meseca nadpovprečno topli. V najtoplejših dneh se je maksimalna dnevna temperatura ponekod povzpela blizu 30 °C (Ljubljana, Portorož, Bilje). M Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2023 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2023 Postaja pov Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 3,2 2,7 3,1 2,3 2,7 3,3 3,0 2,2 3,0 2,7 3,0 2,7 2,7 2,8 3,0 2,8 2,8 4,0 3,5 3,0 2,9 2,7 2,8 2,6 3,3 2,4 2,5 I. dekada max  5,6 32 4,4 27 4,5 31 4,0 23 3,9 27 4,7 33 4,0 30 4,1 22 3,9 30 4,5 27 4,4 30 4,4 27 4,4 27 4,4 28 4,0 31 4,4 28 4,1 28 5,9 40 4,8 35 4,4 30 4,2 29 4,4 27 4,0 28 4,6 26 4,8 33 4,2 24 4,5 25 II. dekada max 2,7 4,8 1,6 3,3 1,7 3,2 1,4 3,2 1,6 3,8 2,7 4,4 2,4 4,1 1,4 3,6 1,5 3,0 1,8 3,5 1,8 3,6 1,7 3,6 1,8 3,8 1,5 2,9 1,7 3,5 1,5 3,2 1,5 2,9 3,5 6,4 3,1 4,2 2,1 4,0 1,7 3,6 1,7 3,4 1,7 3,1 1,8 3,4 2,6 4,3 1,5 3,3 1,7 3,5 pov 60  27 16 17 14 16 27 24 14 15 18 18 17 18 15 17 15 15 35 31 21 17 17 17 18 26 15 17 pov 5,3 4,1 4,4 3,6 4,0 5,1 4,1 3,6 3,8 4,4 4,5 4,3 4,4 4,0 4,4 4,1 3,9 5,9 5,5 4,7 4,2 3,9 4,0 3,9 4,7 3,9 4,2 III. dekada max 6,4 5,1 5,2 4,9 4,8 5,9 5,2 4,7 4,7 5,1 5,2 5,4 5,3 4,8 5,4 5,1 4,9 7,5 5,9 5,6 5,1 5,0 4,8 5,0 5,7 4,8 5,0  58 45 48 39 44 56 46 39 41 48 49 48 48 44 48 46 43 65 60 52 46 43 44 43 52 43 47 pov 3,7 2,8 3,1 2,4 2,8 3,7 3,2 2,4 2,8 3,0 3,1 2,9 3,0 2,8 3,0 2,8 2,7 4,5 4,0 3,3 2,9 2,8 2,8 2,8 3,5 2,6 2,8 mesec (M) max  6,4 117 5,1 89 5,2 96 4,9 77 4,8 86 5,9 117 5,2 99 4,7 75 4,7 87 5,1 93 5,2 97 5,4 92 5,3 93 4,8 88 5,4 96 5,1 88 4,9 87 7,5 141 5,9 126 5,6 103 5,1 93 5,0 87 4,8 89 5,0 87 5,7 111 4,8 82 5,0 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad 10 °C so bile na zahodnem ter osrednjem delu države višje ter ponekod blizu običajnih vrednosti. Na vzhodnem ter deloma v južnem delu države pa so bile za okoli 20 °C nižje od običajnih. Največje odstopanje od povprečja je bilo v Biljah, kjer je mesečna akumulacija temperature zraka nad 10 °C znašala 240 °C, kar je 36 °C več od dolgoletnega povprečja (preglednica 4). Letna vsota efektivnih temperatur zraka nad 10 °C je bila konec maja po večjem delu države nižja od običajnih vrednosti za okoli 30 °C. Količina padavin je bila maja na državni ravni nadpovprečna, kazalnik višine padavin je znašal 135 %, največ padavin je bilo v drugi dekadi meseca. Najbolj namočena je bila vzhodna polovica države, zlasti skrajni jug Bele krajine, kjer je padlo okoli 300 mm padavin. Drugače je bilo na vzhodnem robu države, kjer je bilo padavin manj od dolgoletnega povprečja. V Biljah je v celem mesecu padlo 80 mm padavin, kar je 20 mm manj kot običajno. Dnevno je v povprečju izhlapelo od 2,4 do 3,7 mm, na Obali in Vipavskem pa od 4 do 4,5 mm vode. V posameznih dneh tretje dekade meseca je bila največja dnevna količina izhlapele vode več kot 5 mm, v Podnanosu in Biljah pa več kot 6 mm (preglednica 1). Skupna mesečna količina izhlapele vode je bila povsod po državi nižja od dolgoletnega povprečja. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za maj 2023 in za obdobje vegetacije (od 1. oktobra do 31. maja 2023) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in May 2023 and for the vegetation period (from May 1, 2022 to May 31, 2023) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v maju 2023 III. dekada Mesec (1. 4. 2023–31. 5. 2023) 29,4 −50,1 −42,5 −22,0 −5,9 80,6 −43,3 31,4 59,8 3,9 88,1 −40,6 51,5 70,8 Celje 26,6 63,7 −34,7 55,6 79,2 Šmartno / Slovenj Gradec −1,7 49,5 −19,5 28,3 46,0 Maribor – let. −2,2 125,8 −44,8 78,8 98,9 Murska Sobota −13,9 87,4 −46,1 27,4 26,6 Portorož - let. −18,2 28,0 −60,0 −50,2 −92,3 Bilje Ljubljana Novo mesto I. dekada II. dekada −21,8 Vodna bilanca [mm] Meteorološka vodna bilanca meseca je bila skoraj povsod po državi pozitivna, s presežki od 30 do 80 mm. Izjema sta bili Goriška in Obalna regija, kjer je je bila vodna bilanca negativna s primanjkljajem od 40 do 50 mm (preglednica 2). Razmere so bile primerljive z letom 2015, le da je bila takrat prostorska razporeditev padavin in s tem vodna bilanca po regijah nekoliko drugačna. Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu maju gibale med 15 in 18 °C, na Obali in Goriškem pa med 19 in 20 °C. Tla so se občutno segrela v tretji dekadi meseca. V posameznih dneh se je ponekod površinski sloj tal na globini 5 cm čez dan segrel nad 30 °C (preglednica 3). Tla so bila za okoli 0,5 °C hladnejša od dolgoletnega povprečja. V začetku meseca so vzhod države zajela neurja. Močni nalivi s točo so povzročili škodo na kmetijskih rastlinah. V prvi dekadi meseca so bile jablane v zaključnih fazah cvetenja, nekatere pa so že odcvetele, hruške so prešle v fazo razvoja plodičev, zgodnje sorte vinske trte so bile v različnih fazah razvoja mladic. Ozimni ječmen je iz faze razvoja listne nožnice prehajal v fazo cvetenja, ozimna pšenica pa je bila v fazah od kolenčenja do nabrekanje nožnice. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, maj 2023 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, May 2023 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 18,2 17,9 26,4 24,2 12,6 13,4 16,8 16,7 24,8 22,3 11,6 12,6 24,2 23,6 32,3 30,2 16,8 17,2 19,8 19,0 Bovec - let. 15,1 15,0 19,3 18,4 10,1 10,6 14,7 14,7 18,6 17,7 12,0 12,4 19,4 19,2 24,3 23,1 14,8 15,0 16,5 16,0 Celje 15,4 15,1 18,8 18,0 12,8 13,2 15,0 14,9 18,0 17,3 13,4 13,6 19,0 18,5 22,1 20,6 15,3 15,5 16,5 16,0 Črnomelj 15,8 15,7 19,1 18,5 13,1 13,4 14,8 14,9 17,6 17,1 13,5 13,9 19,2 19,0 22,5 21,5 15,2 15,5 16,7 16,0 Gačnik 15,6 15,3 22,3 19,8 10,7 12,0 14,6 14,4 23,4 20,4 11,6 12,0 22,2 21,3 32,6 27,6 15,0 15,6 17,6 17,0 Ilirska Bistrica 13,9 13,6 17,2 15,9 11,3 11,5 14,2 13,9 16,8 15,9 12,8 12,9 17,3 16,8 20,8 19,1 14,5 14,7 15,2 14,0 Lesce - let. 13,5 13,6 16,5 16,4 10,8 10,9 13,1 13,2 16,1 16,1 11,5 11,6 17,4 17,4 19,8 19,8 14,2 14,3 14,8 14,0 Maribor - let. 15,4 15,1 24,1 20,7 8,4 10,5 14,0 14,1 22,2 19,4 10,3 11,4 20,0 19,5 28,0 23,9 13,8 14,8 16,6 16,0 Ljubljana - let. 15,3 15,0 24,4 21,4 8,9 10,0 14,6 14,5 23,4 20,9 11,1 11,8 21,5 21,1 32,1 28,5 12,7 13,9 17,3 17,0 Ljubljana 15,4 15,2 19,9 18,7 12,4 12,7 15,1 15,0 18,6 17,4 13,4 13,5 19,5 19,1 22,6 21,4 15,2 15,3 16,8 16,0 Maribor - Vrbanski Plato 15,2 14,9 24,0 19,7 8,9 10,8 13,9 13,8 21,9 18,7 10,7 11,5 19,1 18,5 27,1 23,1 14,2 14,8 16,2 15,0 Murska Sobota 16,4 16,2 23,7 21,8 10,4 11,4 14,7 14,6 22,7 20,8 11,0 11,5 20,9 20,4 27,5 25,4 15,2 15,5 17,4 17,0 Novo mesto 17,2 17,0 29,2 24,4 10,9 12,9 15,3 15,4 25,3 21,2 12,0 13,2 21,4 20,9 32,9 27,7 13,1 14,7 18,1 17,0 Portorož - let. 17,5 17,3 22,0 20,6 14,3 14,9 17,7 17,7 21,0 19,9 15,5 16,0 21,3 21,1 24,7 23,7 17,5 17,8 18,9 18,0 Postojna 15,1 14,3 26,1 21,8 9,3 9,7 14,0 13,4 24,6 20,6 9,2 10,0 19,9 19,1 28,4 25,3 13,4 13,7 16,4 15,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2023 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2023 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2023 > 5 °C > 10 °C 1597 874 346 1516 808 308 15 1037 463 133 −23 934 433 110 −1 687 264 71 123 3 1001 451 141 110 −14 922 420 126 87 136 −5 1000 465 154 30 102 178 −3 1277 658 239 28 95 168 −6 1219 637 231 43 35 94 171 −18 1294 689 257 −25 32 27 80 139 −28 1113 543 179 −21 35 22 89 146 −25 1151 556 187 −18 38 26 94 157 −20 1192 587 207 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož-let. 161 159 230 550 22 111 109 175 395 22 61 59 120 240 21 Bilje 160 152 237 550 36 110 102 182 395 36 60 52 127 240 36 Postojna 127 115 189 431 22 77 65 134 276 22 27 15 79 122 Kočevje 118 112 173 403 −16 68 62 118 248 −16 18 12 63 94 Rateče 104 89 163 355 1 54 39 108 200 −1 12 2 53 67 Lesce 128 113 189 431 9 78 63 134 276 9 28 15 79 Slovenj Gradec 124 115 181 419 −7 74 65 126 264 −8 24 15 71 Ljubljana-let. 129 120 197 446 0 79 70 142 291 0 29 20 Ljubljana 146 130 212 488 0 96 80 157 333 0 46 Novo mesto 144 128 205 478 −3 94 78 150 323 −3 44 Črnomelj 143 135 204 481 −15 93 85 149 326 −15 Celje 132 127 190 449 −25 82 77 135 294 Maribor-let. 135 122 199 456 −21 85 72 144 301 Murska Sobota 138 126 204 467 −18 88 76 149 312 > 0 °C LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 63 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Vremenske razmere s pogostimi padavinami so omogočale ugodne pogoje za razvoj nekaterih bolezni, kot so peronospora na vinski trti, pavje oko na oljkah, jablanov škrlup ter krompirjeva plesen. Zaradi dolgotrajnih in intenzivnih padavin, ki so padle na predhodno razmočena tla, so se v sredini meseca na vzhodnem delu države prožili številni zemeljski plazovi, ki so povzročali škodo na gospodarski infrastrukturi in kmetijskih površinah. Škodo so povzročali tudi razliti vodotoki in stoječe vode. V tretji dekadi meseca so vremenske razmere ponovno omogočile delo na kmetijskih površinah. Kjer so se tla dovolj osušila so kmetje nadaljevali s prvo košnjo, setvijo nekaterih poljščin in zelenjadnic ter zatiranjem bolezni in škodljivcev. Na toplejših območjih je vinska trta hitro napredovala v razvoju, poleg intenzivnega priraščanja listne mase so se začela razvijati tudi socvetja. Jablane in hruške so prešle v faze razvoja plodičev, debeljenja plodov in sekundarnega odpadanja plodičev. Na Primorskem so dozorele zgodnje sorte češenj. Ozimni ječmen je ob koncu meseca večinoma prešel v fazo cvetenja, medtem ko je bila pšenica v razvojnih fazah klasenja do začetka cvetenja. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Temperature in May was average, while the amount of precipitation was higher than usual. Monthly climatological water balance was positive with the exception of Goriška and Coastal region where deficit was from 40 do 50 mm. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 15 and 18 °C and in warmer regions between 19 and 20 °C. In the first half of the month, storms caused damage on plants and infrastructure. Higher air temperatures in the second half of the month stimulated intensive plant growth and development. 64 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V MAJU 2023 Discharges of Slovenian rivers in May 2023 Maja Koprivšek, Florjana Ulaga esec maj so zaznamovale obsežne poplave v vzhodni Sloveniji, zaradi česar je bila vodnatost rek na tem območju izrazito nadpovprečna (slika 1). Pesnica v Zamušanih je bila skoraj šestkrat bolj vodnata kot je bilo za mesec maj običajno v primerjalnem obdobju 1991–2020. Kolpa, Krka, Savinja in Sotla pa so bile od dva- do trikrat bolj vodnate kot običajno. Nadpovprečno vodnate so bile tudi Mura in Drava ter Sava v srednjem in spodnjem toku. Podpovprečno vodnate pa so bile reke na zahodu države: Soča, Sava Bohinjka in Reka. Kljub temu, da je bila vodnatost rek v alpskem svetu severozahodne Slovenije med najmanjšimi v maju, pa se je glede na mesec april tudi na tem območju povečala. V primerjavi z aprilom se je vodnatost rek zmanjšala le v porečjih Vipave in Reke. M Skupna vodnatost slovenskih rek, ki je izračunana kot povprečje obteženih mesečnih razmerij na merodajnih vodomernih postajah, je bila tako v mesecu maju za okoli 70 odstotkov večja od običajne. Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom v maju 2023 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between May 2023 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations Pesnica v Zamušanih, Kolpa v Metliki in Voglajna v Celju so dosegle največje srednje majske pretoke od leta 1981 naprej (slika 2). Tudi srednja majska vodnatost Krke in Dravinje je bila med največjimi od leta 1981 naprej, Krka v Podbočju je večji srednji majski pretok, 129 m3/s, dosegla le leta 1991, Dravinja 65 Agencija Republike Slovenije za okolje v Makolah pa 13,1 m3/s leta 2006. Srednji mesečni pretoki Mure, Savinje, Sotle, Ljubljanice in Save v spodnjem toku so bili uvrščeni med 75. in 95. percentilom pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja. Pretoki Soče in Save Bohinjke so bili uvrščeni med 25. in 50. percentilom, druge reke v zahodni polovici Slovenije pa med 50. in 75. percentilom srednjih mesečnih pretokov primerjalnega obdobja. Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek maja 2023 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in May 2023 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Značilni pretoki rek v maju 2023 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Na grafikonih na sliki 3 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v maju 2023 in v primerjalnem obdobju. Na večini merodajnih vodomernih postaj so bili letošnji mali majski pretoki (najmanjši srednji dnevni pretok v mesecu) nadpovprečni glede na male majske pretoke primerjalnega obdobja. Največje razmerje med letošnjimi in obdobnimi malimi majskimi pretoki je bilo na Dravinji, Savinji, Sotli, Krki, Kolpi in Rižani, najmanjše pa na Dravi, Soči in Vipavi. Od leta 1991 naprej je imela Savinja v Laškem večji mali majski pretok le leta 1999, Dravinja v Makolah pa le leta 2013. Največji konici pretoka glede na primerjalno obdobje sta bili med vodomernimi postajami, prikazanimi na grafikonu na sliki 3, v letošnjem maju zabeleženi na Muri v Gornji Radgoni in na Kolpi v Metliki. To sta bili največji majski konici od leta 1981 naprej. Blizu največje majske konice pretoka sta bili tudi Dravinja v Makolah in Krka v Podbočju. Blizu najmanjše majske visokovodne konice pa je bila Soča v Kobaridu. Največja majska konica je bila zabeležena tudi na Pesnici v Zamušanih, ki je hkrati tudi druga absolutno največja konica v zgodovini meritev na tej vodomerni postaji. Večji pretok na tej postaji je bil izmerjen le julija 1972 (slika 6). Razmerja med srednjimi mesečnimi pretoki so opisana že v uvodnem delu besedila. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v maju 2023 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in May 2023 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges Maj/May 2023 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Mura Gornja Radgona 1. 5. 170 342 1013 17. 5. Drava Črneče 1. 5. 177 372 626 16. 5. Dravinja Makole 31. 5. 3,67 12,9 80,9 17. 5. Sava Radovljica 1. 5. 39,8 61,8 134 11. 5. Sava Litija 1. 5. 111 193 419 15. 5. Sava Čatež 2. 5. 180 411 968 16. 5. Sora Suha 31. 5. 8,27 17,1 51,3 14. 5. Sotla Rakovec 31. 5. 3,28 20,4 70,2 17. 5. Kolpa Metlika 31. 5. 33,5 152 817 17. 5. Ljubljanica Moste 10. 5. 25,8 60,4 146 14. 5. Savinja Laško 31. 5. 26,7 72,8 298 11. 5. Krka Podbočje 1. 5. 27,7 111 314 17. 5. Soča Kobarid 1. 5. 24,7 33,5 51,8 17. 5. Soča Solkan 7. 5. 48,9 80,4 234 15. 5. Idrijca Hotešk 31. 5. 7,39 17,9 91,7 15. 5. Vipava Miren 31. 5. 4,03 10,8 34,5 15. 5. Reka Cerkvenikov mlin 31. 5. 1,66 4,83 14,3 16. 5. Rižana Kubed 31. 5. 1,05 3,08 15,5 15. 5. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v May/May 1991–2020 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s 97,3 117 189 167 233 452 278 362 938 127 204 315 226 332 573 424 534 929 0,890 1,42 2,37 2,10 4,58 27,2 4,71 13,1 96,7 15,1 20,4 44,4 37,0 57,5 134 72,5 110 287 40,8 53,6 82,7 99,0 154 366 207 290 847 68,5 92,6 127 150 251 636 304 544 1609 3,17 4,92 7,09 7,01 14,1 61,4 13,9 29,4 215 0,941 1,23 1,95 2,00 5,92 32,2 4,07 31,4 234 11,6 18,0 30,3 21,3 54,7 283 39,6 132 673 8,34 12,2 25,0 20,1 42,6 120 41,0 124 254 7,03 11,5 19,9 15,9 32,4 157 28,9 90,2 481 9,61 15,7 24,7 19,0 43,0 136 33,5 129 362 14,2 18,3 41,2 29,3 45,6 121 51,2 83,2 262 25,4 36,3 66,3 52,0 101 356 123 196 806 4,76 6,34 9,07 8,24 17,9 95,7 15,7 46,7 272 2,22 3,32 9,12 4,73 14,2 69,4 9,21 35,9 228 0,410 0,730 1,27 1,63 5,89 35,0 2,88 24,8 190 0,107 0,308 0,622 0,713 3,08 13,4 2,83 11,3 46,2 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 67 Agencija Republike Slovenije za okolje razmerje pretokov vQnp/sQnp nQnp/sQnp Qnp(maj)/sQnp razmerje pretokov vQs/sQs nQs/sQs KUBED CERKVENIKO V MLIN MIREN HOTEŠK SOLKAN KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Qs(maj)/sQs 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 HOTEŠK MIREN CERKVENIKO V MLIN KUBED HOTEŠK MIREN CERKVENIKO V MLIN KUBED KOBARID SOLKAN nQvk/sQvk PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA vQvk/sQvk SOLKAN razmerje pretokov ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0,0 Qvk(maj)/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 Slika 3. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v maju 2023 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 3. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in May 2023 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na slikah 4 in 5 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v maju. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. V začetku maja je bila vodnatost velike večine rek po Sloveniji srednja in v prvem tednu meseca večinoma ustaljena. V prvih dneh so prehodno nekoliko narasle le Kolpa, Krka, Sava in posamezne manjše reke. 7. maja so do velikih pretokov hitro narasle reke v porečjih Drave in Savinje. Tudi Mura je narasla do velikega pretoka. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok pretok M ura Gornja Radgona I [ m 3/s] 1200 1000 800 600 400 200 0 Drava Črneče [ m 3/s] 600 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 100 80 60 40 20 0 5 7 9 pretok Dravinja M akole [ m 3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sava Radovljica [ m 3/s] 140 120 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 500 400 300 200 100 0 5 7 9 pretok Sava Lit ija [ m 3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sava Čat ež I [ m 3/s] 1200 1000 800 600 400 200 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok 1 60 50 40 30 20 10 0 5 7 9 pretok Sora Suha I [ m 3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sot la Rakovec [ m 3/s] 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok 1 1000 800 600 400 200 0 5 7 9 pretok Kolpa M et lika [ m 3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Ljubljanica M ost e I [ m 3/s] 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 350 300 250 200 150 100 50 0 5 7 9 pretok Savinja Laško [ m 3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Krka Podbočje [ m 3/s] 350 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Urni pretoki v maju 2023 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 4. Hourly discharges in May 2023 at the selected gauging stations in Pomurje, Podravje and Posavje Med 10. in 18. majem so se zvrstili trije padavinski dogodki, katerih skupna količina padavin je na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije presegla 150 mm padavin in povzročila obsežne poplave v Pomurju in Podravju, nekoliko manj obsežne pa tudi v porečju Krke. Na slikah 4 in 5 so na Muri, Dravinji, Sotli in Kolpi lepo vidni trije zaporedni visokovodni valovi, med katerimi je bil največji zadnji. Že ob drugem visokovodnem valu je poplavljala Pesnica, razlivale pa so se še Mura, Ščavnica, Dravinja, Krka in Radešca. Ob tretjem visokovodnem valu je poplavljala Mura znotraj protipoplavnih nasipov, 69 Agencija Republike Slovenije za okolje več rek v Pomurju in Podravju (sliki 7 in 8) ter Krka z Radešco. Tudi Savinja je imela v tem dogodku tri konice pretoka, vendar je bila vsaka manjša, vse pa so ostale v območju velikih pretokov, zato poplav in razlivanj v njenem porečju nismo zabeležili. pretok pretok Soča Kobarid I [ m 3/s] 60 50 40 30 20 10 0 Soča Solkan [ m 3/s] 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 100 80 60 40 20 0 5 7 9 pretok Idrijca Hot ešk [ m 3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vipava M iren I [ m 3/s] 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 pretok 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Reka Cerkvenikov mlin [ m 3/s] 3 5 7 9 pretok Rižana Kubed II [ m 3/s] 20 20 15 15 10 10 5 5 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Urni pretoki v maju 2023 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 5. Hourly discharges in May 2023 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations Slika 6. Pesnica v Zamušanih ob visokovodnem dogodku 17. maja 2023 z oznako najvišje izmerjene gladine vode v zgodovini meritev. Figure 6. Pesnica River in Zamušani during the high water event on May 17, 2023 with the mark of the highest water level in the history of measurements. Krka je imela le dve visokovodni konici, ob prvem padavinskem dogodku manjšo, in še preden je ta povsem upadla, se je njen pretok ponovno povečal. Druga visokovodna konica je bila razpotegnjena preko več dni, ko je Krka poplavljala in se razlivala. Dve konici pretoka sta bili tudi na Ljubljanici, Idrijci in Vipavi, ena konica 15. maja, pa na Rižani. Vse te reke so prehodno dosegle velik pretok, le Vipava je ostala v območju srednjega pretoka. Nato so reke do konca meseca počasi upadale, le Mura in Soča sta sprva še ohranjali ustaljen pretok. V zadnjem tednu sta prehodno nekoliko narasli Drava in Rižana. Ob koncu meseca je le Mura še ohranjala veliko vodnatost. V severni, osrednji in vzhodni Sloveniji je bila vodnatost rek mala, na zahodu in jugu države pa večinoma mala. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Hidrometrične meritve na Pesnici v Gočovi ob visokovodnem dogodku 17. maja 2023. Figure 7. Hydrometric measurements at Pesnica in Gočova during the high water event on May 17, 2023 Slika 8. Hidrometrične meritve na Dravinji v Vidmu ob visokovodnem dogodku 17. maja 2023. Figure 8. Hydrometric measurements at Dravinja River in Videm during the high water event on May 17, 2023 SUMMARY The month of May was marked by large-scale floods in eastern Slovenia, as a result of which the water abundance of the rivers in this area was significantly above average compared to the reference period 1991–2020. The rivers in western Slovenia: Soča, Sava Bohinjka and Reka had below-average water abundance. The other larger rivers in western and central Slovenia had average water abundance. The total water abundance of Slovenian rivers was therefore about 70 percent higher than usual for this month. The largest mean monthly discharges in May since 1981 have been achieved by Pesnica at Zamušani, where mean monthly discharge was almost six times higher than the reference period mean discharge, Kolpa at Metlika and Voglajna at Celje. The water abundance of the Krka was also very high, its mean monthly discharge was above the 95th percentile of the reference period mean monthly discharge. On the other hand, the least water-abundant river among the selected water gauging stations was the Soča at Kobarid, with a mean monthly discharge just below the 25th percentile. 71 TEMPERATURE REK IN JEZER V MAJU 2023 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2023 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v maju 2023 v povprečju 0,5 °C nižja od srednje majske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 0,3 °C višjo, Blejsko jezero pa 0,7 °C nižjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem maju 4,6 °C (preglednica 1). T Reke po Sloveniji so imele najnižje mesečne temperature ob različnih dnevih. Prva večja skupina rek je imela najnižjo temperaturo prvega maja, druga 4. maja, tretja, nekoliko manjša skupina rek, 12. maja, zadnja, spet večja skupina rek pa 18. maja. Pri najvišjih temperaturah so si bile reke bolj enotne, saj je imela večina rek najvišjo temperaturo v zadnjem tednu meseca. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v maju 2023 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average May 2023 and long-term 1991–2020 temperature in °C postaja / location MAJ 2023 Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero 12,1 15,8 12,9 11,2 13,5 15,2 10,2 12,2 14,1 12,6 8,5 13,2 11,7 12,4 12,9 10,6 14,0 13,2 8,6 11,8 14,3 13,1 12,0 11,2 11,9 15,3 obdobje / period 1991–2020 12,5 14,7 13,6 12,7 16,2 14,9 9,6 11,9 16,0 12,1 8,6 16,1 13,2 11,4 14,0 12,4 15,1 15,3 8,1 11,6 14,9 12,4 11,5 11,5 11,6 16,0 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 72 razlika / difference −0,4 1,1 −0,7 −1,5 −2,7 0,3 0,6 0,3 −1,9 0,5 −0,1 −2,9 −1,5 1,0 −1,1 −1,8 −1,1 −2,1 0,5 0,2 −0,6 0,7 0,5 −0,3 0,3 −0,7 Agencija Republike Slovenije za okolje 18 22 16 20 18 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 14 12 10 8 6 16 14 12 10 8 6 4 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj maj Drava Ptuj Mislinja Otiški Vrh Ledava Polana 20 18 18 16 16 14 14 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 12 10 8 6 10 8 6 4 2 2 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Sava Šentjakob maj Sava Čatež Sora Suha 18 18 16 16 14 14 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Radovljica 12 10 8 6 Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 12 10 8 6 4 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj maj Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje 18 20 16 18 14 16 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Dravinja Videm 12 4 0 Pesnica Zamušani 12 10 8 6 Dreta Kraše Paka Rečica 14 12 10 8 6 4 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj maj Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 73 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 20 18 Temperatura (°C) 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v maju 2023, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in May 2023 in °C Blejsko jezero se je v prvih dneh maja najprej nekoliko ohladilo in 3. maja doseglo najnižjo srednjo dnevno temperaturo, nato pa se je segrevalo do 8. maja. Bohinjsko jezero se je v prvi tretjini maja počasi segrevalo. V drugi tretjini maja sta se obe jezeri nekoliko ohladili. Ob tem je 17. maja Bohinjsko jezero doseglo najnižjo srednjo dnevno temperaturo. V zadnji tretjini meseca sta se jezeri ponovno segrevali in ob koncu meseca dosegli najvišjo srednjo dnevno temperaturo v letošnjem maju. Razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo Bohinjskega jezera je bila v maju 5,9 °C, Blejskega jezera pa 7,3 °C. