ZAVAROVALNICA SAVA Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka V ODBORU RS ZSS ZA TISK iN INFORMACIJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH: DELAVSKA Enotnost V sindikatih nismo storili vsega za boljšo medsebojno obveščenost O obveščanju zaposlenih v delovnih organizacijah in o obveščanju v sindikatih naj bi razpravljal plenum RS ZSS C 31. OKTOBRA 1970 — št. 43 — L. XXVII Na seji odbora RS ZSS za tisk in informiranje v delovnih organizacijah Slovenije so sklenili pripra- Raziskava o vsebini glasil de-viti vse potrebno za nadaljnje raziskovanje glasil in bUtenov delovnih organizacij. Sedaj je na vrsti lovnih organizacij je odgovorila raziskava o njihovi učinkovitosti. Hkrati so tudi sklenili predlagati republiškemu svetu, naj bi uvrstil v na vPJa?anje> 0 .?ern gasila pi- program dela plenuma za prihodnje leto razpravo o vprašanjih obveščanja v delovnih organizacijah in '???’ . ■? avt0r^ Poclajajo svo obveščanju v sindikatih. L2 dela REPUBLIŠKEGA s^eta ZSS / ^.posvetovanje predsednikov / p-l-J^skih sindikalnih svetov in ( Črnega aktiva RS ZSS o ie ^Pcijnh in pripravah sploš- * UfiB 111 pnpravau spios- ^ ljudskega odpora. Posvet 4 »e ic Predsednik RS ZSS To-sta; 0Pušek, uvodno besedo pa komisar štaba vseljud-r/ J^’3 odpora v Sloveniji Albert tej. P'0-Kajtimir in komandant ? štaba Bojan Polak-Stjenka. ^ štaba Bojan Polak-Stjenka. O?611 Posvetovanja je bil se-ce .11111 vodilne sindikalne delav- ( IjM^oojo fazo priprav na vse tl ..skl Odnor • ....... ti odpor, hkrati pa določi-/ e točke teh priprav, na ka-Morajo sindikati kot družna 'POlltioriO ^•PoUtična organizacija vo ij reeno prispevati za njiho- t Pa jlln večo učinkovitost. To ' Pretlvsem krepitev naše ttiotrje labilnosti in s tem pa-' WtevUma delovnih ljudi ter kre i • Gradec so poudarili, da mora cm ^ ska_skupščina Slovenj Gradec v .a, delovanju z delovnimi organjz3 Aj mi čimprej izdelati srednjer°tej program stanovanjske gradnje opredeliti odnose na področju jj. Ijiške in urbanistične politi6;, p konferenci pa so se zavzeli tu ^ pospešeno gradnjo stanovanj zavanj,| ce in za gradnjo cenenih stano -oj menili pa so tudi, da zgolj z gf* zasebnih stanovanjcih h« Pf stanovanjske problematike n s|1j£' mogoče reševati. Vsi občani r :eg3 no ne morejo sami reševati J stanovanjskega problema. * . jgoj nih nrtrani7nriif»h nn hi morali. nih organizacijah pa bi morali loviti dosledno izvajanje sPj^'naij3' dogovora, da se polovico “'T 0ri' arijski* L zbranega s 4 % stanovanjsM--jj rtalrvvnih nraaniZ^CJ vodstvom delovnih organizac. ^ Stanovanjskemu podjetju t’1 Gradec. Pravna |»osv<‘tovalnira DE |0" VPRAŠANJE: Ker ste že mnogim pomagali z nasveti, se tudi sama obračam na vas s prošnjo za odgovor. Končala sem ESŠ v Murski Soboti in se nato zaposlila najprej pri gozdnem podjetju kot administratorka, kasneje pa v skladišču Tobačne tovarne Ljubljana v Murski Soboti na delovnem mestu prodajalke, ki je ocenjeno z 20 točkami, od tega vsaka po 24,00 dinarjev. Meseca oktobra lani sem odšla na porodniški dopust, ko pa sem ponovno nastopila na delo, mi je bilo sporočeno, da po 4 ure dnevno ne morem delati v nobeni prodajalni, zato sem bila dodeljena za pomoč v pisarno, in sicer pri blagajni in knjigovdstvu. Za čas, ko sem delala v pisarni, sem prejemala osebni dohodek, izračunan po povprečju osebnega dohodka prodajalke za leto 1968, to pa je znašalo od 320 do 350 dinarjev mesečno, medtem ko znaša osebni dohodek tovarišice, na katere delovnem mestu sem delala, približno 1500 dinarjev. Tovarišica, katere delo sem opravljala, je v juliju odšla na letni dopust, nato pa v bolniško, tako da vse do danes sploh ni več delala. Tudi za poslednje tri mesece - od julija do danes - sem prejemala osebni dohodek po odločbi kot prodajalka, poleg tega pa še 15 % gibljivega dela, kot ga dobi sleherni delavec v podjetju. Zanima me, kako bi mi morali obračunati osebni dohodek za štiriurno delo in kasneje, ko sem delala s polnim delovnim časom, ter ali imam pravico tak dohodek zahtevati tudi za nazaj? A. R. - MURSKA SOBOTA ODGOVOR: Na podlagi svojega delovnega prispevka glede na delovne in poslovne uspehe delovne enote v kateri dela, in delovne organizacije kot celote ima delavec pravico do udeležbe pri delitvi sredstev, ki jih delovna skcP^ ^ nameni za osebne dohodke. Osebni dohodek delavca se zato d0'®,: podlagi kriterijev, ki jih je sprejela delovna skupnost za določeno d® |j, mesto. Delavec zato prejema osebni dohodek za delo na delovnem kjer dela, in se mu tudi ne more obračunavati osebni dohodek po PrCf .iiP delovnem mestu, najmanj pa na podlagi osebnega dohodka, ki gaje P(eL(i!i nao j skoraj pred dvema letoma. Zastavlja se le vprašanje, ali ste v celoti na jjll! stovali delavko, katere delovno mesto je ocenjeno tako, da prejema P® ef din mesečno, saj le v primeru, ko opravljate vse delovne naloge določ6'1. delovnega mesta, lahko dobivate osebni dohodek na tem delovnem Kadar pa je delavec dodeljen kot pomoč na določeno delovno mcS^. mora oceniti njegov delež dela na takem delovnem mestu in glede na M dela, ki ga opcija, nato pa se mu določi tudi osebni dohodek delovno mesto. Če to ne bi bilo možno, se določi takemu delavcu .j* dohodek po delovnem mestu, kjer je najbolj podobno delu, ki gaje Od podjetja lahko zahtevate, da vam obračuna osebni dohodek za jt dveh let, zato ste upravičeni zahtevati ponovni obračun osebnega glede na dejansko opravljeno delo. a. POLJA1* I * 13 ih pa ,o- iz- ;0' o- o- jo JU je- za )V- o- iO- ri- iO- )St cij ga re^ ja- ov do ;a- ija ne ov C. 1 0 Člani kolektiva Rudnika rjavega premoga Kočevje o stališču slovenskih sindikatov ANTON JORDAN (prvi z leve), KV kovač, mesečni dohodek kakih 1300 din; preživlja ženo in 4 otroke: „Skrajni čas je bil, da se je sindikat potegnil za delavce. Vendar naj mi kdo pove, kako z 800 dinarji preživljati družino, če nimaš možnosti za dodatni zaslužek. Sam delam po 14 ur na dan, da se preživimo, pa ne zaslužim slabo v rudniku. Mislim tudi, da naši rudarji dajejo od sebe, kolikor največ morejo, in da rezerv ni več. Prav pa bi bilo, če bi družba storila nekaj in nas razbremenila prispevka, ki ga moramo plačevati železnici, da sploh še vozijo vlaki v Kočevje. „JOŽE BENCINA (drugi z leve); delavec na separaciji, samski, zaslužek približno 800 din: „Siišal sem za sindikalno priporočilo. Mislim, da bi bil zaslužek najmanj 800 din primeren za industrijskega delavca; za rudarje pa je odločno prenizek. V rudniku sem zaposlen šele 4 mesece in vidim, kako fantje garajo tam spodaj. Več kot pretegniti pa se res ne morejo!“ STANE PLANINC (v sredini), VK strojni ključavničar; meseč- ni dohodek kakih T300 din; z ženo, ki je tudi zaposlena,- preživljata enega otroka: „Če bi bil najmanjši zaslužek vsaj 1000 din, bi ob sedanji draginji nekako še bilo mogoče živeti. Seveda pa sem hvaležen sindikatom, da so se zavzeli vsaj za 800 din, kajti nekje je bilo treba začeti. Zdaj naj sindikat odločno postavi vprašanje stabilizacije dinarja, pa bomo vanj bolj zaupali. Sicer bi rekel, da pri nas ni nobenih drugih možnosti za izboljšanje zaslužkov, kot da še bolj napnemo naše sile.“ ALBIN SVETE (drugi z desne), KV varilec; z ženo, ki je zaposlena, skrbita za enega otroka: ..Pozdravljam pobudo sindikatov in njihovo skrb za delavca. Vendar zavezmanje za zaslužek najmanj 800 din pomeni metanje peska v oči, če hkrati ni prav nobenega uspeha na področju stabilizacije cen. Mislim, da bi se morali sindikati spoprijeti predvsem s tem, kajti sicer verižnega podraževanja nikoli ne bomo zaustavili. Prav zaradi tega, ker smo pri cenah kompletno .pogrnili*, je v bistvu zaman vsak trud za izboljšanje. Za naš rudnik lahko rečem, da delovnega časa ne moremo bolje izkoristiti, kot ga zdaj." MIRO POHAR (skrajno desno), KV strojnik na separaciji; mesečni dohodek kakih 1200 din; preživlja ženo, otroka in mater: „Je že lepo, če se sindikat poteguje za delavce. Ampak, realna vrednost 800 din je danes manjša kot 350 din ob reformi; že takrat pa smo rekli, da bomo ljudem zagotovih vsaj človeka znosno in vredno življenje .. . Vem pa, da pri nas resno delamo in da je delovni čas izkoriščen, da bolj biti ne more. Na račun česa naj potem dvigujemo osebne dohodke, da bi vsaj draginjo dohajali? “ • PO STOPINJAH PRIPOROČILA SINDIKATOV O NAJMANJŠEM ZASLUŽKU 800 DIN ZA NORMALNO DELO V REDNEM DELOVNEM ČASU ___________ Računajo na lepo doto Že več kot leto dni v Rudniku rjavega premoga v Kočevju nihče ne zasluži manj kot 800 dinarjev Všečno # S skrbjo za sodobno organizacijo proizvodnje v jami, ustvarjajo »doto« za novo tovarno, ki bo zaposlila sedanje rudarje Za kočevski rudnik rjavega premoga vemo že nekaj let, da umira da zanj ni rešitve, ker pač gredo zaloge h koncu. 350-članski ° ektiv rudnika se zavoljo tega že precej časa pripravlja na pre-bsrneritev. Izpeljali naj bi jo ob pomoči in sodelovanju ljubljanske °vame ELMA, ki bo v Kočevju zgradila obrat za proizvodnjo g°sPodinsjkih aparatov in v njem zaposlila rudaije, ki bodo ,. S““di sedanjo zaposlitev. Sodeč po dogovorih med rudnikom in ko !Tk0 tovarno naJ b* navedeni obrat začeli graditi v letu 1972, ondo načeli zadnje zaloge premoga, katerih izkop bi še bil rentabilen. »L ^enlabilno proizvodnjo in •jir .“fnulacijo v umirajočih rud-cflj j!110*! po navadi dosegajo na ra-^ ,Un ,te8a’ da jih enostavno ,.iz-L , Pajo‘‘. To pomeni, da na ra-iV ^Un čim nižjih proizvodnih tei fpškov skušajo izkopati kar rfeč premoga oziroma rude. p ^‘ede na geološke in druge po-,jir Ve Pa tak način ustvarjanja i# *uriiulacije za kočevski rudnik 't' ?