Sestanek koroškega slovenskega učiteljstva. USTANOVITEV SLOVENSKEGA UCl- TELJSKEGA DRUŠTVA ZA KOROŠKO. PRISTOP NOVEGA DRUŠTVA K ZA- VEZI. Z nepopisno radostjo proslavlja ves troimenski narod ustanovitev neodvisne Jugoslavije, vstajenje k švobodi in k boljšemu, srečnejšemu življenju. Veselimo se zlate svobode, ki je vzklila iz krvi na§ih mož in mladeničev, iz trpljenja naših žena in deklet, iz muk nas vseh. Niso se še zacelile skeleče raae, ki nam jih je vsekala kruta vojna, a hladi nam te še odprte rane veselje nad dobljeno svobodo, nad lepo novo našo domovino — neodvisno Jugoslavijo! Z ustanovitvijo svobodne države SHS so rešeni iaučeniškega trpljenja, aapostavljanja in preganjanja naši tovariši — koruški slovenskl učitelji. Svobodni so! Odpadli so jim okovi, v katerih so bili vklenjeni, da se niso mogli ganiti. S krvavečim srcefn so gledali, kako je trgal narodni naš sovražnik slovensko deco iz naroija matere Slave. Toda minili so dnevi trpljenja! Koroški slovenski učitelji so svobodni. Z veliko vnemo so se lotili dela, da popravijo, kar so zakrivili naši narodni sovrainiki nad koroškim slovenskim Ijudstvom. Dne 8. t. m. se je vršll sestanek koroškega slov. učit. v Celovcu, da sestavi program svojemu delu za bližnjo bodočnost. Udeležba je bila zadovoljiva. četudi so iako slabe prometne zveze. \z Podjunske doline ni mogel nihie priti, ker ne vozijo vlaki. Sestanka sta se udeležila iz Ljubljane višji šolski nadzornik za Koroško dr. lv. G r af e n a u e r in predsednik Zaveze jugoslovanskega učiteljstva, tov. L. J e 1 e n c. Shod se je vršil v prostorih hotela Trabesinger. Ob 10. uri dopoldne otvori zborovanje tovariš Fran A i c h h o 1 z e r, pozdravi s toplimi besedami navzoče, posebno gosp. Grafenauerja in tovariša Jelenca, ter predlaga za predsednika shodu tovariša Petra M o č n i k a, šolskega voditelja v Pliberku, za zapisnikarja pa tovariša Iva F e i n i g a , šolskega voditelja v Tunelu. Zborovalci so pritrdili predlogu, in tovariš Močnik je prevzel predsedstvo ter se zahvalil za zaupanje. Nato se oglasi k besedi tovariš Jelenc in se zahvali za lepe besede, ki mu jih je govoril v pozdrav tovariš predsednik. Spominjal se je trpljenja koroškega slovenskega učiteljstva, slavil osvoboditev izpod jarma nemške nadutosti, slikal njih lepo in srečno bodočnost ter jih vzpodbujal k neumornemu delu na polju šolstva in prosvete sploh — učiteljstvu v čast, narodu v blaginjo in korist. Potem je poročal tovariš Aichholzer 0 položaju šolstva in učiteljstva na Koroškem. Zanimivo poročilo, ki ga priobči »Učit. Tovariš« v eni pribodnjih številk, so zborovalci na več mestih živahno odobravali in ob koncu ves referat s pohvalo sprejeli. X svojem poročilu je poudarjal tovariš govornik, da se koroško učiteljstvo v vsem strinja s spomenico, ki sta jo obe slovenski učiteljski organi»aciji v Ljubljani izročili Narodni vladi SHS. Spomenico, ki jo je v celoti prečital poročevalec, so zborovalci živahno odobravali. Nato je poročal tovariš Zdravko K 0 v a č 0 reorganizaciji koroškega šolstva. Zanimivo poročilo, ki ga je začel priobčevati naš list v