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v maju 2023, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in May 2023 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in May 2023 was 4.6 °C, The average observed river’s temperature was 0.5 °C lower as a long-term average 1991–2020, The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 0.3 °C higher and the Bled Lake was 0.7 °C lower as a long-term average. 74 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MAJU 2023 Sea dynamics and temperature in May 2023 Špela Colja etošnja srednja mesečna temperatura, 15,8 °C, je bila nekoliko nižja od običajne za maj. Zaradi šibke do zmerne burje, ki je skupaj trajala dve tretjini dni v maju, so se plasti morske vode mešale in zgornji sloj se je sproti ohlajal. Posledično je imelo morje ob obali ob koncu meseca le slabih 17 °C. Višina morja na mareografski postaji Koper ni dosegla visokovodnih vrednosti čez 300 cm, kljub temu pa je 16. maja v Piranu prišlo do razlivanja morja zaradi valovanja ob sunkih burje s hitrostjo nad 20 m/s in nizkega zračnega tlaka. Srednja mesečna višina morja je bila 224 cm, enako kot dolgoletna srednja višina morja, najnižja izmerjena višina, 155 cm, pa je bila tretji najvišji minimum majske višine v primerjavi z obdobjem 1991–2020. L Višina morja Na mareografski postaji Koper je bila maja srednja mesečna višina 224 cm, kar je enako kot dolgoletni srednji nivo morja in podobno 30-letnemu majskemu povprečju z le 3 cm odklona. Najnižja izmerjena višina v maju je bila 155 cm, tretja najvišja majska minimalna višina v primerjavi z obdobjem 1991– 2020. Najnižja višina v mesecu je bila višja od 155 cm le še leta 2019 in 2013, ko je bila najnižja izmerjena vrednost 158 cm. Najvišja izmerjena višina je bila letos maja 290 cm (preglednica 1). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja maja 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in May 2023 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Maj 2023 Maj 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SMV NVVV NNNV — 6. 5. 21.40 9. 5. 5.20 224 290 155 208 276 134 221 293 145 232 332 158 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Jadransko morje Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) višina morja Hrez [ cm ] rezidualna višina (Hrez) 300 80 280 60 260 40 240 20 220 0 200 -20 180 -40 160 -60 140 1 .5. 2 .5. 3 .5. 4 .5. 5 .5. 6 .5. 7 .5. 8 .5. 9 .5. 10 .5. 11 .5. 12 .5. 13 .5. 14 .5. 15 .5. 16 .5. -80 17 .5. 300 80 280 60 260 40 240 20 220 0 200 -20 180 -40 160 -60 140 16. 5. -80 17. 5. 18. 5. 19. 5. 20. 5. 21. 5. 22. 5. 23. 5. 24. 5. 25. 5. 26. 5. 27. 5. 28. 5. 29. 5. 30. 5. 31. 5. 1. 6. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) maja 2023 Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in May 2023 Po nekoliko bolj vetrovnih prvih dneh meseca je lastno nihanje Jadranskega morja vztrajalo še do 10. maja. Ko se je 6. maja nihanje ujelo z izrazito astronomsko plimo, je bila izmerjena maksimalna višina morja v mesecu, in sicer 290 cm. Nato se je nihanje umirilo, 16. maja pa se je ob nizkem zračnem tlaku višina morja dvignila nad napovedano astronomsko in zaradi sunkov burje s hitrostjo nad 20 m/s je v Piranu prišlo do razlivanja morja. Izrazit odklon višine morja ob dopoldanski plimi je vztrajal še do 18. maja, ko se je burja umirila, pa se je postopoma umirilo tudi nihanje Jadrana. Do konca meseca je bil izrazitejši negativni odklon od astronomske višine prisoten le še 25.–28. maja zaradi višjega zračnega tlaka, sicer pa se je izmerjena višina morja od 22. maja naprej dokaj ujemala s pričakovano astronomsko višino (slika 1). Valovanje morja Maja je bila povprečna višina valov v Piranskem zalivu 0,29 m. Valovi niso presegli 1,2 m, razen 16. maja, ko so ob zmerni burji s sunki do 25 m/s dosegli 2,95 m. Večino dni je prevladovala šibka burja. Povprečna hitrost vetra je bila maja 5 m/s (slika 2). 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja (mediana) perioda valovanja [s] 4,0 4 3,0 3 2,0 2 ↙ ↙ 1,0 ↙ ↙ ↙↙↙ ↑↗↖↙↙↖↖ ↗←↙←↖↖↖↑←→ ↗↗ ↖← →↑ ↑↗ ↗→←↑↗↗↗↗↑↑↑↗↗→↑↑↗ ↗↗→↗→↗→ ↖↗↗↗↗↑ 1 ↙↙↙↙↙↙↙↙ ↙↙↙ ↙ ↑ ←↙ ↙↙ ← ↗←←↑ ↑ ↖ ↖↗← → →↑↗ ↗ ↗→ ↗↗↗→↗↗→↑ ↑↗ ↑↗↑↗ → ↑↗↗→→→ →↗ ↗ 0,0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [m/s] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 hitrost vetra (mediana) 1 sunki vetra (maksimum) 25 20 ↙ ↙ 15 10 ↙ ↙ ↙ ↙↙ ↙↙↙ ↙↙↙ ↙ ↙ ↙↙ ↓↙↙ ↙↙ ↓↙↙↙ ↙ ↙ ↙ ↙↙↙ ↙ ↙↙ ↙↙↙ ↙↙↙ ← ← ↙ ↙ ↙ ↙ ↙↙ ↘ ↙ ↙↙ ↗↙ ↑ ← ↙↘↑↙← ↙↙←← ↙ ↙↙↑→ ↙↙ ← ↙↗↖ ↗ ↗ ↗← ↙← ↙ ↖↗→ ← ↗← ↙ ↙ ↖ ← ↙ ↗↑ ↖ ↖ ← ↑ ↖ ↖ → ↗ ↑ ↑ ←→ ↖↑↗↗↖ → ↖↖ ↑→ ↙ 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 2. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (spodaj) na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu (6-urni intervali) maja 2023. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami Figure 2. Sea waves (above) and wind speed (below) measured at the oceanographic buoy Vida near Piran (6- hourly intervals) in May 2023. The arrows present the wave and the wind direction Temperatura morja Letošnja srednja mesečna temperatura izmerjena na mareografski postaji Koper, 15,8 °C, je bila peta najnižja srednja majska temperatura v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Najnižja izmerjena temperatura, 13 °C, je za maj povsem značilna, medtem ko je bila najvišja letošnja temperatura v maju, 19,7 °C, druga najnižja maksimalna majska temperatura v 30-letnem primerjalnem obdobju. Nižja maksimalna temperatura maja je bila le leta 1991, ko se morje ni ogrelo nad 16 °C. Preglednica 2. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura morja maja 2023 in značilne majske temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature in May 2023 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Maj 2023 Maj 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas °C °C °C °C Tnk Ts Tvk 4. 5. 6.00 — 26. 5. 17.30 13,0 15,8 19,7 10,4 14,1 16,0 13,1 17,8 22,5 16,5 21,4 26,2 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Ob obali v Kopru se je morje v prvem dnevu maja hitro ohladilo s skoraj 16 na 13,3 °C. V obdobjih 4.– 9., 12.–15. in 19.–27. maja je prevladoval trend naraščanja temperature, ki se je dvignila za približno 4, 77 Agencija Republike Slovenije za okolje 3, oziroma za 5 °C. Vsakemu obdobju otoplitve je sledila dokaj hitra ohladitev, tako da je bila tudi konec meseca temperatura precej nizka. Na oceanografski boji Vida je bilo morje konec meseca le za približno 1,6 °C toplejše kot ob obali (slika 3). Mareografska postaja Koper temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 21,0 20,0 19,0 18,0 17,0 16,0 15,0 14,0 13,0 12,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 21,0 20,0 19,0 18,0 17,0 16,0 15,0 14,0 13,0 12,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Temperatura morja (6-urni intervali) maja 2023 v Kopru (zgoraj) in Piranskem zalivu (spodaj) Figure 3. Sea temperature (6-hourly intervals) in May 2023 at Koper (above) and Piran bay (below) Vpliv vremena na dinamiko in temperaturo morja Ob prehodu ciklona 16. maja se je tlak znižal na 1002 mbar in zapihala je nekoliko močnejša burja, ki je ob obali pihala s sunki skoraj do 20, na oceanografski boji Vida pa do 25 m/s. Ob tem se je višina morja zvišala do 39 cm nad pričakovano astronomsko višino. Čeprav ni dosegla opozorilnih vrednosti nad 300 cm, so visoki valovi zaradi burje povzročili razlivanje in nanose kamenja na piranski Punti. Najnižja višina morja je bila 9., 20. in 21. maja, ko je bil nad slovensko obalo povišan zračni tlak in so bile hkrati pričakovane dokaj izrazite plime in oseke. Gladina morja je bila v teh dneh ob oseki pod 160 cm, rezidualna višina je znašala med –15 in –20 cm ob jutranji plimi (slika 4). Temperatura morja je bila maja podpovprečna, zlasti zaradi šibke do zmerne burje, ki je pihala dve tretjini meseca. Kljub krajšim obdobjem, ko se je morje že začelo ogrevati zaradi vse višje temperature zraka, so se nato zaradi burje plasti morske vode premešale in temperatura zgornjih plasti morja se je zopet znižala (slika 4). 