* sPr®iernljiv, saj bi ga morali. k naPreti prej, kot pa je objektivni .0 nujno potrebno. Prav zaradi c.2; eBa so se odločili za drugačno °' ^ot; za odpiranje tako imeno-širokih čel in za uvajanje fi n.,<;lobnega jeklenega jamskega f a,, Poria- To sicer terja dolo-'L ri,ne investicije, na račun kate-Se je kolektiv pred časom moral odrekati tudi pri osebnih dohodkih, vendar pa jim spremenjeni način pridobivanja premoga omogoča doseganje višjih učinkov, obenem pa nekolikanj tudi podaljšanje življenjsko dobo rudnika. Končni rezultat je torej lahko ugodnejši. To pa pomeni, da bodo kočevski rudarji v novo podjetje prinesli kar lepo „doto“, saj računajo nekako z milijardo Sndin lastnih sredstev. Čudno se sliši, vendar je resnično: po poprečnih jamskih in rudarniških učinkih kočevski rudnik dosega rezultate, ki jim v naši državi ni primere. Prav zaradi tega so poprečni zaslužki zelo ugodni - 1530 dinarjev v letošnjem letu. Ob tem pa od marca minulega leta dalje nihče ne zasluži manj kot 800 dinarjev mesečno. Po kategorijah delovnih mest so osebni dohodki razvrščeni takole: snažilke zaslužijo med 850 in 900 dinarji; NK delavci poprečno po 940 din, PK delavci po 1125 din, KV delavci po 1500 in VKV delavci po 1730 din. Predvsem takšnim, za naše razmere lepim, za premogovništvo pa naravnost odličnim zaslužkom gre pripisati, da kočevski rudnik ne občuti takšnih težav zavoljo pomanjkanja delovne sile, ki so sicer značilne za druge premogovnike. OB 42-URNEM DELOVNEM TEDNU - VEČJI UČINKI KOT DOSLEJ! V razgovoru s predsednikom osnovne organizacije sindikata v Rudniku rjavega premoga Ko-če\je Francem Oberčem smo izvedeli, da zdaj pravzaprav žanjejo tisto, kar so posejali pred osmimi in več leti, ko so na račun zategovanja pasov najprej zgradili novo separacijo, potem pa v zameno za nerentabilni površinski kop razmahnili delo v jami in proizvodnjo posodbalja2' li z uvajanjem vseh tistih metod, ki prihajajo v poštev ob njihovih geoloških, nevarnostnih in drugih pogojih. „Naši ljudje vidijo in občutijo, da se nam je trenutno odrekanje še zmeraj tudi obrestovalo," je v zvezi s tem dejal France Oberč, predsednik rudniške organizacije sindikata. .Trav zaradi tega pri nas nikoli ni bilo takih problemov, da ljudje ne bi s srcem in z voljo izpolnjevali vsega tistega, o čemer smo se dogovorili. To pa pomeni, da so sicer veliko zahtevali od organizatorjev dela in proizvodnje, da pa so lik reti tudi sami skrbeli za čim boljše izkoriščanje delovnega časa in priprav, za naravnost zgledno delovno disciplino. Vsemu temu lahko pripišemo, da zdaj, odkar delamo le po 42 ur na teden, dosegamo celo boljše rezultate, kot smo jih poprej. Eden izmed rezultatov teh naših prizadevanj je tudi sedanja višina osebnih dohodkov, kakršne bi od srca privoščili tudi vsem našim poklicnim tova-riščem .. . “ _mG GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE KAJ LAHKO STORI SINDIKALNA ORGANIZACIJA naključje, da sindikate zanimajo glasila delovnih organizacij. Name-re(jnjhS0 Prcdvsem tistim delavcem, ki zaradi narave svojega dela nimajo hkux .možnosti seznanjati se sproti z razmerami v svoji delovni organizaciji. notr nje 50 P^arele, da je glasilo eno izmed dokaj uporabnih sredstev za SfVo n^e obveščanje in da ga lahko s pridom uporablja za povezavo s član-tud' osnovna sindikalna organizacija. vj^e ^kava »Vsebina glasil delovnih organizacij Slovenije**, katere ugoto-r0jju° jav*jamo v tej rubriki, je tudi pokazala, kaj lahko stori na tem pod-ta Se OSnovna organizacija sindikata v delovni organizaciji. Zato naslavljamo Predi- aVe* Prc^vsem na člane izvršnih odborov sindikalnih organizacij ih vpra.agamo’ da vnesejo v dnevni red ene izmed prihodnjih sej odbora tudi delu *ako osnovna organizacija sindikata obvešča članstvo o svojem Pizac" ak° ureieno za obveščanje zaposlenih o dogajanju v delovni orga-denih ln kako lahko člani delovne skupnosti spremljajo pripravo predvi-bjn ' 0chočitev organov samoupravljanja ter kako vplivajo na njihovo vse-’ Prchno so sprejete ali zavrnjene. “Potoviu1?,"3 f°’ a*’ v dc*ovnl organizaciji izdajajo glasilo ali ne, kaže najprej cinkovitost sedanjih načinov obveščanja. Preveriti je treba, ali UGOTOVITI UČINKOVITOST SEDANJIH NAČINOV OBVEŠČANJA sedanjih načinov obveščanja. Preveriti je treba, imajo zaposleni samo formalno, ali pa tudi dejansko možnost sproti se seznanjati s poslovnimi uspehi delovne organizacije, z delovnimi programi, s perspektivami nadaljnjega razvoja in zlasti, ali lahko pravočasno zvedo za vsebino in cilje organom samoupravljanja predlaganih ukrepov in odločitev. Seveda mora zanimati sindikalne delavce, kako lahko s posredovanjem sedanjih načinov obveščanja člani sindikata spoznavajo delo svoje organizacije in kako se takih načinov obveščanja poslužujejo pri izražanju svojih pogledov, stališč ter mnenj. Tam. kjer ugotovijo, da sedanji sistem obveščanja ne deluje zadovoljivo, naj osnovna organizacija sindikata prek svojega izvršnega odbora priporoči organom samoupravljanja, da ta problem obravnavajo. Pri tem kaže predvsem pridobivati podporo vodilnih delavcev, ker so ti v celoti najbolje obveščeni in pomenijo za vsak sistem obveščanja jedro informacijskih virov. Hkrati je tudi treba zahtevati temeljito analizo internih samoupravnili aktov zlasti statuta - ter.čimprej vnesti vanj ustrezna določila o obveščanju kot vnega odločanja. Sleherna osnovna organizacija je prejela ut V I I V/V* 4.4 J ^ v. XX ^ J •• *****'" upravljanje v sodelovanju strokovnih sodelavcev sveta in železarne Jesenice pripravila obširno komentirano gradivo o ureditvi vprašanj obveščanja v statutu delovne organizacije in v pravilniku o informiranju in poslovni tajnosti. Ce pristojni organ priporočila izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata o ureditvi obveščanja ne upošteva in ničesar ne ukrene za izboljšanje obveščanja zaposlenih, kaže izvršnemu odboru prevzeti pobudo. Po zgledu občinskih odborov za tisk in informiranje v delovnih organizacijah, ki delu- n UJEST POHIŠTVO VASE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLAUD1JA ALEKSANDRA ali nova FLORIDA Za vas Izdeluje BREST Cerknica Z ODPRTIMI OČMI Na rob sindikalnega posveta o vseljudskem odporu Predsednik Tito je pred leti dejal, da delajmo tako, kot da bo sto let mir, hkrati pa bodimo pripravljeni, da gremo - če bo treba - že jutri v vojno za svojo neodvisnost. Iz tistih dni, ko smo se učili zgodovino starega veka, pa se spominjamo, da so podobno razmišljali že stari Rimljani, saj so trdili naslednje: če želiš mir, potem bodi pripravljen na vojno. Ni naključje, da se razmišljanja in želje za mir povezujejo s spoznanjem, da je najbolj varen tisti narod, ki je pripravljen na vojno, čeprav je vojna,, zadnje, kar bi želel doživeti. Dejstvo namreč je, da so plen osvajalcev vedno in najprej postajali tisti narodi, ki niso bili pripravljeni na vojno, saj je prav ta njihova nepripravljenost vzbujala apetit napadalcev, da bi se čimprej polastih lahkega plena. In čeprav se je svet zelo spremenil, še vedno velja, daje vojna najbliže tistim narodom in državam, ki zapirajo oči pred njeno nevarnostjo. To spoznanje je bilo na različne načine močno poudarjeno tudi na posvetovanju o koncepcijah in pripravah na splošni odpor, ki gaje te dni organiziral RS ZSS z namenom, da se sindikalni delavci seznanijo s temi pripravami in da se vanje vključijo na način, ki bo zagotovil čim večji uspeh. Za našega delovnega človeka je vojna v skrajnem nasprotju z njegovimi graditeljskimi prizadevanji in cilji, vendar pa ga to ne zavaja v iluzije o večnem miru. Zaveda se, da je vojna politika velikih sil stvarnost, s katero mora računati. Verjetno bo držalo, da splošni atomski spopad ni verjeten, ker bi uničil ves svet, zato pa lokalne vojne niso samo realna možnost, temveč tudi stvarnost. Po zadnji svetovni vojni smo imeli v svetu kakih petdeset takšnih vojnih spopadov, nedavni dogodki na Cehoslovaškem pa so dokaz, da tudi vojne v Evropi niso izključene. Velike silo si stalno prizadevajo razširiti svoja vplivna področja in interesne sfere - in v teh prizadevanjih stalno tipajo za najšibkejšimi točkami, kjer bi z nenadno, hitro akcijo postavile svet pred storjeno dejstvo. Uvodi v takšne akcije so različni: včasih je to pohtičen in ekonomski pritisk na določeno državo, včasih je to notranja diverzija, ki da možnost za odkrito intervencijo, vedno pa je cilj kratkotrajna vojna, ki odpira možnosti za nadaljnje podobne akcije. Tam, kjer se takšni računi ne izidejo (Vietnam!), se stvari zapletejo in agresorji spoznajo, da kljub svoji veliki vojni premoči ne morejo pokoriti naroda, ki za vsako ceno želi ohraniti svojo svobodo. Na teh spoznanjih temelji tudi naša koncepcija o vseljudskem odporu vsakemu morebitnemu agresorju - o ofenzivnem odporu vseh in vsakogar z vsemi sredstvi! V naši ustavi je zapisano, da nihče ne more podpisati kapitulacije Jugoslavije - to pa pomeni, da bi vsaka agresija na našo državo povzročila splošni, organizirani, oboroženi odpor vsega njenega prebivalstva. Na takšen odpor kateremukoli agresorju, ki ima iz strateških razlogov skomine po našem ozemlju, iz političnih razlogov pa mu ne „diši“ naš samoupravni sistem, se pri nas že dalj časa tudi organizirano pripravljamo. V teh pripravah smo dosegli že pomembne uspehe in jih bomo vedno bolj izpopolnjevali. Tega ne skrivamo, celo nasprotno: želimo, da vsi vedo, da bomo zelo trd oreh za vsakogar - tak oreh, na katerem si vsakdo lahko polomi zobe. ičot družbeno-pohtična organizacija imajo sindikati v pripravah na vseljudski odpor predvsem ideološko-politične naloge. V polni meri morajo prispevati k ureditvi številnih bistvenih vprašanj našega nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja, krepiti morajo našo notfanjo stabilnost in s tem tudi patriotizem vseh naših ljudi ter pripravljenost, da se borimo za to, kar imamo in kar bomo še dosegli. V delovnih organizacijah pa morajo biti sindikati eden najmočnejšifi dejavnikov v pripravah za odpor, med katere prav gotovo sodi vsaka dejavnost, ki krepi telesno kondicijo delavcev. Ne gre za preplah, ne gre za nekakšen alarm! Gre enostavno za to, da moramo imeti odprte oči za stvarnost v svetu, da s to stvarnostjo računamo, saj nam to daje najtrdnejše zagotovilo, da bomo lahko - pripravljeni na vse - prav zaradi tega še naprej v miru gradili našo samoupravno socialistično skupnost. MILAN POGAČNIK jejo v okvirih občinskih sindikalnih svetov v Mariboru, Celju, Velenju, Novem mestu in na obalnem področju, je smiselno imenovati nekajčlansko komisijo za to problematiko. Njena naloga naj bo predlagati ustrezne načine za učinkovito obveščanje v delovni organizaciji, zbrati za delo pripravljene ljudi, zagotoviti sredstva - če drugače ne iz sredstev osnovne organizacije sindikata - ter začeti z delom. ZA ZAČETEK MORDA OBČASEN BILTEN ALI REDNO IZHAJAJOČE GLASILO Izdajanje občasnega biltena ali redno izhajajočega glasila kot posrednega načina obveščanja priporočamo predvsem zato, ker je danes vse manj možnosti, da bi zaposlene redno obveščali na sestankih. Organizacija dela in delovne dolžnosti ne dovoljujejo več sestankovanja med delovnim časom, po končanem delu pa ima večina delavcev številne osebne opravke in posle, zato se le s težavo udeleži sestanka. In še nekaj: sestanki zlasti večjih skupin ne omogočajo in ne spodbujajo izmenjave mnenj zaradi grupnega pritiska, saj bolj plahi in neodločni ljudje nočejo diskutirati vpričo večje skupine. Za