današnji številki, je zbudilo veliko odobravanje vseb zborovalcev. O obeh poročilih se je vnela dolgotrajna, prav poučna debata. Predsednik Zaveze poda pojasnilo in opisuje korake, ki so se storili v zadevi zenačenja plač in draginjskih doklad vsega učiteljstva v slovenskem delu Jugoslavije v prehodni dobi. Višji šolski nadzornik Grafenauer je pojasnjeval sestavo višjega šolskega sveta in njegov delokrog in kako naj se izvrše volitve v to" korporacijo. Tovariš Aichholzer pripomni, da se letos koroško učiteljstvo ne more udeležiti volitve. Nato so se v sporazumu vseh zborovalcev sestavili nadzorovalni okraji in določile šole, ki pripadejo tem okrajem. Okraji so: 1. Velikovec, 2. Rož, 3. Pliberk. 4. Beljak in okolica, 5. Celovška okolica. 0. Podklošter, 7. mesto Celovec. Za prve t ri nadzorovalne okfaje, ki so že v upravi Narodne vlade. so se nominirali okrajni šolski nadzorniki, in sicer: za šolski okraj Velikovec Pavcl Košir, za Rož Fran Aichholzer, za Pliberk Peter M 0 č n i k. Temu predlogu je pritrdil viSji šolski nadzornik, in imenovani nadzorniki so takoj nastopili svojo službo. Tudi za druge šolske okraje, ki so še v oblasti nemškib Korošcev, so se nominirali nadzorniki, ki nastopijo svojo shižbo. ko zasedejo okraje naše čete. Nato je govoril gosp. višji šolski nadzornik 0 preosnovi in novi sestavi okrajnih šolskih oblastev. Po njegovem mnenju naj se pokličejo v te korporacije: 1. dva zastopnika učiteljstva, 2. okrajni šolski nadzornik, 3. pet davkoplačevalcev na predlog Narodnih Svetov, 4. zastopnik cerkve. Zanimiv je bil razgovor 0 refortni učiteljišča v Celovcu. Govorniki so stavili več uvaževanja vrednih predlogov in nasvetov, tako n. pr., da naj sc stremi za tem, da se čimveč slov. dijakov vpiše na učiteljišče. Poudarjalo se je posebao, da naj se omogoči ubožnim učiteljiščnikom študij na učiteljišču z ustanovami. Višji šolski nadzornik predlaga, da naj se za provizorij razpišejo _e letos sprejemni izpiti; taki gojeaci bi izgubili za svoj študij pol leta, zato bi se moral zaaje napraviti poseben učni nučrt, ali pridobilo bi i>e zanje eno leto. Nemška pripravljalnica naj se takoj odpravi, ustanovi naj se pa slovenska. Poziv za vstop naj se priubči v listih. Tovariš Aichholzer je predlagal, naj se izvoli odsek, ki naj se pe^ia z reformo celovškega učiteljišča in naj poroča 0 svojih skiepih na prihodnjem učiteljskem sestariku. Predlgg se sprejrae; v odsek so bili izvoljeni tovariši: Aaton Kovačii, Jakob Kovačli in 1. Pilgram. Zanimiv je bil razgovor . o preureditvi koroškega šolstva. ViSji šolski nadzornik g. Grafenauer pojasnjuje princip, ki ga je zavzela Narodna vlada glede puuka nernščine na ljudskih šolah, in prebere dotičao njeno odredbo. Zborovalcl so se zedinili v tera, da aaj se osnujejo na Koroškem v prehodni dobi tri kategorije šol: 1. ljudske šole brez pouka v nemščini, 2. slovenske šole, na ka.terih naj se poučuje nemščina kot obligaten predmet pet ur na teden, 3. nemške šole s slovenščino kot obligatnim učnim predmetom. S tem je bil dovršen prvi del daevncga reda. Oglasi se še k besedi tovariš Aichholzer ter