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 1038 1033 1028 1023 1018 1013 1008 1003 998 993 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [ m/s ] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 hitrost vetra (mediana) sunki vetra (mediana) 25 20 15 10 5 ↙↙ ↙ ↑ ↗↗↘ ↓ ↓ ↙ ↙↙ ↗ ↙ ↙ → → → → ↙ → → →→ → ↙ ↙↖ ↗ → ↙ ↙ ↙←← ← ↗ ↙ ↙ ↙↖ ←← ←← ←← ←← ↙← ←←↙ ↓ ↙ ← ←← ←← ↓ ↗ ↗ → ↓ ↗ ↙ → ↓↓ ↑ ↙ ↙ ↓ ↙ ↙ ↙ ↙ ↙ ↓ ↙ ↙ ↙ ↙ ↗ ←→ ↗↙ ↓ ↙ ↙ ←↙ ←←↙ ↗← ↙ ↓ ↙↙ ← ↙↙ ←← ↙← ← ↙ ↖← ←← ←← ← 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje globalno son. sevanje temperatura morja in zraka [ °C ] T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Vida) glob. sončno sev. (Koper) [ W/m2 ] 25 23 21 19 17 15 13 11 9 7 420 360 300 240 180 120 60 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 4. Rezidualna višina morja in zračni tlak (zgoraj) ter hitrost vetra (na sredini) na mareografski postaji Koper (6-urni intervali) maja 2023. Smer vetra je prikazana s puščicami. Spodaj: srednje dnevne vrednosti temperature morja in zraka ter globalnega sončnega sevanja na mareografski postaji Koper ter srednje dnevne temperature morja na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu Figure 4. Residual sea level and air pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6- hourly intervals) in May 2023. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea and air temperature and global sun radiation at the at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the Vida buoy in Piran Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Julija bodo največje razlike med astronomskimi višinami oseke in plime v dneh 2.–5. julija, ko bo astronomska višina morja ob oseki segla čez –60 cm in ob plimi čez 50 cm odklona od srednje višine morja (224 cm) na mareografski postaji Koper, ter v dneh 15.–19. julija, ko je napovedan dnevni hod 79 Agencija Republike Slovenije za okolje nekoliko manj izrazit (slika 5). Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2023 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja julija 2023 na mareografski postaji Koper. Figure 5. Tidal predictions for July 2023 at the Koper mareographic station. SUMMARY Mean monthly temperature of 15.8 °C was slightly lower than what is usual for May. Due to weak to moderate bora that blew for two-thirds of days, the water layers mixed and the upper layer's temperature dropped, so that the sea at the coast had only around 17 °C by the end of the month. The sea level at Koper mareographic station did not reach flood levels above 300 cm, but on May 16, due to bora gusts of over 20 m/s and low atmospheric pressure, there was flooding of the Piran’s seafront. The monthly mean sea level was 224 cm, the same as the long-term mean sea level, while the lowest measured sea level, 155 cm, was the third highest minimum in May in comparison with years 1991–2020. 80 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MAJU 2023 Groundwater quantity in May 2023 Urška Pavlič aja je bilo količinsko stanje podzemne vode po državi ugodno. Na območju medzrnskih vodonosnikov smo beležili običajne do visoke vodne gladine (slika 6). Višine vodnih gladin so bile izrazito višje od dolgoletnega povprečja v delih vodonosnikov vzhodne Slovenije, kjer smo mestoma v času padavin beležili rekordno visoke vrednosti. Zaradi male globine vodonosnikov Pomurja se je na južnem delu Murskega polja podzemna voda dvignila vse do površja. Kraški izviri Dolenjskega krasa so bili nadpovprečno vodnati, naa zahodnem delu Dinarskega krasa pa smo maja spremljali običajne vodne razmere. Vodnatost Alpskih izvirov pa je tekom meseca postopoma naraščala tako zaradi neposrednega kot tudi posrednega napajanja vodonosnikov z raztaljeno snežnico iz visokogorja. M Slika 1. Vodni rov Mežica – Podzemlje Pece, 25. maja 2023 (Foto: U. Pavlič) Figure 1. Water tunnel Mežica – underground of Peca mountain on 25th May 2023 (Photo: U. Pavlič) Na državni ravni je maja padlo več padavin kot znaša povprečje. Prostorska porazdelitev padavin ni bila enakomerna, saj so se izraziteje so se obnavljali predvsem vodonosniki vzhodne polovice države z viški na območju Podravja in Bele Krajine, kjer je bila mestoma presežena dvakratna količina običajnih majskih količin. Izrazito so se z infiltracijo padavin napajali tudi medzrnski vodonosniki Pomurja, Savinjske in Krške kotline, kjer je presežek običajnih vrednosti znašal med dvema in štirimi petinami. Dolgoletnih povprečnih mesečnih količin napajanja maja niso prejeli vodonosniki zahodnega dela države. Na območju Vipave in Ajdovščine sta padli približno dve tretjini običajnih mesečnih količin. Največ padavin je padlo med 10. in 17. majem. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Izvir mineralne vode Rimski vrelec v Kotljah, 25. maj 2023 (Foto: U. Pavlič) Figure 2. Mineral water spring Rimski vrelec in Kotlje on 25th of May 2023 (Photo: U. Pavlič) Kraški vodonosniki na območju Dolenjske so se maja nadpovprečno napolnili z vodo, tamkajšnji izviri so večino meseca izkazovali visoko vodnatost. Drugačno sliko so kazali vodonosniki v zahodni polovici države, kjer so gladine maja nihale blizu dolgoletnih referenčnih vrednosti (slika 3). Vodnatost kraških izvirov na območju Alp se je tekom meseca postopno zviševala, količini vode, ki so iz vodonosnikov iztekali zaradi neposrednega napajanja z dežnim padavinam je doprinesla tudi voda, ki je v vodonosnike dotekala kot posledica taljenja snega v visokogorju. Nihanje specifične električne prevodnosti vode (SEP) je maja ponazarjalo dinamiko padavinskih dogodkov v prispevnih zaledjih izvirov, temperatura iztekle vode pa se je na večini merilnih postaj postopoma zviševala. Izjema je izvir Kamniške Bistrice, kjer zniževanje temperature in SEP vode v maju ponazarjala iztok hladnejše in manj mineralizirane padavinske vode iz vodonosnika zaradi taljenja snega. Povprečne mesečne gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih so bile maja v območju običajnih do visokih vrednosti (slika 6). Visoke gladine so prevladovale v vodonosnikih Pomurja, Podravja, Savinjske in Krško Brežiške kotline. Predhodna namočenost tal in obilno majsko deževje je na območju Pesnice in Ščavnice ter spodnje Drave povzročilo obsežne hudourniške poplave. V Veščici na južnem delu vodonosnika Ptujskega polja se je podzemna voda 18. maja za krajši čas dvignila do površja, v Pomurju pa smo v tem mesecu globino do podzemne vode manjšo od enega metra zabeležili na 13 od skupno 24 merilnih lokacijah. Gladina podzemne vode v Trgovišču v vodonosniku Ptujskega polja se je 17. maja zvišala do rekordno visoke višine od začetka meritev leta 1982 dalje. Tudi v primerjavi s značilnimi sezonskimi višinami gladin podzemne vode so bile maja vodne gladine v medzrnskih vodonosnikih vzhodne Slovenije višje od običajnih medtem ko so na območju Vipave in Ajdovščine, Vrtojbenskega polja, in Ljubljanske kotline povprečne višine majskih gladin podzemne vode nekoliko zaostajale od gladin značilnih za ta mesec (slika 4). 82 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY High quantitative groundwater status prevailed in alluvial as well as in karstic aquifers in Eastern part of the country in May due to abundant monthly precipitation. Groundwater levels in Veščica in Mursko polje alluvial aquifer reached the ground level. In western part of Slovenia near normal groundwater conditions prevailed in May. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v zadnjem trimesečju Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in last three months 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 4. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1991–2020; maj 2023 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1991–2020; May 2022 86 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MAJU 2023 Air pollution in May 2023 Tanja Koleša nesnaženost zraka je bila maja zaradi pogostih padavin nizka. Ravni ozona so nekajkrat presegle dolgoročno ciljno vrednost na večini merilnih mestih. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 še ni bila presežena. Najvišja urna vrednost ozona je znašala 160 µg/m3 in je bila izmerjena v Kopru. O Preseganje mejne dnevne vrednosti za delce PM10, 50 µg/m3 ni bilo zabeleženo na nobenem merilnem mestu. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca maja še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila maja na vseh merilnih mestih pod dovoljeno letno mejno vrednostjo. Ravni dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile v maju nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je v aprilu zaključil meritve delcev PM10 v Miklavžu na Dravskem Polju. Meritve so na tem merilnem mestu potekale od leta 2016. Občina Miklavž ob Dravskem polju se je odločila, da teh meritev ne potrebuje več. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V maju so bile ravni delcev PM10 nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti ni prišlo na nobenem merilnem mestu. Najvišja dnevna raven PM10 (48 µg/m3) je bila izmerjena na Ptuju, kjer pa v bližini merilnega mesta potekajo gradbena dela. Pri Splošni bolnišnici Ptuj se gradi nov urgentni centter in občasno prihaja do prašenja. Od začetka leta in do konca maja je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu ob Cankarjevi cesti v Murski Soboti (17). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila maja najvišja na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (12 µg/m3). Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Maja so ravni ozona na večini merlnih mestih, presegle 8-urno ciljno vrednost 120 µg/m3. Zaradi pogostih padavin so bile ravni ozona nižje od pričakovanih. Največ, 9 preseganj ciljne vrednosti je bilo zabeleženih na višjeležem Krvavcu. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 v letošnjem letu še ni bila presežena. Najvišja urna vrednost ozona 160 µg/m3 je bila 23. maja zabeležena v Kopru, ko se je ogrelo do 28℃. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (96 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (36 µg/m3) sta bili izmerjeni na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila maana vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 16 µg/m3 je bila izmerjena v Celju Gaji. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v maju na edinem merilnem mestu, kjer potejako meritve ( LJ Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v maju na petih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, bistveno nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven benzena je bila maja izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center in je znašala 0,9 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v maju 2023 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in May 2023 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik IB Gregorčičeva IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrova Tezno Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje* Dan / 24 hours Podr % pod UB 97 UT 100 UB 100 UT 100 SI 100 RB 97 UB 100 UB 100 UB 97 UT 100 UB 97 UT 97 UB 100 UT 100 RB 100 UB 100 UT 100 UB 100 UB 100 UB 100 UB 100 UT 100 RI 100 UT 100 SB 100 SB 100 SB 100 SI 100 SB 100 RB 97 UB 100 SB 100 RB 100 RB 100 RB 84 Cp 17 15 14 18 15 10 13 13 14 15 16 20 13 16 13 11 14 12 18 13 12 14 18 20 13 13 10 15 11 22 15 17 13 9 12 *Premalo veljavnih meritev, informativni podatek. 89 Cmax 26 25 24 23 29 18 23 20 25 25 22 30 24 22 21 18 22 18 48 25 20 24 35 30 19 20 17 24 18 36 28 34 20 15 17 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 10 7 1 4* 2* 0 12 5 10 13 9 1 0 17 4 11 13 0 5 4 0 4 0 15 3 0 0 0 0 2 4 14 0 6 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v maju 2023 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in May 2023 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič DKMZ MB Titova MB Vrbanski* MS Cankarjeva* MS Rakičan NG Grčna Novo mesto** Ptuj Trbovlje Zagotje OMS Ljubljana LJ Center Pesje Škale EIS TEŠ Šoštanj Mobilna postaja Podr. UB UT SI RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UB UB UB UT UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 84 71 100 100 — 100 100 100 100 100 100 100 100 9 10 8 8 8 10 9 11 9 10 10 10 9 8 — 10 9 9 12 9 8 8 7 20 22 14 14 17 17 15 16 14 15 16 15 15 14 — 19 16 19 16 17 15 15 14 *Premalo veljavnih meritev, informativni podatek. **Ni podatkov zaradi težav z merilnikom. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v maju 2023 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in May 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UT UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 98 95 93 55 56 82 103 61 60 65 72 57 94 53 84 57 59 74 58 87 68 90 Cmax 126 125 160 137 130 133 133 152 128 142 130 130 125 128 133 145 131 129 AOT40 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 118 118 141 133 118 130 130 143 117 134 123 126 115 122 122 114 128 122 0 0 4 9 0 1 1 4 0 6 1 2 0 1 1 0 1 2 >CV ∑od 1. jan. 1 0 4 9 0 1 1 11 0 12 1 2 0 1 1 0 1 5 2966 3293 5496 7771 4063 3404 4270 5360 3369 7172 2580 4709 3150 3722 3651 3400 4439 4238 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v maju 2023 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in May 2023 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UT UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 99 100 100 100 100 100 97 100 99 100 100 100 96 95 15 13 13 24 20 4 5 12 6 12 36 6 3 4 6 3 11 9 7 78 63 49 74 57 25 29 59 30 40 96 23 14 21 41 12 55 76 42 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 21 15 18 40 38 5 7 18 6 21 60 7 4 6 13 4 18 11 10 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v maju 2023 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in May 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje Iskrba OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna post. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT RB UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 100 96 100 100 100 100 98 97 100 100 100 100 100 100 98 1 1 1 6 2 6 3 7 5 8 7 6 7 3 2 5 9 4 9 8 4 13 8 12 7 11 14 9 11 12 16 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 3 8 2 8 5 9 6 9 10 7 9 6 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v maju 2023 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in May 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 100 0,2 0,3 0 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v maju 2023 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in May 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode Podr. %pod Benzen Toluen RB UB UT UT SB 92 92 92 81 100 0,2 0,4 0,5 0,9 0,4 0,2 1,4 1,0 2,5 6,5 Etil-benzen 0,1 0,3 0,3 0,0 1,2 M,p-ksilen 0,0 0,5 0,8 0,5 0,2 o-ksilen 0,1 0,3 0,03 — 0,0 Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v maju 2023 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2023 Figure 1. Mean PM10 pollution level in May 2023 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2023 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v maju 2023 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in May 2023 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v maju 2023 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in May 2023 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v maju 2023 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2023. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in May 2023 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2023. Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v maju 2023 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in May 2023 with the number of 1-hr limit value exceedences 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v maju 2023 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in May 2023 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY The result of unstable weather conditions with frequent showers in May were low concentrations of air pollutants including ozone. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM 2,5 were low at all monitoring sites. Ozone concentrations in May never exceeded the information threshold. The 8-hour target value was exceeded at almoust all monitoring sites. NO2, NOx, SO2, CO and benzene pollution levels were below the limit values at all stations. The monitoring site with highest levels of nitrogen oxides was Ljubljana center. 