izdajanje občasnega biltena ali redno izhajajočega glasila govori več razlogov. Tudi v manjši delovni organizaciji, ki šteje nekaj sto zaposlenih, so možnosti za tak način obveščanja. Izkušnje kažejo, da doslej v nobenem primeru ni bilo vprašanje denar, saj z izjemo nekaj več sredstev za nakup cenenega eyklografa ni treba drugega kot primeren papir in veliko dobre volje. Ob odločitvi za druge vrste tiska pa je priporočljivo izbrati bodisi cenen offsetni tisk ali klasični ploski tisk, kije primeren za naklade od 1500 do 4000 izvodov. Ker prostor nc dovoljuje podrobnejšega utemeljevanja prednosti posameznih vrst tiska in olajšati izbor med občasnim biltenom in redno izhajajočim glasilom, priporočam, da preberete knjigo „Kako informirati samoupravljavce", ki sem jo pripravil prav za take namene, izdala pa jo je delavska univerza „Tomo Brejc" v Kranju. Ce pa boste imeli pri snovanju obveščanja kakršnekoli težave, priporočam, da se obrnete na komisijo za tisk in informiranje pri občinskem svetu Zveze sindikatov, če take komisije ni, se obrnite za pomoč na odbor za tisk in informiranje v delovnih organizacijah pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. DUŠAN REBOLJ PRIHODNJIČ: ..DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE POMAGAJO UREDNIKOM" TOKOVI GOSPODARJENJA ZA TAPISOME, PREPROGE, OBLAZINJENO POHIŠTVO Komentatorjev stolpec ZAKAJ PRAV TRGOVINA? V razvoju Slovenije do leta 1975, pa tudi v daljšem obdobju si veliko obetamo od trgovine. Nič čudnega, saj leži naša republika na križišču mednarodnih poti. Vendar vsi gospodarstveniki niso mnenja, da lahko Slovenci z gotovostjo računamo na izkupiček od trgovanja. Po njihovem mnenju bi kazalo naš razvoj opreti namesto na trgovino na kakšno drugo, bolj donosno gospodarsko panogo. Imajo prav? Podatki razkrivajo, da je trgovina za industrijo naša najmočnejša gospodarska dejavnost in v Sloveniji celo relativno močnejša kot v državi. Tako ustvarja v vsej državi največji narodni dohodek industrija, za njo kmetijstvo in na tretjem mestu je trgovina z 19,1-odstotno udeležbo. V Sloveniji je prav tako najmočnejša industrija, na katero odpade 46,2 % narodnega dohodka, na drugem mestu pa je trgovina s 23,2 % udeležbo v ustvarjanju narodnega dohodka. Kmetijstvo je za polovico slabše, njegov delež je namreč 12,4 %. Tudi pomen trgovine v Sloveniji narašča hitreje kot industrijske proizvodnje. V zadnjih desetih letih se je narodni dohodek v industriji povečeval po letni stopnji 11,8 %, narodni dohodek trgovine pa po letni stopnji 13,0 %>. Tako je znašala udeležba trgovina pri ustvarjanju narodnega dohodka leta 1959 - 9,5 %, deset let pozneje pa že 23,2 %, kar pomeni več kot podvojitev dohodka. Razvoj trgovine v Sloveniji lepo ponazarja tudi število zaposlenih. Če primerjamo spet zadnjih deset let, to je od leta 1960 do 1969, se je v tem obdobju zaposlitev v trgovini povečala za 85,6 % (od 24.374 na 45.249 delavcev), medtem ko se je skupno zaposlitev v tem času povečala za 23,4 %. V organizaciji trgovine se število podjetij sicer manjša, število prodajaln pa povečuje. Do konca lanskega leta je bilo v Sloveniji 6.175 prodajaln trgovine na drobno, kar pomeni, da pride na eno trgovino 279 prebivalcev. Vendar je treba pripomniti, da so v navedenem številu zajete prodajalne vseh vrst trgovine na drobno, trgovska podjetja na debelo, prodajalne kmečkih zadrug, industrijskih in obrtnih podjetij, kmetijskih posestev in tudi lekarne. Pred desetimi leti, to je leta 1960, pa je bilo trgovin kakih tisoč manj. Največji promet imajo trgovine v večjih mestnih središčih in seveda po številu prebivalstva večjih občinah. Na prebivalca Slovenije je prišlo lani 4999 dinarjev prometa v trgovini na drobno. Večina občin je blizu tega poprečja, le občina Ljubljana-Center ga visoko presega. Da pa je trgovina v Sloveniji mnogo bolj razvita kot v vsej državi, pove tudi podatek, da pride na prebivalca Jugoslavije le 2793 dinarjev prometa v trgovini. Teh nekaj podatkov prepričljivo dokazuje prednost investicijskih naložb v razvoj trgovine, namesto v kakšno drugo, na videz „perspektivno“ gospodarsko panogo. Ideje o naglem zaslužku z gradnjo nove tovarne so pogosto rodile „zaplanirane investicijske objekte4', krediti za razvoj trgovine pa so se še vselej obrestovali. Zato o vprašanju, ali razvijati na Slovenskem trgovino ali ne, ne kaže več načelno modrovati. Odgovor je preverjen: razvijati! S KAMERO PO KOLEKTIVIH NOVA SAMOPOSTREŽBA V Novem mestu je 14. oktobra veletrgovina Mercator odprla novo samopostrežno trgovino. To je 435. trgovina in 50. samopostrežna trgovina tega podjetja. Novo mesto se je zadnje čase tako razširilo proti jugovzhodu, da je postalo vprašanje novih trgovskih prostorov nujno. Mercatorjeva odločitev, da zgradi moderno samopostrežno trgovino, so potrdile tudi ekonomske analize kupne moči in porabe prebivalstva. Površina trgovin in prikupnega bifeja je 730 kvadratnih metrov. Zgradba, ki jo je zgradilo gradbeno podjetje Grosuplje, pa je veljala 3 milijone 200 tisoč dinarjev. ALI BO HOTEL TURIST POSTAL LASTNIK MOTELA? Ob avto cesti pri Grosupljem gradi gradbeno podjetje Obnova nov motel. Po načrtih inž. arh. Grege Košaka so ga začeli graditi lani septembra in bo gotov pred-vidomii 15. novembra letos. Objekt bo zaključena celota s spalnim traktom (67 ležišč), taverno in restavracijo (360 sedežev), zimskim (8 x 5 m) in letnim bazenom (25 x 12 m), kjer bo voda ogrevana, in kamp prostor. Objekt gradi Obnova za tržišče in bo stal 10 milijonov 640 tisoč dinarjev. Najresnejši kupec je hotel Turist. Capljamo za razvojem? Ro XVIII. gostinsko-turističnem zboru v Rogaški Slatini (Nadaljevanje s 1. strani) beležili mnogo boljše rezultate turističnega prometa kot v drugih jugoslovanskih republikah in ko smo precej povečali turistične zmogljivosti tako v notranjosti kot ob morju, se je v vsej ostrini izkazalo, da nam primanjkuje sposobnih gostin-sko-turističnih kadrov. Zato se je organizator letošnjega gostin-sko-turističnega zbora Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije odločil, da naj zbor načne prav problematiko kadrov. Uvodni referat na to. temo je pripravila Mira Frolov, tajnica republiškega odbora tega sindikata. Za naš list je po končanem zboru povedala naslednje: „Dejstvo je, da na področju turističnega gospodarstva nimamo dovolj strokovnega kadra. Od 11.482 zaposlenih v gostinstvu in turizmu jih ima le 181 ali 1,57% visoko in višjo strokovno izobrazbo, 1.021 delavcev ima srednjo izobrazbo, 4.449 pa ima kvalifikacijo. Če pa bi hoteli zadovoljiti trenutnim potrebam po kadrih, potem bi takoj potrebovali najmanj 300 delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo, 1.143 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo in več kot 5000 delavcev s poklicno kvalifikacijo." „Ali ste na letošnjem gostinsko-turističnem zboru dobili vsaj delni odgovor na vprašanje, kakšne gostinsko-turistične kadre sploh potrebujemo spričo vse večje raznolikosti turistične ponudbe?“ „Odgovora na to vprašanje na zboru seveda nismo dobili. Rečem pa lahko, da smo glede Za DE govori Mira Frolov, tajnik sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije izobraževanja kadrov za delo v turizmu pri nas še v precejšnjem zaostanku. Tudi nismo še v celoti preanalizirali, katere kadre potrebujemo in kakšen naj bi bil njihov profil. Izoblikovali smo le nekatere klasične poklice v gostinstvu in jim prilagodili šolske programe, kot denimo to velja za kuharje in natakarje. Nismo pa še razčistili vprašanja, kakšno znanje je potrebno za širše turistično področje in ali naj ta kader v prihodnje prihaja iz šole. Tudi še ni jasno, za katere vrste dela bi morah gostinsko-turistične kadre dodatno izobraževati za delo na turističnem področju. Mislim, da je zdaj naloga vseh nas, zlasti pa gostinsko-turističnih delovnih organizacij, da na osnovi analiz in programov povemo, kakšne delavce potrebujemo v turističnem gospodarstvu in kako naj bi jih šolah." „Veijetno ste na zboru spre-jeli tudi konkretne zaključke, kako izboljšati kadrovsko strukturo v turističnem gospodarstvu naše republike? “ „Bilo bi napak pričakovati, da bo zbor, kakršen je bil v Rogaški Slatini, razrešil vso zapleteno problematikopomanjkanje strokovno usposobljenih gostinskih in turističnih delavcev. Smo pa na zboru nakazah številne naloge, kijih bomo morah skupaj z vsemi zainteresiranimi dejavniki hitreje in učinkoviteje razreševati. Tako se bomo morah najprej pogovoriti o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti, ki naj bi skrbela za vzgojo gostinskih in turističnih delavcev. Predlagali smo tudi, naj bi izdelali poseben program izobraževanja delavcev, ki bodo zaposleni v novozgrajenih turističnih objektih. Ob tem pa smo tudi zahtevali, naj bi gospodarskim organizacijam storitvenih dejavnosti zmanjšali prispevke iz osebnih dohodkov. Tako pridobljena sredstva naj bi delovni kolektivi porabili za izobraževanje svojih delavcev." KAM Z DRŽAVNIM KAPITALOM? gE NAJBOLJE: TJA, KJER SMO VZELI! Kakšni so predlogi komisije zvezne skupščine za revizijo predpisov s področja kreditno-monetarnega sistema Komisija zvezne skupščine za revizijo predpisov s področja kreditno-monetarnega sistema, ki ima nalogo, da pripravi predlog, kako v prihodnje uporabljati sredstva državnega kapitala, ki so zdaj na posebnem računu, sodi, da bi morali z zveznim zakonom izločiti državni kapital republik in drugih družbe- no-političnih skupnosti iz kreditnega sklada bank in zanj uveljaviti enak režim kot za kapital federacije. Republike in družbeno-politične skupnosti pa naj bi s svojimi predpisi določile, kako bi ta sredstva uporabljali v prihodnje. Glede vprašanja, kakšna bo funkcija državnega kapitala, ko bodo 'uporabniki teh sredstev začeli vračati anuitete, pa je komisija pripravila nekaj predlogov. Po prvem naj bi se delovnim organizacijam, ki so dobile take kredite, dolgovi zmanjšali ali sploh odpisali, po drugem pa naj bi sredstva državnega kapitala uporabljali- za tiste potrebe gospodarstva, za katere bi tudi v prihod- nje morali jemati sredstva gospodarskim organizacijam. Prvi predlog so v zvezni gospodarski zbornici odločno zavrnili, ker bi bili uporabniki teh sredstev v privilegiranem položaju, drugega pa zato, ker pomeni novo verzijo državnega kapitala. Ena od variant pa je tudi predlog, naj bi sredstva, ki so trenutno namenjena za uresničitev raznih programov, pustili družbeno-političnim skupnostim, da bi z njimi financirale infrastrukturne objekte, ki jih za zdaj še ni mogoče financirati drugače. In naš komentar? Kaj če bi se tokrat vendarle ravnali po tisti znani.. . ,1, kjer si vzel!" PO ŠTIRINAJSTIH DNEVIH DRUŽBENEGA DOGOVORA LJUBLJANSKIH TRGOVCEV V nedeljo spet odprto! Medtem ko nekateri dc' lajo pet dni na tedefl/ drugi nimajo niti ste nedelje Le dve nedelji so bile | Ijanske trgovine zaprte, že tret' g jo pa so se znova morala odpfe' ^ ti vrata nekaterih prodajaln. Lj' g ko je odločila inšpekcijska slu* | ba skupščine mesta Ljubija111 g „Ženske so jokale, ko so zve_ ^ dele za ta ukrep ...nam J ^ povedal tajnik mestnega odbon ^ sindikata storitvenih dejavno8 g Janko Vehkonja. „Vseeno P g smo storili korak naprej: če I j bilo poprej odprtih ob nedelj8® g v Ljubljani 51 trgovin s Pre T hrambenimi artikli, jih bo j slej le 11, vse samopostrežb f= trgovine pa še naprej ostajaj0 ^ zaprte..." .