govori o važnosti tesne združitve vsega koroškega slovenskega učiteljstva. Poudarja, kako potrebna je zanje močna organizacija v dobi, ki je nastopila za nas. Le v združenju bomo uspešno vršili svoje velike naloge, ki nas čakajo. Predlaga, naj se osnuje za koroške slovenske učitelje učiteljsko društvo. Zbor je z velikim navdušenjem pritrdil stavljenemu predlogu. Predsednik Zaveze L. Jelenc čestita vrlim tovarišem na tem važnem sklepu ter pojasni, katere korake morajo storiti glede ustanovitve. Nato so se izvršile volitve v odbor. Izvoljeni so: predsednik Fran Aichholzer, učitelj pTi Sv. Jakobu v Rožu; tajnik Zdravko Kovač, šolski voditelj na Strmcu; blagajnik Ivo Močnik, učitelj v Dobriču; odbornika Josip Jekl, šolski vodja v Apačah, Zdravko Doberšek, šolski vodja v Žvabeku. Tovariš Aichholzer prevzarne predsedstvo, se zaiivali za izkazano zaupanje ter stavi predlog. da naj novoustanovljeno društvo pristopi k Zavezl jugoslovanskega učiteljstva. Zbor s ploskanjem soglasno sprejme ta predlog. P^redsednik Žaveze vzame z veliko radostjo na znanje ta sklep ter zagotavlja novo driištvo, da mu bo Zaveza zvesto stala ob strani in ga podpirala v njegovem delovanju in stremljenju. Slednjič predlaga tovafiš predsednik v sprejem te-le resolucije: Slovensko koroško učiteljstvo, zbrano danes, 8. grudna 1918, na sestanku v Celovcu, pozdravlja z največjo radostjo popolno ujedinjenje vseh SHS v eno samostojno in enotno državo, ker smatra le v tem zagotovljen rfiiren in uspešen razvoj vsega jugostovanskega naroda. Izražamo svoje veselje riad osvobodiivijo koroških Slovencev iz dosedanjega suženstva ter obljubujemo, da hočemo posvetiti vse svoje sile za gospodarsko in kulturno povzdigo doslej zaneinarjenega in popolnorna brezpravnega slovenskega Ijudstva! Zato pričakujemo in prosimo Narodno vlado, naj posveča razvoju našega šolstva posebno pozornost. Dosedanji šolski ustroj je služil edinole germanizaciji, zaradi česar bo treba izvršiti temeljite reforme, ki bodo provzročale gotovo veliko težkoč. Da se to omogoči. predlagamo: 1. Z ozironi na posebno težavne iazmere, pod katerimi bodo morali delovati okrajni šolski nadzorniki zaradi pomanjkanja slovenščine zmožnega in narodno čutečega učiteljstva, je nujno potrebno, da se šolski nadzorovalni okraji zmanjšajo na približno 25 do 30 šol. 2. Za ljudske šole, na katerih se uvec'e slovenščina kot učni jezik, se naj t:iK( j poskrbijo slovenske učne knjige in :-!ovcnske tiskovine. 3. Učiteljskemu naraščajn treba posvetiti vso pozornost in se naprosi Narodna vlada, da dovoli zato potrebne ustanove. S prihodnjim šolskim letom se naj otvori slovensko učiteljišče. 4. Glede podržavljenja javnega Solstva kakor tudi učiteljskih plač se popolnoma pridružujemo sklepom obeb učiteljskih zvez, podanih v spomenici na Narodno vlado. Te resolucije je zbor soglasno sprejel. S tem je bil po 5 in pol urnem zborovanju izčrpan dnevni red in tovariši so zapustili zborovalnico v trdni zavesti, da je bilo dovršeno zborovanje zgodovinskega pomena za koroško učiteljstvo. Koroški slovenski učitelj je stopil na plan, bodi mu sreča mila!