96 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MAJU 2023 Earthquakes in Slovenia in May 2023 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2023 zapisali 174 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 30 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 14 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je maja 2023 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2023 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, May 2023 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2023 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, May 2023 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2023 5 1 3 3 45,87 15,05 6 III–IV 1,0 Jordankal 2023 5 1 3 14 45,87 15,05 7 IV–V 1,9 Jordankal 2023 5 1 3 33 45,87 15,06 3 čutili 0,2 Jordankal 2023 5 1 4 24 45,86 15,05 4 čutili 0,3 Jordankal 2023 5 1 19 54 46,17 15,60 8 III–IV 1,4 Podčetrtek 2023 5 2 5 54 45,91 15,51 7 IV–V 2,2 Mrtvice 2023 5 2 8 51 45,61 14,59 13 1,0 Lautari, Hrvaška 2023 5 2 10 25 45,86 15,05 1 0,2 Jordankal 2023 5 3 16 8 45,38 14,47 11 1,0 Zastenice, Hrvaška 2023 5 3 17 43 45,90 14,91 14 čutili 0,1 Veliki Gaber 2023 5 4 23 5 46,32 14,83 12 IV 2,2 Florjan pri Gornjem Gradu 2023 5 5 1 22 45,41 15,19 5 1,0 Plešivica, Hrvaška 2023 5 6 2 3 46,19 14,93 17 2,4 Dobrljevo 2023 5 6 10 45 45,67 14,39 16 1,0 Juršče 2023 5 7 1 4 46,19 14,79 16 III–IV 2,1 Veliki Jelnik 2023 5 7 2 6 46,19 14,80 10 III 0,4 Veliki Jelnik 2023 5 7 5 5 45,91 15,52 5 čutili 0,5 Mrtvice 2023 5 9 0 0 46,46 14,74 11 1,2 Koprivna 2023 5 9 1 19 45,63 15,32 1 III 1,1 Jurovski Brod, Hrvaška 2023 5 9 2 37 46,07 14,41 10 čutili 0,5 Gabrje 2023 5 11 1 46 45,87 16,04 6 1,1 Zagreb, Hrvaška 2023 5 11 4 45 45,86 15,45 6 1,0 Slivje 2023 5 12 6 23 46,57 15,11 10 1,6 Sv. Danijel 2023 5 13 10 25 46,23 13,49 15 čutili 1,1 Robič 2023 5 16 1 31 45,96 14,88 12 IV–V 2,4 Selo pri Radohovi vasi 2023 5 17 12 19 46,01 15,17 9 čutili 1,3 Šentjanž 2023 5 18 4 6 45,89 14,51 7 čutili 1,0 Krvava Peč 2023 5 18 21 56 45,91 15,67 5 čutili 0,4 Veliki Obrež 2023 5 23 20 33 46,41 15,18 16 III–IV 2,2 Kozjak 2023 5 23 22 53 45,89 15,63 1 III–IV 0,8 Brežice 2023 5 24 6 42 45,69 14,21 15 čutili 1,5 Trnje 2023 5 24 11 47 46,19 14,79 12 čutili 1,3 Veliki Jelnik 2023 5 24 22 7 45,59 15,29 5 III–IV 0,9 Krasinec 2023 5 25 1 40 46,12 14,88 6 čutili 0,9 Laze pri Vačah 98 čutili III–IV čutili Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV Velika Paka, meja Hrvaška 4 0 45,58 15,30 7 III* 1,0 - Slovenija 2023 5 25 2023 5 27 1 45 46,07 15,19 10 čutili 0,9 Obrežje 2023 5 28 2 4 46,23 15,46 9 čutili 1,0 Šentvid pri Grobelnem 2023 5 28 9 4 45,46 14,40 12 1,1 Klana, Hrvaška 2023 5 28 19 50 45,59 15,18 3 0,9 Lokve 2023 5 29 10 14 45,53 16,07 1 1,0 Donji Hruševec, Hrvaška 2023 5 29 11 48 45,68 15,20 1 1,4 Osojnik 2023 5 30 14 2 45,30 14,47 10 1,4 pod Jadranskim morjem, v bližini Rožićev, Hrvaška 2023 5 30 19 45 45,53 15,17 1 0,8 Sela pri Dragatušu 2023 5 31 22 54 45,92 16,06 7 1,0 Zagreb, Hrvaška III IV III–IV Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji; Maja 2023 so prebivalci Slovenije čutili 33 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici. Najmočnejša potresa, z žariščem v Sloveniji, sta imela lokalno magnitudo 2,4. Prvi se je zgodil 6. maja ob 2.03 po UTC (4.03 po lokalnem času) v bližini Trojan. Največja preliminarno ocenjena intenziteta je bila III–IV EMS-98. Opazovalci so poročali predvsem o zamolklemu bobnenju, ki je spremljalo tresenje tal. Drugi potres se je zgodil 16. maja ob 1.31 po UTC (3.31 po lokalnem času) v bližini Radohove vasi. Največja preliminarno ocenjena intenziteta tega potresa je bila IV–V EMS-98. Na ARSO smo prejeli 282 izpolnjenih vprašalnikov, predvsem iz območja občine Ivančna Gorica. Opazovalci so v njih omenjali zamolklo bobnenje, rahlo žvenketanje predmetov v omari, ropotanje, vznemirjenost živali, škripanje ostrešij … 99 SVETOVNI POTRESI V MAJU 2023 World earthquakes in May 2023 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2023 Table 1. The world strongest earthquakes, May 2023 Datum Vir: Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 5. 5. 10. 5. 5.42 16.02 37,55 N 15,63 S 137,30 E 174,49 W 6,2 7,6 10 210 19. 5. 2.57 23,19 S 170,73 E 7,7 33 20. 5. 1.50 23,05 S 170,51 E 7,1 26 20. 5. 2.09 22,98 S 170,54 E 6,5 10 21. 5. 14.56 43,44 S 39,36 E 6,8 10 25. 5. 28. 5. 3.05 5.49 8,92 N 36,61 N 77,09 W 71,05 E 6,5 5,3 13 229 Št. žrtev 1 1 Območje pod morskim dnom, območje Japonske pod morskim dnom, območje Tonge pod morskim dnom, območje otočja Loyalty pod morskim dnom, območje otočja Loyalty pod morskim dnom, območje otočja Loyalty pod morskim dnom, območje otočja Prince Edward pod morskim dnom, ob obali Paname Afganistan USGS – U. S. Geological Survey ; Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2023) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2023. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2023 Figure 1. The world strongest earthquakes, May 2023 100 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Anja Simčič1, Tanja Cegnar letu 2023 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ zrn smo namerili v Izoli 11.526, v Lendavi 9.257 zrn, v Ljubljani 7.157 zrn in najmanj v Mariboru, 6.637 zrn. Mesečni seštevek se je razlikoval med merilnimi mesti v primerjavi s povprečjem obdobja 2012–2022: v Izoli je bil nadpovprečen, v Ljubljani in Mariboru podpovprečen in v Lendavi povprečen. V lanskem rekordnem letu smo v maju beležili 1,3-krat do 1,8-krat več cvetnega prahu kot v letošnjem letu. V Zabeležili smo cvetni prah 45 različnih skupin rastlin, prevladovala so zrna bora, njegov delež se je v mesečnem seštevku gibal med 27 % in 46 %, smreke je bilo letos pod 1 % mesečnega seštevka na vseh merilnih mestih. Sledil mu je cvetni prah trav s 14 % do 38 % deležem, hrasta je bilo 4 % do 13 % mesečnega seštevka, gabra je bilo 1 % oziroma 9 % in koprivovk med 3 % in 11 %. Cvetnega prahu jesena, orehovk, bezga, koprivovk, cipresovk in tisovk, trte, murvovk, trpotca in divjega kostanja smo na nekaterih merilnih mestih zabeležili nad 1 % mesečnega seštevka. 800 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, maj 2023 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2023 Maj je bil v državnem povprečju zmerno topel, nadpovprečno namočen in izrazito slabo osončen. Mesečni seštevek je bil na merilnem mestu v Izoli najvišji, več cvetnega prahu kot na celinskih postajah so prispevali hrast, katerega sezono je podaljšala mediteranska vrsta zimzelenega hrasta – črničevje. Več kot na celini je bilo cvetnega prahu malega jesena, gabrovca, cipresovk in tisovk, koprivovk in oljke. Manj je bilo cvetnega prahu trav. Sezona trav se je na vseh merilnih mestih počasi razvijala, šele v drugi polovici maja smo beležili porast obremenitve z visokimi povprečnimi dnevnimi koncentracijami. Na prvi majski dan je bilo malo sonca in precej oblakov, pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja, ki je iz okolice prinašala cvetni prah. Tu smo izmerili do petkrat več cvetnega prahu kot na celini. V prvih dneh maja so cvetni prah so prispevali gabrovec, hrast in mali jesen, koprivovke ter cipresovke in tisovke. Manj je bilo trpotca in trav, murvovk in pravega kostanja. V Primorju smo beležili prva zrna oljke in visoko obremenitev s cipresovkami in tisovkami. Sledil je oblačen in deževen dan, pihal je severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. Beležili smo znižanje obremenitve razen v Lendavi, kjer je znižanje kasnilo za en dan. Dež je ponoči slabel in do jutra večinoma ponehal. Tretji dan je bilo sprva oblačno, popoldne je posijalo sonce, še je pihal veter. Sončno je bilo 4. in 5. maja. Naslednja dva dni je bilo dokaj sončno in toplo, drugi dan je bilo popoldne nekaj ploh in neviht. Osmi dan je bilo precej 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 101 Agencija Republike Slovenije za okolje oblačno z manjšimi krajevnimi padavinami, naslednjega dne se je oblačnost trgala. Ponekod je pihal vzhodni veter, burja na Primorskem je popoldne oslabela. 