‘1 „Kako da so si trgovci prt1? ^ slili in niso ostah dosledni svoj8 g mu sklepu," smo vprašali tov8' g riša Vehkonjo. >• fr ^ Nezadovoljstvo in saniolju^ je posameznikov je bilo ob P°“ pišu družbenega dogovora ljb“ Ijanskih trgovskih podjetij j,, likšno, da smo se kljub šte _ ^ nim pomislekom le odločili ^ nedeljsko službo prodajaln ^ kruhom, mlekom, mesom- sa1 jem in z zelenjavo. Kar Pa va sklep inšpekcijske skupščine mesta Ljubljane, m nim, da ne temelji na zakoni osnovi..." i Nekatere delavke-matere, Vji so zaposlene v trgovski mrezr prehrambenimi artikli, bodo , ko še naprej delale sedem na teden in bodo lahko o 42 si nem delovnem tednu sam0 njale. J „Dokazano pa je, da pom ^ jo odprte trgovine v nedeljah , delovne organizacije izfP10 6 nadaljuje Janko Velikonja- bolj pomembno kot to r.^ jrali slej ^ dejstvo, da bomo mo ^ prej zagotoviti vsem Ijudenb.J delajo v trgovini, normalne ^ lovne pogoje. Zato dovolite-še sam zastavim vprašanje: ^ tisti, ki vztrajajo, da so trg0 ^ odprte tudi ob nedeljam pripravljeni pokriti stroške lovnim kolektivom, ki jih silijo? Mislim, da se kaj ne bo zgodilo! takeH* A- Ul iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin11 % Končno-1 a- ~ Kakor je znano, je na J ^ rina pobirala dajatve oo g* za kmetijskih strojev jn ^ gl dij prav tako pridno K jz* M uvoza avtomobilov in in ^ lepotno nego. Kmetje so \ ga' leta trkali na vrata zvC |f ‘mpščine. Zdaj pa, skupščine. m«: tudi kmetom boj prijazno sonce. .0 d>i« > —rt*«*' UdJC JC Ildnue^ stališča o mnogih olaj^ Tako predlaga, lahko na nabavljali vse ske stroje in druga n . neiJ sredstva. V zakon o QSS^ kmetijske naprave za jl teh napravah uporabil gSei \ 1511 imjiiaiaii -f''- -1, C,- , , dopolnilno delo drugi n pj | na svojem gospodarsi ^ l tudi pri opravljanju tegl j'H drugim. Komisija razen predlaga ukinitev P05®,^ te prometnega davka na .«( Rsfe ne dele za traktorje h1 tI5' —Hilli stroje, naj traktorjev torskih priključkov ne obdavčevali. -i’ A TOKOVI GOSPODARJENJA * * ) le- >n, '0- VELE B LAGOV N I CA ja priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje za tuje kupce je v hiši menjalnica ub-g ret-| ire-| Tai u*g ni J .j£l on | )S«| :)e § j^l & f Trgovina in proizvodnja sta si podali roke Z absolutno večino je kolektiv tržiške tovarne pil »Triglav« izglasoval priključitev k ljubljanski »Metalki« # Integracija v obojestransko korist Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA# Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 L i 11 d i i a a. a BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka LJUBLJANA BLAGOVNICA NAMA, Kočevje |llllllllllilllliiii!il||||i!|i|{|i|j!llllljjjjj||jj|jlljjjljjlg KAKŠNE SO PERSPEKTIVE ZDRUŽEVANJA TRGOVINE S PROIZVODNJO [ Gilette I I podaja I roko 1 ( Iskri j | Pržanj | ^ Iskrina Tovarna za || y\t g elektroniko in avtomati- = ~ Pržanj je nedavno = sklenila z znano ameriško g l^mo Selectron pogodbo §| P sodelovanju na področ- H Ju proizvodnje tako ime- š n°vane zabavne elektro- S jpke. lak o bo Iskra = Pržanj izvozila v prihod- M letih v Združene g države Amerike 500 do § tisoč prenosnih g ernobelih televizoijev v s rednosti 200 milijonov H “olaijev. 1 Obenem v Pržanju raz- M šušljajo tudi o sodelova- g nJb z ameriškim koncer- g bom Gilette iz Bostona, g je med drugim tudi H ^nik tvrdke Braun, g Predstavniki koncema g ilette so namreč pred g jVi obiskali Tovarno za g elektroniko in avtoma- = "ko v Pržanju in se pogo- g tikali o razširitvi poslov- g tih odnosov na področju g Proizvodnje brivnikov g Braun - iskra pa tudi o g laganjih kapitala firme 1 aette v to Iskrino tovar-n°. _ . hetna bruto proizvod- = ^a koncema Gilette zna- = več kot 800 milijonov M olajjev. In še ena zani- g Ppvost: bostonski pred- g “tivniki koncema GHette g hili tokrat prvič v naši H tizavi sploh. I U == Jiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! KLJUB 120-LETNI TRADICIJI V SLOVENJGRAŠKI TOVARNI USNJA PREUSMERJAJO PROIZVODNJO Odpirajo rentabilna delovna mesta Po prvih predvidevanjih naj bi delovna organizacija dosegla rekordno realizacijo v letu 1973 # Kmalu bo treba poiskati novo ime za tovarno Kar 90 % članov delovnega kolektiva tržiške tovarne pil „Tri-glav“ se je v minuli ponedeljek odločilo za priključitev k Metalki. Sklep o integraciji je potrdil tudi delavski svet podjetja Metalke. Interni program Metalke je to integracijo predvidel šele za prihodnje leto, toda hitri gospodarski premiki so silili kolektiv, da se čim hitreje vključuje v proizvodnjo. Rezultati tesnejšega sodelovanja med trgovino in neposredno proizvodnjo se bodo slej ali prej pokazali pri obeh partnerjih. Na eni strani bo trgovina odpirala proizvodnji tržišče, na drugi strani pa bo proizvajalca seznanjala z zahtevami potrošnika. ^OBJEKTIVU Integracija obeta tržiški tovarni pil v prvi vrsti modernizacijo proizvodnega procesa. Prve investicije, ki bodo znašale štiri milijone N-din in bodo naložene v novo opremo in v gradnjo novih proizvodnih prostorov, bodo omogočile ukinitev ozkih grl v proizvodnji. Po rekonstrukciji tovarne, ki bo izvedena v prihodnjem letu, se bo letna proizvodnja te tovarne dvignila od 1,400.000 na 3,250.000 pil oziroma od 16,000 na 25,000 pil na zaposlenega, kar za tovarno, ki proizvaja različne vrste pil, vsekakor ni malo. Modernizacija proizvodnje je nujen pogoj za uspešno poslovanje „Triglava“, kajti sicer se lahko primeri, da bo konjunktura, ki danes vlada na tržišču pil, pustila v tej tovarni zgolj grenko spoznanje, da se jim je izmuznila iz rok življenjska priložnost. Metalka prodaja izdelke že-lezninarske stroke na domače in tuje tržišče, v svojo poslovno mrežo je zajela trgovino na debelo in drobno ter sektor zastopstev, zdaj pa je pogumno stopila tudi na področje proizvodnje. Tako v Metalki utemeljujejo to svojo odločitev: „Če želimo postati najboljši, če ho- čemo boljše poslovati, moramo nuditi najkvahtetnejše, najmodernejše in najcenejše blago. Pogoj za to pa je: biti moramo proizvajalci in prodajalci obenem." Zakaj prav tovarna pil iz Tržiča? Tržiški „Triglav“ ima za sabo že dolgoletno tradicijo, saj je pred kratkim stopila v Abrahamova leta. V zadnjih letih je ta tovarna povečala obseg proizvodnje, izboljšala je kvaliteto svojih izdelkov, opravila je prvo stopnjo modernizacije in reorganizirala proizvodni pro- ces. Pred nekaj leti smo jo prvič zasledili v samem vrhu jugoslovanskih izdelovalcev pil in še danes se trdno oklepa prvega mesta. Konkurenca na domačem in zunanjem tržišču pa jo neprestano silita, da izboljšuje kvahteto pil in jim znižuje ceno. „Triglavu“ je bil torej potreben partner, ki bo stalno raziskoval tržišče in prodajal njegove izdelke, ter mu hkrati nudil možnost rekonstrukcije tehnološkega procesa in modernizacije strojnega parka. Uspešna integracija je možna le, če sta ob vstopu oba part-neija enakopravna, kajti z nekom, ki ima občutek, da visi nad njim Damoklov meč, ni lahko sodelovati. Tovarna pil „Triglav“ iz Tržiča v prihodnje sicer ne bo imela statusa pravne osebe, imela pa bo svoj interni obračun - spremljala bo pro-izvdonjo, plan, stroške in konč-“impeh. V.K0GEJ V Tovarni usnja Slovenj Gradec so že pred leti začeli s preusmerjanjem proizvodnje. V tej usnjami so si vseskozi prizadevali uvajati sodobno tehnologijo, proizvodni ciklus pa so uspeli zmanjšati od 60 na 14 dni. Pa vendar zadnja leta niso več uspeli v ceni pokriti proizvodnih stroškov. Kljub tradiciji so se v Slovenj Gradcu pravi čas odločili, da preusmerijo proizvodnjo. Niso čakali, kot je dejal direktor Oto Sekavčnik, da bi jim kdo prinesel „recept“ za gospodarjenje v prihodnje, pač pa so se lotih preusmerjanja proizvodnje, ah bolje osvajanja nove proizvodnje. Medtem ko so leta 1966 dosegli rekordni namok 1900 ton, bo letošnji namok znašal le še kakih 650 ton. V tem letu bo usnjama udeležena v vrednosti proizvodnje le še z eno petino. S preusmerjanjem proizvodnje so začeh že pred leti, to pa jim je omogočilo tudi odpiranje novih, produktivnih in rentabil- sicer obrat gumirane žime, obrat kokos-sisal kap, obrat za montažne dele za čevljarsko industrijo ter nov obrat za predelavo penastih mas za potrebe avtomobilske in tapetniške industrije, v katerem je stekla proizvodnja prav pred kratkim. Pomembno je, da so dosegli v teh novih obratih velikoserijsko proizvodnjo in da svoje izdelke uspešno prodajajo na tujih tržiščih. S predelavo penastih mas pa so začeh prvi pri nas, Slo-venjgrajčani pa so poslali tudi prvi na naše tržišče kokos-sisal IM IIMI ST POHIŠTVO kape, ki smo jih doslej uvažah iz Zvezne republike Nemčije in jih v dokajšnjih količinah uporabljajo v tapetniški industriji. Proizvodnja je na zahodnoevropski ravni, prav tako tudi cene. Važno pa je še, da so v Tovarni usnja Slovenj Gradec prav letos povečah v obratu za izdelavo montažnih delov za SL? slenih se je povečalo skorajda za polovico. Zraven usnjarne pa zdaj delujejo v slovenjgraški Tovarni usnja še štirje obrati, kjer je vpeljana nova proizvodnja, in Dokaj dobri rezultati Uspešna izvozna prizadevanja podjetij v Zasavju Delovne organizacije v Litiji, Zagorju ob Savi, Trbovljah in Hrastniku so od januarja do konca septembra prodale v tujino blaga v vrednosti 5 milijonov 300.000 dolarjev. Vendar so letošnja izvozna prizadevanja številnih zasavskih podjetij povezana z večjimi težavami kot lani. Glavni razlog za to so višje cene surovin in reprodukcijskega materiala, zaradi česar prodaja blaga ni več tako stimulativna, nekatere dejo vne organizacije pa še izgubljajo z izvozom, ker so se za cene dogovorili že lansko jesen in jih letos seveda ni bilo mogoče spreminjati. Presenetljivo povečujeta obseg izvoza litijska Predilnica in Lesna industrija. Iz teh podjetij so v letošnjih devetih mesecih izvozili v vrednosti več kot 1 milijon 500.000 dolarjev, kar je za 53 %! več kot lani. Zasavska podjetja izvažajo zdaj najmanj dve tretjini blaga na območja s trdnimi valutami. Med podjetji so kolektivi, ki praktično prodajajo vse svoje izdelke na zahod, kot denimo Steklarna, Predilnica, trboveljsko Zlatarstvo, Elit-Investicijski biroji in drugi. Med izvoznike se jeletos uvrstil tudi kolektiv Zasavskih premo- i uvaiiu usnju oiovenj urauec govnikov, ki je doslej prodal v Avstrijo premoga v vred- dosegh 50 milijonov din realiza-nost. blizu 200.000 dolarjev. cije, prihodnje leto 60 milijo- ySnr«Ti’ 7a b.