10. maja je najprej deževalo na zahodu, popoldne pa je dež zajel večino države, le v Pomurju je bilo suho. Do desetega v mesecu so v Primorju obremenitve zraka večinoma presegale celinske vrednosti. V tem obdobju smo v Ljubljani našteli nekoliko več zrn pravega kostanja in v Lendavi orehovk in murvovk. Slednja zrna so bila v zraku v manjših količinah ves mesec. Po tem datumu je glavno sezono zaključilo več vrst cvetnega prahu, med njimi divji kostanj, gaber/gabrovec, v Primorju cipresovke in tisovke ter mali jesen. Posamezna zrna so ostajala v zraku skoraj do konca meseca. V Lendavi se je količina cvetnega prahu orehovk močno znižala 8. maja, drugod je bilo do takrat v zraku le nekaj zrn. Zaključila se je sezona hrasta razen v Primorju, kjer je po parkih še cvetel zimzeleni hrast- črnika. 350 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 250 Trave 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, maj 2023 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2023 Enajsti maj je bil deževen, popoldne se je v Primorju jasnilo. Pihal je severovzhodnik, na Primorskem šibka do zmerna burja, ki je popoldne oslabela. Sledila sta dva razmeroma sveža in spremenljivo oblačna dneva, nastajale so krajevne plohe in posamezne nevihte. Štirinajsti maj je bil oblačen in deževen. Obdobje za ta čas zelo nizkih obremenitev zraka se je zaključilo 15. maja v spremenljivo oblačnem dnevu ponekod namočenem s krajevnimi plohami vendar z ugodnejšimi pogoji za sproščanje cvetnega prahu. In že v oblačnem in deževnem 16. maju in vetrovnem 17. maju so se obremenitve spet znižale. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. V Primorju je bilo 18. in 19. maja ob burji deloma jasno, drugod pa večinoma oblačno. Naslednji dan je bilo nekaj sonca in precej oblakov. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Razmere za sproščanje in transport cvetnega prahu so se poslabšale na postajah, kjer so bile nevihte. 160 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 120 Hrast 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, maj 2023 Figure 3. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2023 21. in 22. maja je bilo dokaj sončno, na Primorskem je sprva pihala burja. Tudi naslednji dan je bilo sprva sončno, popoldne je bilo več kopaste oblačnosti. V tem obdobju se je povečevala obremenitev s koprivovkami in 24. maja se je v spremenljivo oblačnem dnevu s krajevnimi plohami in nevihtami obremenitev ponekod znižala. Začelo se je obdobje višjih obremenitev s cvetnim prahom, ki je trajalo 102 Agencija Republike Slovenije za okolje do konca meseca. Predvsem nevihte so za kratek čas izprale zrna iz zraka. 25. maja se je delno zjasnilo in popoldne je bilo večinoma sončno. Sledila sta dva večinoma sončna dneva. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja, ki je prinašala cvetni prah. Sončno je bilo tudi 28. in 29. maja. Predzadnji dan meseca je bilo večinoma sončno z nekaj popoldanskimi plohami in nevihtami, pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Zadnji dan meseca je bilo na Primorskem delno jasno, drugod pa spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. Na Primorskem je pihala šibka burja. Mesec se je zaključil z najnižjo obremenitvijo v Ljubljani. V zraku je bil cvetni prah trav, koprivovk, bora, bezga in trpotca, v Primorju tudi oljke. Sezona omenjenih vrst se bo nadaljevala v prihodnjem mesecu. 200 Število zrn/m³ 160 Cipresovke/tisovke 120 Izola Lendava Ljubljana Maribor 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, maj 2023 Figure 4. Average daily concentration of Cypress/Jew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2023 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, maj 2023 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava, May 2023 gaber gabrovec divji kostanj jesen orehovke koprivovke trpotec oljka 8,6 5,4 1,5 1,1 0,1 3,2 0,2 0,2 4,6 0,7 0,6 0,2 0,3 0,7 1,8 2,7 11,0 4,3 2,8 5,0 0,7 0,6 1,0 0,5 7,9 0,0 0,0 0,0 cipresovke tisovke trta trave hrast bezeg bor murvovke 4,8 0,6 0,3 0,3 1,1 0,1 0,0 0,1 13,7 37,9 33,7 34,3 12,7 3,6 3,6 5,9 0,8 0,9 0,7 1,5 27,3 33,4 46,3 39,5 0,4 0,8 0,6 1,4 Izola Ljubljana Maribor L e n d a va Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 100 Število zrn/m³ 80 Jesen 60 Izola Lendava Ljubljana Maribor 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, maj 2023 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, May 2023 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Majski mesečni seštevek cvetnega prahu v Ljubljani in Lendavi Table 2. Monthly pollen counts in May in Ljubljana and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 6137 6033 6834 — 8224 9997 8280 — 3929 3858 — — 23690 15134 13817 — 6784 7117 6454 — 5177 4682 7731 8818 — 8462 7003 6616 3412 5540 6188 5703 — 8721 9197 9989 8089 6308 8717 7734 14667 11897 — 16363 11526 7157 6637 9257 500 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 400 Bor 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, maj 2023 Figure 6. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2023 30 Število zrn/m³ Bezeg 20 Izola Lendava Ljubljana Maribor 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga, maj 2022 Figure 7. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2022 Slika 8. Zrni cvetnega prahu oljke in cvet oljke (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 8. Olive tree (Olea) pollen grains and Olive tree blossom (Olea) (Photo: Andreja Kofol Seliger) 104 Agencija Republike Slovenije za okolje 350 300 Oljka Število zrn/m³ 250 200 Izola 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, maj 2023 Figure 9. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2023 240 Število zrn/m³ 200 Gaber/gabrovec 160 Izola Lendava Ljubljana Maribor 120 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra in gabrovca, maj 2023 Figure 10. Average daily concentration of Hornbram/Hop hornbeam (Caprinus/Ostrya) pollen, May 2023 50 Število zrn/m³ 40 Divji kostanj 30 Izola Lendava Ljubljana Maribor 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja, maj 2023 Figure 11. Average daily concentration of Horse chestnut (Aesculus) pollen, May 2023 200 Število zrn/m³ 160 Koprivovke 120 Izola Lendava Ljubljana Maribor 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, maj 2023 Figure 12. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2023 105 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 Število zrn/m³ 50 Orehovke 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu orehovk, maj 2023 Figure 13. Average daily concentration of Walnut family (Juglandaceae) pollen, May 2023 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v juliju 2023 Zelo visoke obremenitve s cvetnim prahom, ki so ga v velikih količinah prispevala v pomladnih mesecih cvetoča drevesa, so se iztekle v juniju. V juliju se bo sezona cvetnega prahu prevesila v drugo polovico, splošna obremenjenost zraka se bo znižala, pestrost cvetnega prahu bo manjša, zastopanih bo manjše število rastlin, ki s svojimi zrni obremenjujejo zrak. Nadaljevala se bo glavna sezona trav, proti sredini meseca se bodo obremenitve spustile na poletne nižje vrednosti, v Primorju bodo večinoma nizke. Na lokalno višje obremenitve moramo računati visoko v hribih in ponekod v gozdovih. Na travnikih bo ponovno odgnal pokošeni trpotec, cvetele bodo še druge vrste, količina cvetnega prahu bo odvisna od padavin oziroma suše. V zadnjih dneh meseca pričakujemo prva zrna pelina in ambrozije, le-ta bo na ravninskih področjih vzhodne in južne Slovenije že sproščala nekoliko več cvetnega prahu. V osrednji Sloveniji se bo sezona začela v prvi polovici avgusta. V zraku bo v majhnih količinah cvetni prah metlikovk in amarantovk in v celinskem delu države večje količine koprivovk, prevladoval bo cvetni prah kopriv, obremenitve bodo predvidoma visoke tudi ob dnevih z visoko temperaturo zraka, ko se količina drugih vrst cvetnega prahu zmanjša; koprivam je v Primorju pridružena krišina, njen alergeni potencial je v Sredozemlju visok. V juliju je v zraku le malo cvetnega prahu dreves, nekaj ga prispevajo okrasne vrste in predvsem pravi kostanj, v prvih desetih dneh julija. SUMMARY The pollen measurement in May 2023 was performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. The article describes the situation on the measurement sites in May; an outlook for July is also included. 106 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Pogosto je bilo oblačno, vročine ni bilo. Ljubljana, 20. maj 2023