°. vredn°st] letošnjega izvoza iz Za- nov din, v letu 1973 pa rekord- savja presegla 7 milijonov dolarjev, ce pa bi upoštevali no realizacijo — 100 miliinnnv pn tem še usluge in storitveza izvoz, bi se vrednost d „ 1UU.miH)onov malone podvojila dinaijev pn 700 zaposlenih. (an) ne zmogljivosti za proizvodnjo okvircev, in sicer od 150.000 na 1 milijon metrov na mesec. V slovenjgraški Tovarni usnja prav zdaj resno razmišljajo o tem, če ne bi kazalo že v kratkem povsem opustiti proizvodnje usnja. Tovarna se žeh v večji meri vključiti v programe nosilcev nadaljnjega gospodarskega razvoja na Slovenskem. Slpvenj-grajčani želijo v okviru občine same s koncentracijo sil, sredstev in kapacitet ustvariti možnosti za cenejšo, večjo in renta-bilnejšo proizvodnjo, hkrati pa se vldjučujejo tudi v razvoj Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Kljub opuščanju proizvodnje usnja bodo letos v Tovarni usnja Slovenj Gradec -m- J v*-, ^ Bijeta vodi I Hus[e eden prvih, ki s v „Krki“ oddelek za terato-se pri nas ukvarja s tovrstnimi Tovarna zdravil „Krka“, Novo mesto se nenehno razvija. Iz skromnega laboratorija pred približno dvajsetimi leti, ki je imel le nekaj zaposlenih, je zrasla v tovarno z kakimi 1.500 delavci. In še vedno raste. V Ločni pri Novem mestu, kamor se je tovarna preselila, postavijo vsako leto nekaj novih obratov. Poleg proizvodnje zdravil in kozmetičnih preparatov se že več let ukvarjajo tudi z raziskovalnim delom. Približno pred letom in pol pa so v „Krki“ ustanovili oddelek, ki se kot prvi v državi ukvaija s teratolo-gijo, to je vedo o nakazah pri novorojenčkih. „Gotovo se spominjate afere s pomirjevalnim zdravilom talodomit, ki je povzročil toliko deformiranih novorojenčkov," mi je začel razlagati inž. Mirko Bašljeta, ki vodi ta oddelek. „Takrat so zagnali alarm in posebno na zahodu mora biti vsako novo zdravilo preizkušeno tudi proti tovrstnim učinkom. Tudi pri nas iščemo nova zdravila in čeprav Jugoslavija nima še ustreznega zakona, smo se v „Krki“ lotili teh preizkusov. Sodelujemo z ustreznim institutom univerze v Amsterdamu." Ni lahko priti do novega zdravila. V Jugoslaviji nismo doslej odkrili še nobenega, vsaj tako trdijo v „Krki“. Da bi neka snov, ki jo pripravijo kemiki v laboratoriju, postala zdravilo, traja povprečno 7 let. Po nekaterih podatkih za leto 1963 je bilo potrebno napraviti 3.000 različnih snovi ali, kakor pravijo, substanc, da so dobili eno uporabno zdravilo. To seveda stane veliko denarja. Menda povprečno 100.000 dolarjev za eno zdravilo. Vsaka substanca, ki je predvidena za zdravilo, mora tudi skozi preizkuse, kako učinkuje na potomce. Kot poizkusne živalice so bele podgane in miši. Podgano oplodijo in ji med nosečnostjo dodajo substance, ki jih preizkušajo, v želodec ali z injekcijo. Dvajseti dan, to je dva dni pred kotitvijo, izrežejo plodove in ugotavljajo morebitne nenormalnosti na telesu mlade podgane. Zdravila so tako občutljiv proizvod, da je od natančnosti preizkusov odvisno zdravje ljudi in celo življenje. Takšen je prepariran zarodek podgane. Po posebnem postopku barvanja ’ kosti dosežejo, da postane lepo vidna tudi najmanjša deformacija. „$tala pravijo prostoru, kjer imajo podgane, namenjene za poskuse. Stalna temperatura, stalna nega in „vizite“ -natančnost je pomembna, če hočejo, da bodo tudi rezultati poskusov uspešni. PREDSEDNIK SVETA ZSJ O STANOVANJSKI POLITIKI Za stanovanjsko gradnjo več družbenih sredstev Sedanja stanovanjska gradnja je premajhna in predraga Na svoji zadnji seji je Svet ZSJ na podlagi obširna dokumentacije zelo kritično ocenil dosedanje rezultate stanovanjske gradnje, kar velja tudi za prve osnutke razvoja stanovanjskega gospodarstva v naslednjih petih letih. Predsednik jugoslovanskih sindikatov Dušan Petrovič-Šane je v zvezi s temi vprašanji dejal med drugim naslednje: „ V zadnjem času so se tisoči delavcev vselili v nova stanovanja, vendar pa trenutno v Jugoslaviji primanjkuje 700.000 stanovanj, v zadnjih petih letih pa je bilo zgrajenih 700.000 stanovanj manj, kot pa je bilo predvideno s programom stanovanjske izgradnje. To je piizadelo predvsem delavce, med njimi najbolj tiste s srednjimi in nizkimi osebnimi dohodki. Po obdobju, ko smo stanovanja „delili“, smo se opredelili za ekonomske odnose na tem področju, to pa je zelo prizadelo delavce s skromnimi zaslužki, še posebej tiste, ki delajo v nizko akumulativnih podjetjih, ki nimajo tako rekoč nobenih možnosti za gradnjo stanovanj. V Jugoslaviji še vedno gradimo premalo stanovanj, ki so tudi preveč draga - takšna stanovanjska politika pa ne ustreza največjemu delu delavskega razreda. Dejstvo je, da danes mesečni zaslužek poprečnega Jugoslovana zadostuje komaj za povprečno ceno polovice kvadratnega metra stanovanjske površine! Če pa je delavec s tako nizkimi osebnimi dohodki zaposlen še v delovni organizaciji, ki posluje na meji rentabilnosti, potem nima prav nobenih izgledov, da bi po „normalni poti“ prišel do stanov ari" Zaradi tega so dobrodošle vse pobude, ki jih zapažamo v zadnjem času in ko so usmerjene v to, da tudi „poprečnim“ delavcem zagotovimo krov nad glavo. Tu mislim predvsem na pobudo za izgradnjo tako imenovanih delavskih stanovanj v mestih, kot denimo v Beogradu, Zagrebu in drugod, kjer sredstva za stanovanjsko izgradnjo zbirajo na podlagi solidarnosti vseh delavcev, stanovanja pa potem dobijo delavci iz najbolj ogroženih delovnih organizacij. Če na primer v Beogradu ne bi začeli z intenzivno zgrad-njo takšnih stanovanj, mnogi delavci ne bi prišli do stanovanja niti do svoje upokojitve. “ Predsednik Sveta ZSJ je nato komentiral predloge, naj bi v naslednjih petih letih našo stanovanjsko politiko spremenili - s tem da bi osebna sredstva postala osnova za financiranje stanovanjske gradnje. Dušan Petrovič-Šane je ob tem dejal naslednje: „Te predloge ocenjujem kot popolnoma nesprejemljive. Ne smemo pozabiti, da so pri nas povprečni osebni dohodki še vedno zelo nizki, saj komaj presegajo 1000 din. Vprašujem se, kaj lahko delavci s takšnimi zaslužki storijo, ko se cene stanovanj dvigujejo z vrtoglavo naglico. Ne mislim seveda, da je potrebno omejevati individualno stanovanjsko gradnjo - nasprotno, moramo jo še naprej spodbujati. Menim pa, da morajo družbena sredstva biti poglavitni dejavniki financiranja stanovanjske gradnje, še posebej v industrijskih središčih, kjer je tudi pomanjkanje stanovanj najhujše. “ Kje nove ceste Pripravljen je predlog mreže in program izgradnje jugoslovanskega cestnega omrežja — bo tudi uresničen? Jugoslovansko združenje za ceste in posebna delovna skupina zveznega sekretariata za gospodarstvo sta pripravila predlog mreže in program izgradnje jugoslovanskega cestnega omrežja. Pri sestavljanju predloga mreže cest so imeli sestavljavi naslednje kriterije: velikost prometa, prometno funkcijo ceste, kje naj promet poteka na daljših cestah od 50 km in naj cesta povezuje pomembnejše centre - mesta z več kot 75.000 pre-> bivalci, pristanišča z letnim prometom več kot milijon ton, turistična mesta, ki jih obiskuje več kot 150.000 turistov in, razumljivo, glavna mesta republik in pokrajin. Na osnovi teh kriterijev so pripravih elaborat, ki ima v ožjem seznamu 20 cest, med njimi naslednje s področja Slovenije: Jesenice - Ljubljana — Zagreb — Beograd — Niš - Skopje — Djevdjelija; Koper — Reka -Spht - Dubrovnik - Titograd — Rožanj — Kosovska Mitroviča — Priština - Skopje - Kumano-vo - Kriva Palanka; Novo mesto - Karlovac - Bosanski Novi — Banjaluka - Doboj - Tuzla — Ložnica — Valjevo — Lazare-vac — Markovac — Bor — Nego-tin - Prahovo; Dravograd — Maribor - Ptuj — Varaždin -Koprivnica - Osijek - Novi Sad - Zrenjanin — romunska meja; Maribor - Celje - Ljubljana — Postojna — (Trst, Koper, Reka) in odcep Postojna -Razdrto — Nova Gorica; Mari- bor - Ptuj - Krapina — Zagreb — Karlovac — Bihač — Knin — Spht. V projektu avtomobilskih cesto so le tiste, ki ustrezajo že prej naštetim kriterijem, vendar pa se vključujejo tudi v mednarodno cestno omrežje. V tem POHIŠTVO ... v jugoslovanskih sindikatih ZAOSTAJANJE ZA PLANOM BOSNA IN HERCEGOVINA Na eni zadnjih sej Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Bosne in Hercegovine so člani obravnavali položaj stanovanjskega gospodarstva v tej republiki. Čeprav je bil v minulem obdobju uresničevanja gospodarske reforme dosežen marsikje uspeh tudi na področju stanovanjskega gospodarstva, pa sindikati vendarle niso zadovoljni: v minulem obdobju še zdaleč ni bilo doseženo tisto, kar so predvidevali družbeni programi. Z družbenim planom razvoja te republike za čas od 1966. do 1970. leta je bilo namreč predvideno, da bi naj zgradili 45.000 stanovanj v družbenem in 90.000 stanovanj v individualnem sektorju. Zdaj pa podatki pričajo, da bo ta plan dosežen komaj z 62% v družbenem sektorju, za približno 17 % pa bodo planska predvidevanja prekoračena v individualnem sektorju. Ko so člani odbora govorili o vzrokih, ki vplivajo na počasnejšo stanovanjsko gradnjo, so omenjali predvsem pomanjkanje dolgoročnih programov in načrtov stanovanjske gradnje tako v občinah kot tudi v delovnih organizacijah, pomanjkanje urbanističnih načrtov, dolgotrajno pot do dokumentacije, nepravočasno pripravo zemljišča, stalen porast cen gradbenim storitvam itd. Spričo teh dejstev se je Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Bosne in Hercegovine odločil predlagati, da bi naj bližnji kongres samoupravljavcev Jugoslavije temeljito preanaliziral problematiko, s katero se srečuje stanovanjsko gospodarstvo. projektu je 10 smeri, med njimi s področja SR Slovenije naslednje: Maribor — Celje — Ljubljana - Postojna — Nova Gorica --(Trst, Koper, Reka); Jesenice - Ljubljana — Zagreb - Beograd - Niš - Skopje - Djevdjelija; Maribor - Ptuj - Krapina -Zagreb - Karlovac - Bihač -Knin — Spht; Trst — Koper — Pula - Reka - Spht - Dubrovnik - Titograd — Rožanj - Kosovska Mitroviča — Priština — Skopje. Načrtovalci naše nove cestne mreže so torej razlili po papirju precej asfalta. Če ga bomo toliko tudi med našimi mesti, se pa še ne ve. Za vse že ne bo denarja. Kot vse kaže, se je pri nas že skoraj povsem udomačila praksa, da lahko največ deli tisti, ki „ustvarja“ izgube, ali pa „gospodari“ z družbenim denarjem. V prizadevanjih, da bi preprečili delitev, ki ne temelji na delu, smo že ničkolikokrat naperili govorniške topove na banke, zavarovalnice, uvozno-izvozna in kdove kakšna podjetja, pa so krogle pridno odletavale nazaj. Bogvari, da bi kdo skušal drezati v takšno idiliko delitve z zakonom: takoj bi ga proglasili za centralističnega birokrata!" Iz čigavega žepa? Zdaj pa k stvari, podatku, ki ga povzemamo po zagrebški „Borbi“ iz članka ,Jnvesticije - vir visokih zaslužkov", objavljenega 15. tega meseca. Anomalije v delitvi osebnih dohodkov dosegajo svoj vrh, kot piše „Borba“, v Črni gori: medtem ko prejema polovica zaposlenih v republiki manj kot 800 din, se giblje višina osebnega dohodka v hidroelektrarni Mratinje (v izgradnji) od 1300 din (snažilka) do 7080 din (direktor). Administrativni uslužbenec v tem podjetju prejema 3500 din, to je dvakrat več kot inženir v železarni „Boris Kidrič". Finančne prekoračitve podjetja pa so bile že pred pričetkom glavnih del zaskrbljujoče. - Črnogorske elektrarne nasploh so letos dvignile osebne dohodke za 30 %, skladi pa so občutno manjši kot lani. To početje opravičujejo z internimi pravilniki; če se pojavi družbena intervencija, pa jo elektrogospodarstveniki označijo kot vmešavanje v samoupravne odnose. Na nedavni konferenci ZK Črne gore je bilo sicer rečeno, da v kolektivih, kjer delijo visoke osebne dohodke na osnovi monopola, rente ali celo investicij, interna delitev ne more biti izključno stvar samih organizacij. Od besed do dejanj pa pot, kot kaže praksa, ni vedno kratka. Odgovor na vprašanje: ,Jz čigavega žepa? " je jasen! Denar za gradnjo elektrarn zbirajo vsi delovni ljudje iz vse Jugoslavije. Jasno ni le, kako ga lahko nato en sam delovni kolektiv - ena sama gospodarska panoga tako potratno obrača. V.B. Obisk Maribora bo uspešen le, če obiščete BLAGOVNO HIŠO KUIK GLAVNI TRG inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT TE DNI SO REKLI * s * S * * s * s * N % * H 'k £ * <* * * * V V * S * * * * * * * * FRANCE POPIT, predsednik CK ZKS (ob odkritju spomenika narodnemu heroju Milošu Zidanšku v Mariboru): Gre za vprašanje, kakšen ie položaj delavca v družbi, ali J6 on nosilec oblasti, ali ta °b»? deluje vedno in povsod tako, <*» je to v prid njemu in delovni® je lu v pnu njemu ui uvi«' — ljudem nasploh? Ali ima delave —v delov® prevladujočo besedo v u^.- -organizaciji, občini, republiki federaciji? Ali delavec odloča* pogojih svojega dela in živI.F nia? Ali odloča o tistem, k® ustvarja, ali si reže kruh sam, ajj mu ga drugi, tako kot to najbolj ustreza njim? ; Res je, da imamo samouprav ni sistem in da je v njem dan možnost, da se pritrdilno odg® vori na ta vprašanja. Toda si8*?, sam od sebe še ne rešuje pro® mov, ki so povezani z dejansk® položajem delovnega človeka, je odvisno od nenehnega boja a j uresničenje teh možnosti. ^ Kaj vse se danes počne in ka J nas vodi popuščanje - s stra j* nekaterih toliko opevani posi° _ n J 1 « t \ J r\ 1 n 2 S nekaterih toliko opevani ^ nosti in prakticizmu! Vodi nas* zapostavljanju delavca in de!°v nega človeka. Pripeljalo P?8 težko gospodarsko situacijo; ^ lovni kolektivi razpolagajo z ve^ no 'manjšimi "sredstvi za"razšilF no reprodukcijo, pogiabljid0 .. socialne razlike. Breme inflaCJ čutijo najbolj tisti, ki živijo sa mo od dela svojih rok, ki im® večje družine, ki so zaposleni zdravstvu, sociali, prosveti, k turi, upokojenci itd. Mi, k°m nisti, in jaz osebno se s tem koli ne bomo sprijaznili, uam no se bomo borili za razvoj Pl"_ ve poslovnosti in za take pr°® w vodne družbene odnose, v kat, ^ rih bo prevladujočo besedo 1® -ji delovni človek, in to v delo J organizaciji, občini, republiki ^ federaciji. Zato zamerim tis ^ komunistom, ki mimo °Pa('iL;h > očitno kršenje pravic delo® ljudi in se ne uprejo krivicam. Dr. RAJKO TOMOV^’ poslanec zbora nart® zvezne skupščine v skrit ščinski razpravi o odgod* ^ sprejema srednjeročni plana: V našem političnem življ?!,. je udomačila ^ se je udomačila nedem® ^ ^ tična, antisamoupravna PfffM S O življenjskih vprašanjih ^ in o mednacionalnih odnosa ^ odloča mimo samoupravni)' ganov, s pritiski in v zaprt® Gospodarska in finančno-j’ tična moč ni v rokah stva, temveč na nekem , S stva, temveč na nekem £ mestu, saj ni mogoče vetjem 0j gospodarstvo želi poslabšati s* položaj, da se delovni Uu,.) S lijo sami trpinčiti. Zaradi ,e J potem slišimo, da je 50:*‘Lj- ^ ctirii v rnlrab Hm 7.hfinO"P . d, SUC1J v TOKan oruzueu^r . 5« nih dejavnikov oziroma o jj. 80 % investicij usmerja s p01 nimi pritiski. .. -o* Če bi bili centri mom san j. federaciji in v bankah, bi J® tti-brž lahko obvladali. Če pa8 ^ di drugod, v komunah ® ter ^ ai drugod, v Komunan * * $■> J likah in če si ne prizadeva® bi jih likvidirali, pote® [r'B i .. .. . ... o^tain^ liki, __r_________ o aril naj investirajo, kako^ \ pričakujemo, da bomo sta® položaju, v katerem so de®: ^ ’ ljudem potrebni skrbnik', bodo neprestano govorni, jajO nai invpcHrnin Vnko n3j in kako naj branijo lastne rese pred samim seboj. Sli] fii kr ZDENKO HAS, p°slaJ družbeno-pohtičnega z •ti, ‘•Ji zvezne skupščine (v S ščinski razpravi): ^ V zadnjem času se pri bolj prepletata hvaljenje ® jjd nanje. Drži, da so razlogiza je. Vprašanje je samo, ah 56 lijo vedno tisti, ki se imajo N pohvaliti, in ali tarnajo P® zjri' Ki so v resničnih težavah o g ma ali se nekateri ne hva®,^ mo zato, da bi jih opaž®’ !$<> pa poudarjajo svoje težave jjt zato. da bi zanie lahko 0 zato, da bi zanje lahko koga drugega. Koga drugega. t-ii tun Pri Pe, % Pi, PODOBE NAŠEGA ČASA — Končno smo le pedeli, pri čem smo, ne, je rekel direktor veselo. Kolegij se je sproščeno presedel in soglasno prikimal. Le Tinček, komercialist nabriti, si ni mogel kaj, da bi ne zinil: — Kako — zvedeli? ! - Kaj se spet delaš... Ciro je brez slepomišenja ... Kako že piše včasopisu, Jože? - Da se v naši zavesti vse bolj utrjuje spoznan,-o nujnosti sprejema določenih stabilizacijskih ukrepov z namenom zavzetja neželjenih... je zdrdral Jože, sekretar. - Ja, tako nekako, hvala Jože! A kar je glavno: zdi se mi, da za vsem tem stoji ZJS. Pa veste, kaj to pomeni? - Kaj, je kolegij odpri usta. — Zeleno luč, kaj drugega! Zdaj bo drdralo, da bo joj! Dobro, da se — Tone Koren! je re- in naj se vidi, kajne, Jo- Kolegij se je nemirno vsaj ve, po kakšni po- kel mladinec. že? presedel. - Kaj storiti, je ti... - Ste kaj v sorodu s - Ja, tovariš direk- vprašal sekretar po muč- — Po kakšni je vprašal tovarišem Korenom iz tor! nem premolku. komercialist ironično. komunalke? — Jaz pa mislim, da — Odbiti moramo — Kot vedno, je rekel — Moj oče je! je za- se ne kaže preveč razbur- ost, je rekel direktor direktor poučno. - Beo- žarel mladenič. jati: nobena juha se ne ostro. — In to radikalno! grad, Ljubljana in naše - Aha, zdaj se spom- poje tako vroča, kot se Na vseh linijah je treba v Zabukovje. Jaz sem si pa nim. Seveda, saj sva go- dcuha, je rekel komercial- ofenzivo, med ljudi! Na- nekaj izmislil. vorila zadnjič, da bi ure- ni naveličano. - Drugam vzgor ne preveč drezati: Kolegij je napel ušesa. — Nič se še ne ve, kam bo priletelo. Zato sem tudi rekel Jožici, naj vas skliče v razširjenem sestavu, še tebe zraven, Štefan, kot sekretarja aktiva, in tebe, Miha, kot predsednika podružnice, in, jasno, enega od mladine, tovariš tam. Ni bila le moja muha, kakor me obirate za vogali. Kako se že pišete? dila za vas. Toliko ljudi, kdo bi se vseh zapomnil! Vidim ja, da je že urejeno. Prav, Jože, tvoja kadrovska kar dobro dela, ekspeditivno, ni kaj reči! Od vas pa, tovariš Koren, je zelo lepo, da ste se takoj vključili. Kdo bi si mislil, da ima Janez že takšnega sina!? Kako hitro tečejo leta! Jaz sem bil vedno za načelo: človeka je treba vreči v vodo že ne more leteti kot še vselej doslej: navzdol, na nas! Pa smo še vedno živi, hvala bogu! — Ja, zato ker doslej ni šlo zares; bolj za besedne igre, je rekel direktor tiho in zaupno. - Govorilo se je eno, delalo pa drugo. A zdaj, tovariši, bo zapik! Koren je že namignil: nič več kreditov! so v isti kaši, kot mi! Za-planirani, kaj moreš! Navzdol pa zaostriti po vseh linijah. Ce ne bomo tega napravili, bo letelo po nas. Zgoraj ne bo selekcije. Naj mar pljujemo v lastno skledo?! Razumeli? ! - Ja, je prikimal kolegij v razširjenem sestavu. — Zadnje dni so kot sršeni! Kaj misliš, kaj jim je, je vprašal med malico strojnik Tomaž orodjarja Franceta. - Po vseh linijah nas stiskajo. Še mali Korenček, ki še ur ne zna prav pisati, se nekaj za-pikuje vame. - Nekakšna hajka se pripravlja, to bo, nič drugega. V kosteh jo čutim, kot takrat v hosti... - Hajka? Na koga hajka? - Na tiste, ki so krivi za vse to, o čemer se govori in piše. — Kdo pa je po tvojem kriv? - Vsi smo po malem krivi, mislim! - Kaj se bo potem vse hajkalo? - Ne, to pa ne, vseh ni mogoče hajkati! - Koga pa se bo potem hajkalo? — Ja, koga, saj to je tisto! VINKO BLATNIK SE NAM BO KOLCALO PO TAKSNIH PRIREDITVAH? P° ocenah je bilo v Ljubljani te dni več kot 3000 tujcev, ki so porabili več kot 300.000 dolarjev • Ali * nam izplača organizirati velike športne prireditve # Mnogi trgovci in gostinci pa tudi druge de-t °vne organizacije so ob prvenstvu zamudile marsikatero priložnost za plasma svojih uslug . Medalje so razdeljene in prav l’ ^ naredimo bilanco pravkar danega XVII. svetovnega ®nstva v gimnastiki. ^okrat ne bomo pisali o trtnih dosežkih naših in tujih rej°Va^cev ~ 0 tem smo nam-^ lahko veliko brali v dnev-n.11} te športnem časopisju ter tei .Mi in gledali na radiu in Viziji _ marveč bomo po-L-. Mi odgovoriti na vprašanje, teia Ljubljana in s tem vsa 0d organizacije tako /teh športnih prireditev? ^tetovno prvenstvo v gimna-ivAte ni odvijalo samo v hali ^ te marveč tudi ob njej. Na M; 'Ifiigem področju so se ko-krtf, Vdovci, hotelirji in gostinci, Cev , več iztržil od 3.000 tuj-pfv’ kolikor jih je bilo v času [ju^stva in pred prvenstvom v iQ^0teli in zasebne turistične ljueh,.tes° bile zasedene samo v vf it^ toni, marveč smo morali da,,?Irn uradnim udeležencem, !*i d>i K« >v ii" iff P # ite- 0f» ^sti ''itn Pa številnim nenajavlje- >t)M _______ % Pti?htUr*stom - iz Švice so na # itotier Prileteli s tremi letali — De Prenočišča izven Ljubljana na Vrhniki, v Mednem, Kra-pj,! na Bledu in celo v Postoj- ^Vai' Je komentiral tujcev HERI puristični KAISER, ki je bil od Kompasa zadolžen za prenočitvene zmogljivosti v času prvenstva. Ko smo že omenili Kompas, moramo to podjetje posebej pohvaliti, saj je za vse tuje goste brezhibno poskrbelo, da so imeli kje prenočevati. Tudi trgovci so se po svoje odrezali. Police v trgovinah so založili z najrazličnejšim blagom, domačim in uvoženim, tako da je prišel na svoj račun še tako zahteven kupec. In prav tujci so zelo pridno kupovali. V vseh ljubljanskih trgovinah je bilo te dni slišati govorico z vseh petih kontinentov sveta. Kot posebnost svetovnega prvenstva v gimnastiki naj omenimo tudi izredno hitro izračunavanje rezultatov z elektronskim računalnikom Iskre, Univerze in republiškega Izvršnega sveta. S tem so čas izračunavanja rezultatov zmanjšali na minimum. Le minuto in pol po končanem tekmovanju na vsakem orodju so bili rezultati že izračunani. „Če je vsak samo v petih dneh prvenstva potrošil poprečno le po 20 dolarjev na dan -prepričan sem pa, da jih je potrošil več - je Ljubljana iztržila več kot 300.000 dolarjev, kar niso mačje solze,“ je te dni v razgovoru dejal inž. JOŽE VALENTINČIČ, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije in član gospodarskega odbora organizacijskega komiteja svetovnega prvenstva. „To seveda le za prenočišče, prehrano in priložnostno večje ali manjše spominke.11 SMO BILI DOVOLJ DOBRO PRIPRAVLJENI? Samo malo bolj bi se potrudili, pa bi bile blagajne mnogih ljubljanskih podjetij še bolj I polne. Kakorkoli so si ljubljans trgovci prizadevali za založenost in pestro izbiro blaga, pa so se ravno ob nepravem času spomnili, da bodo ob nedeljah še tistih nekaj trgovin zaprli. Prav zadnjo nedeljo smo lahko videli prenekaterega tujca, ki je obstal le pred izložbenim oknom. Poglavje zase so bili to pot ljubljanski gostinci. Morda z izjemo hotela Union, so skoraj v vseh lokalih, meni nič, tebi nič, dobesedno metali goste iz prepolnih lokalov, ko je prišel uradni čas za konec dela. Objavljeno pa je bilo namreč, da bodo gostinski lokali med svetovnim prvenstvom odprti dlje kot običajno. Reklamne table za najrazličnejše izdelke slovenskih delovnih organizacij, ki so bile nameščene med svetovnim prvenstvom v dvorani, je vsak dan videlo več milijonov gledalcev v 28 državah po svetu, kolikor televizijskih družb je prenašalo rvenstvo v črno beli in arvni tehniki. Sam sem bil s petnajstimi nizozemskimi turisti pri „Šestici“, kjer nas zaradi „pozne“ ure ob pol polnoči niso postregli niti s kavo. „Zapiramo!?“ je zmignila z rameni natakarica. Tako je bilo še naslednji večer v Slaviji, v kavami Slon in še marsikje. Ali tretji primer: v steklarni „Boris Kidrič" iz Rogaške Slatine so bili pripravljeni izdelati nekaj tisoč okusnih kristalnih kozarcev za viski z emblemom svetovnega prvenstva. Vendar niti eden od ljubljanskih trgovcev ni hotel prevzeti rizika za prodajo teh kozarcev. Zdaj, ko je prvenstvo mimo, se je izkazalo, da bi prodali še marsikaj drugega in ne samo kozarcev. Tujci so pokupili vse, kar je bilo izdanega in narejenega v zvezi s svetovnim prvenstvom. KOLIKO JE PRVENSTVO VELJALO? Če že govorimo o tem, da je Ljubljana v ekonomskem pogledu s prvenstvom le precej pridobila, moramo tudi povedati, da so bili stroški v zvezi z organizacijo prvenstva precejšnji. Po pri-bližrdh izračunih je namreč prvenstvo veljalo nad 3 milijone N-dinarjev. Če odštejemo izkupiček od vstopnic in skromno dotacijo republiškega Izvršnega sveta, potem lahko kaj hitro ugotovimo, da so več kot 2,5 milijona N-dinarjev prispevale delovne organizacije, v glavnem iz Slovenije, le en odstotek teh sredstev pa je bil zbran v drugih jugoslo- vanskih republikah. Mnoge večje delovne organizacije pa sred- Na svetovnem prvenstvu v gimnastiki, so se predstavili tudi mnogi proizvajalci brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Najbolj se je izkazal mariborski Tališ, ki je predstavil novo brezalkoholno pivo „Karakat“. Ljubljansko podjetje Slovenija vino pa je povabilo več kot 400 akreditiranih domačih in tujih novinarjev na poskušnjo zaščitenih vin. Vse je bilo brezplačno. štev niso prispevale le kot dotacijo za organizacijo prvenstva, marveč so pri tem, razumljivo, računale tudi na najraličnejše koristi. Tistim pa, ki so iz malomarnosti ali zaradi pomanjkanja trgovskega duha izpustili iz rok priložnosti, ki lih nudijo takšne prireditve z? .aslužek se bo še dolgo lab1' Kolcalo. iEKST: M. ŽIVKOVIČ Foto: A. AGNIČ Doklej brez znanja? Ekonomisti ugotavljajo, da je izobraževanje prvi med vsemi dejavniki ekonomske ekspanzije. Pri nas pa se ob takih ugotovitvah še vedno ukvarjajo z neskončnimi razpravami, ali pametno delimo 6 milijard dinarjev, namenje-nih za izobraževanje, pri čemer imamo 19% nepismenih oziroma 30 % polpismenih prebivalcev in okoli b % nepismenih in polpismenih delavcev v proizvodnji. Po številu študentov smo na osmem mestvu v svetu, po številu diplomiranih na visokih šolah in fakultetah pa na 60 mestu. V japonskem gospodarstvu' ima npr. 80 % vodilnih kadrov visoko izobrazbo, pri nas pa komaj 20%. V francoskem petletnem planu 1966 do 1970 se naravnost govori o „odmira-nju“ poklicev kot so na primer arhitektura, agronomija, itd. in o ekspanziji tržnih in proizvodno-znanstvenih raziskovalcev — managerjev in organizatorjev proizvodnje, v našem prihodnjem pa o kibernetikih najbrž ne bo besede. Za zdaj, v času ekstenzivnega gospodarjenja in poslovne povprečnosti, še lahko računamo na prste in gospodarimo po logiki „zdravc kmečke pameti". A kako bo jutri? Spodbuda KO BOMO BOLJ NATANKO OPREDELILI PODROČJA SKUPNIH INTERESOV NARODOV, BO POSTALO TUDI BOLJ JASNO, O ČEM VSE NAJ ODLOČAJO ORGANI FEDERACIJE TER KAKŠNA NAJ BO V PRIHODNJE NJIHOVA VLOGA IN FUNKCIJA Kaj republike, kaj zveza Pred nami je boj za takšno enakopravno skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije, v kateri bodo družbena zavest in skupne institucije onemogočale vsakršno hegemonijo, ekonomsko nadvlado enega naroda nad drugim kot tudi druge protislovnosti v zapletenih mednacionalnih odnosih Napovedane spremembe v političnem sistemu, zlasti v organih federacije, so vzbudile veliko zanimanja v javnosti pa tudi, kar je logično, različne razlage. Ljudje so se sprva vpraševali, kaj pomenijo: krepitev federacije ali njeno slabitev? Kaj nimamo že predsedstva ZKJ; zakaj še predsedstvo SFRJ? beno-politični podobi Jugoslavije, da bi lahko postala resnična zveza enakopravnih in samoupravnih jugoslovanskih narodov. Na tej pomembni seji predsedstva ZKJ, ki ji bodo, ubrane na isto temo, kaj kmalu sledile podobne razprave na občinskih, pokrajinskih in republiških ravneh (terjale bodo vse do kon- darskega in mednacionalnega vidika. Poudaril je, da se je struktura proizvajalnih sil pri nas bistveno spremenila. Prej, dokler smo imeli številna, sorazmerno majhna in hkrati osamljena podjetja z določeno državno nadstavbo — z državnimi investicijskimi skladi, z'državnimi bankami itd. — so se problemi v samoupravljanju skoraj Popolne osnovne šole v Sloveniji potrebujejo okoli 2000 predmetnih učiteljev, ki pa jih ni mogoče dobiti. Težave z neustrezno izobraženimi predavatelji imajo tudi srednje in poklicne šole. Verjetno je prav pomanjkanje prosvetnih delavcev z ustrezno izobrazbo eden izmed vzrokov, da verifikacija šc ni vključila srednjih strokovnih in poklicnih šol. Verifikacija gimnazij, opravljena pred nekaj leti, je znatno izboljšala vzgojno delo. Ob teh spoznanjih je temeljna izobraževalna skupnost v Mariboru sklenila, da bo šc posebej spodbudila izredni študij na višjih šolah ter na univerzi. S tem namenom bo šolam za vsak opravljeni izpit njihovih izrednih študentov nakazovala po 150 dinarjev dodatnega denarja, za uspešno upravljene izpite na skupini matematika in fizika po 500 dinarjev, za predmete skupine slovenščina, angleščina in nemščina pa po 400 dinarjev. S tem denarjem naj bi šole plačevale nadomeščanje učiteljev, ki izredno študirajo, njihove potne stroške, vpisnino, nakup učbenikov in nagrade ob uspešno 'opravljenih izpitih. Vzpodbujati pa ne nameravajo izrednega študija tistih učiteljev, ki so lieer redno študirali, pa študija niso dokončali. Po 12. seji predsedstva ZKJ, ki je sledila Titovemu govoru v Zagrebu, pa ni postalo razumljivo le, zakaj predsedstvo SFRJ, ampak tudi, kakšno je „ozadje“ predloga o novi druž- kretne razmejitve odnosov in pristojnosti med družbeno političnimi skupnostmi), je namreč Edvard Kardelj utemeljil nujnost sprememb v našem političnem sistemu tudi z gospo- AKTUALNA VPRAŠANJA KADROV IN ŠTIPENDIRANJA V ZASAVJU Brez kadrov ne bo napredka Sindikati v Zasavju se že lep čas zavzemajo za hitrejše zaposlovanje strokovnjakov v delovnih organizacijah in v zvezi s tem opozarjajo na pomen štipendiranja, ki je eden od pomembnih vzvodov dolgoročne kadrovske politike. Prav zato so sindikati podprli družbeni dogovor o povišanju štipendij, kot sta ga predlagali republiška izobraževalna skupnost in komisija za izobraževanje pri RS ZSS ter republiška konferenca ZKS. Čeprav so v številnih zasavskih kolektivih osvojili družbeni dogovor o tem, kaže. da razpisi za podeljevanje štipendij niso uspeli. Rudis iz Trbovelj. To podjetje je namreč v skladu z osnovnimi izhodišči svojega petletnega programa razvoja posvetilo zaposlovanju strokovnjakov veliko pozornost. Žal, da so vsi dosedanji razpisi za štipendije tega združenja ostali brez večjega odziva. Rudis bi ostal brez naraščaja, če bi čakal na to, da se bodo študentje odzvali na njegove razpise, zato se v združenju sedaj lotevajo nekaterih drugih načrtov. Na nekaterih fakultetah ljubljanske univerze še zdaj vidimo razpise poslovnega združenja Tudi v nekaterih drugih večjih zasavskih podjetjih so ostali letošnji razpisi predvsem za štipendije na posameznih fakultetah in visokih šolah brez odziva. Večina zasavskih dijakov se namreč še vedno odloča za študij humanističnih ved, le malo pa se jih odloči za tehnične poklice. Letos se je med 41 absolventi gimnazije odločilo za študij tehničnih poklicev samo 5 dijakov. Na srečo seje za nadaljnji študij odločilo nekaj več absolventov trboveljske tehnične in srednje ekonomske šole. Sindikati pa so pred kratkim opozorili še na drugo plat medalje, in sicer na pomanjkanje posluha v delovnih organizacijah, da bi dobili mlade strokovnjake. Tako na primer v hrastni-ški občini gospodarske organizacije štipendirajo samo 37 mladih ljudi. Še vse preveč je takih delovnih skupnosti, ki ne kažejo pravega zanimanja za dolgoročno kadrovsko politiko. Podjetje Sijaj, trgovsko podjetje in še nekateri drugi štipendij sploh ne dajejo. Steklarna daje turo združenega dela in za gospodarska razmerja znotraj združenega dela, in to od proizvodnje, prek trgovine, finančnih središč itd. do znanosti, zdravstva, izobraževanja, kulture itd. izključno omejevali na položaj posameznih podjetij oziroma posameznih delovnih organizacij. Zdaj glavni problemi samoupravljanja tako rekoč šele nastajajo, ker gre za celotno struk- Demokratizacija družbe je pri nas postala dejstvo. Toda naše demokratično življenje še je razvijalo v nekem smislu enostransko, to je, samo v nekaterih sferah. Ljudje se čutijo svobodni, ko kritizirajo, govorijo, pišejo itd,, vendar pa se ne čutijo sposobne, da bi tako neposredno vplivali — ali ne vsaj zmerom v zadostni meri - tudi na sprejemanje odločitev. Lahko bi zato trdili, da je naša demokracija individualizirana, omejena pretežno na položaj človeka v družbi, da pa primanjkuje - ali pa niso zadosti učinkoviti, zadosti močni ali zadosti institucionalizirani — vsi tisti organizmi in središča, ki morajo dejansko pripeljati do ustvarjalnih sklepov, do sinteze,' do oblikovanja in predlaganja posameznih spodbud in predlogov, s čimer naj taka središča tudi organsko vplivajo na samo družbeno zavest in na demokratično akcijo množic. Razprava o predlaganih spremembah našega političnega sistema na seji predsedstva ZKJ je razkrila, da gre predvsem za usklajevanje političnega sistema z nastalimi spremembami v političnih odnosih še zlasti potem, ko je beseda nanesla na položaj pokrajin in republik v federaciji. Razpravljavci so bili enotnega mnenja, da je treba s spremembami političnega sistema pokrajinam in republikam zagotoviti več možnosti za uveljavljanje njihove nacionalne, samoupravne in humanistične individualnosti in ustvariti tudi več prostora za njihovo popolno uveljavitev in razvoj. Razmerja med republikami ni mogoče več omejevati v tiste okvire, v katerih so bile prej. A kaj zdaj storiti, ko je predlog o spremembah političnega sistema tu? Nekaj dela je že za nami. Tako so predstavniki republik na dosedanjih posvetih o spremembah našega političnega sistema že dokaj jasno opredelili skupne interese narodov in narodnosti Jugoslavije. Razvrstiti jih je mogoče na tri dele: — obrambo neodvisnosti in boj za mir v svetu, na osnovi politike neuvrščanja, podpore vsem naprednim in osvobodil- letos samo 17 štipendij, čeprav so 1802 članskemu kolektivu strokovni kadri še kako potrebni. Res pa je tudi, da v nekaterih zasavskih podjetjih še zmerom nočejo ničesar slišati o družbenem dogovoru o povečanju štipendij. V Zasavju še precej študentov dobiva štipendije po 350 ali 400 dinarjev na mesec, čeprav so v zadnjih letnikih te ali one fakultete. Problemi kadrov so na dlani, zato bo treba tudi v Zasavju temeljito proučiti politiko štipendiranja in izoblikovati bolj enotna stališča. Še posebej pa bo pomembno pravočasno usmerjanje dijakov srednjih šol zlasti v tiste poklice, ki jih v Zasavju najbolj primanjkuje. M. V. nim.silam v svetu; ■— obrambno pridobitev revolucije ter enotnosti socialističnega in samoupravnega sistema oziroma enotnosti načelnih osnov za razvoj socialističnih samoupravnih proizvodnih in družbeno ekonomskih odnosov med ljudmi, - enotnost trga z medsebojno odvisnostjo, obvezami, pravicami in kompenzacijami, ki izhajajo iz enotnega trga za odnose med narodi oziroma delovnimi ljudmi v naši skupnost), razumljivo, z usmerjevalno funkcijo zveze tako v notranje- ekonomskih odnosih kakor tudi v mednarodnem sodelovanju. Spremembe položaja in vloge zveze, ki jih pripravljamo, pomenijo torej lahko le krepitev naše socialistične skupnosti in demokratičnega samoupravljanja, ki ga že dve desetletji z uspehom razvijamo. V. BLATNIK ! Kako deluje? Živimo v obdobju raziskovanja in tehnike. Ta spoznanja so vsak dan bolj prisotna tudi v zavesti naših delovnih ljudi. In prav je tako, kajti odrivati od sebe novo, pomeni kopati grob jutrišnjemu dnevu. Za dojemanje novih do; sežkov je potrebno vsaj splošno znanje, ki je brez poljudno prirejenih knjig marsikomu težko dosegljiv0' Prav zato je vsak poskus založb, da bi približale ljudem na zanimiv in poljuden način znanstvene dosežke, vreden vse pohvale. TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE je te dni dala v prodajo zanimivo in resnič' no koristno knjigo z naslovom „KAKO DELUJE? l' Enciklopedična izdaja v dveh delih (II. del bo izšel v februarju 1971. leta) pomeni na slovenskem knjižnem trgu dvojno novost: ta izdaja je prva enciklopedična izdaja, ki poljudno in razumljiv0 | razlaga vsa tehnična pod' | ročja, poenostavljeno tehnologijo in fizikalne zakoni- j tosti posameznih napraV' Druga posebnost pa je v obdelavi snovi. Vsaka naprava , ali postopek, ki je razloženv . tekstu ima tudi slikovno . oprema, ki bistveno prip0' more k večjemu razumeva- t nju in nazornosti poda00 c snovi. Osnovna znanja o naj' ^ važnejših napravah in strojih, o njihovem delovanju b1 funkciji potrebujemo tak0 r doma kot na delovnem m0' r stu. S pomočjo enciklope- o dične izdaje „Kako del°; n “ bomo lahko razumel' z delovanje tistih naprav, s k3' v terimi imamo bodisi vsa v dan opraviti, bodisi da s° t3" 0 ko ali drugače povezane 1 11 našim poklicem, takšno vse" splošno poznavanje pa s° ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ dobni človek v današnje01 1 izrednem razvoju tehnik nujno potrebuje na vsakem koraku. Delo zajema poglavja vseh področij tehnike in t£ nologije in je pravzaprav d£ ni prevod iz nemške tovrstn. enciklopedične izdaje. _*/ prevajanju so sodelovalis vilni strokovnjaki, ki s° ^ slovensko izdajo ponek° dopolnili nemški izviru'. ’ nek; „ nekatere opise pa uskladil' t dosežki tehnike v novejše * času. Pri knjigi je sodelova več kot 44 naših strokovuj kov in znanstvenikov, 1° . • tudi posredovali podatke, veljajo za Jugoslavijo. .l Široko znanje o mode'-'1 tehničnih dosežkih posredovali knjigi ,,Kako o ba . luje? “ L in II. del vsak0' X mur, ki bo segel po njih- Na 10 cicero KOPER pO' Na Koprskem so sc družbermjjjii litični dejavniki vseh treh občin že poleti dogovorili. Pf °k »ti •ni % dol dvi var Pet ,V!»r treba nujno izdelati študij0 teg drih. Takšna analiza je PotrSjl' $r„ predvsem zato, ker zlasti g0SP0st((H ski razvoj zahteva vedno vec );i| a kovnih in kvalificiranih kadroV',^ gj-^ jih bo treba tudi dolgoročno . vati. Dokončni projekt študije n nadfti! dar] iif\\ dta bil končan januarja 1971. le,a\ jjč ^ pa naj bi tudi potrebe po .^tislil ijp' prihodnjem obdobju razvoja ^ i * S inles . j < ■----J ribnic* V Po * * * * PRODAJA POLKNA VRATA avl .biii; V več Prir] NAKREPlTJ H Pič s Kdo naj nosi breme povečanih stanarin Cerkno, kjer bodo gradili novo šolo — spomenik NOB, so minuli teden obiskali borci, ki so bili za časa narodnoosvobodilnega boja Cerkljanskem. Prisrčno je bilo snidenje nekdanjih soborcev, čeprav se skoraj vsako leto srečajo v znanih partizanskih krajih. Se poset na . . ___Prisrčno je bilo snidenje nekdanjih soborcev, čeprav se skoraj vsako leto srečajo v znanih partizanskih krajih. Se posebno Pnsrčno je bilo snidenje z dr. Franjo, partizansko zdravnico, po kateri se imenuje tudi znana partizanska bolnišnica „Franja“. Nekdanji borci so se pogovarjali o partizanskem šolstvu in o svojih spominih na NOB. Zadnje dni je postalo že povsem jasno, da se bodo kmalu podražile tudi stanarine. Stalna konferenca mest predlaga namreč 15-odstotno povišanje stanarin od novega leta dalje, vnaprej pa naj bi stanarine rasle skladno z rastjo realnih osebnih dohodkov, t. j. za okrog 6 % letno. Isti forum se zavzema tudi za odpravo enakega subvencioniranja stanarin; dotacije naj bi bili deležni le resnično potrebni, kriterij zanjo pa naj bi bil: kakovost stanovanja, lokacija itd. Po mnenju sindikatov naj bi bilo eno glavnih meril za subvencijo predvsem število nepreskrbljenih družinskih članov. Sedanje subvencioniranje že tako nizkih stanarin je omogočalo večini občanov z višjimi osebnimi dohodki, da so svoje zaslužke nalagali v nakup drugih trajnih dobrin, ne v stanovanjsko gradnjo. Ta enakost pri subvencioniranju stanarin pa je prizadela in bila krivična do obča- STANOVANJSKA KRIZA V ZASAVJU SE NEVARNO ŠIRI_ Najmanj novih stanovanj za delavce V vseh dosedanjih razpravah o izhodiščih za resolucijo o nadalj-njem razvoju stanovanjskega gospodarstva na Slovenskem so tudi v Zasa\ju poudarili, da kaže na tem področju ukrepati tako, da se bo ■vgradnja novih stanovanj pocenila. Zahtevali pa so tudi, da bo freba v prihodnje bolj misliti na delavce, ki zaradi nizkih osebnih j|ohodkov ne morejo privarčevati toliko, da bi si pridobili ustrezne fedite in si s tem gradili svoje hišice ali kupili nova stanovanja. Po nepopolnih podatkih bi v ZAHTEVE reyiijih nemudoma potrebovali PC) ŠIRŠI GRADNJI |jajrnanj 1500 novih stanovanj, NAJEMNIH STANOVANJ a bi vsaj deloma ublažili stisko Čeprav individualna gradnja a tem področju. Med prosilci družinskih hišic zmanjšuje sta-^ ustreznejša stanovanja je se-Veda največ delavskih družin in ^ ugotovitve kažejo, da je po ''^javljanju stanovanjske refor-v Zasavju občutno nazado-ala predvsem gradnja najemnih Snovanj. To je tudi poglaviten |azlog za t0; ^3 se je število de-rjVskih družin brez primernih auovanj tako povečalo. Delov-j® 0rganizacije so narmeč da-i e. posojila v prvi vrsti vsem ylstbn interesentom, ki so si pri-arčevali precej denarja za grad- novanjsko stisko, saj njihovi lastnikivsako leto izpraznijo nje. V zvezi s tem je zanimivo tudi tole: doslej so nastopala kot investitorji družbenih stanovanj stanovanjska podjetja. Banka jim je dajala ustrezne kredite. Z odločbo podružnice Službe družbenega knjigovodstva v Trbovljah pa je banki to odslej prepovedano, ker stanovanjska podjetja nimajo pravice graditi družbenih stanovanj. Poslej bo banka dajala kredite samo gradbenim podjetjem. Pustimo ob strani omenjeni spor, toda nobenega dvoma ni, da so stanovanjska podjetja skrbela za Z--------------------------------------------------------^ KAJ (IN KAM) Z DRUŽBENIMI STANOVANJI Ali so družbena stanovanja lahko tržno blago ali ne? Jih kaže še naprej obdržati v družbeni lasti ali jih odprodati stanovalcem? Ob teh in drugih vprašanjih gospodarjenja z družbenimi stanovanji je slišati dokaj različna mnenja, v praksi pa se dogajajo čudne stvari. Prodaja družbenih stanovanj je vse obsežnejša, čeprav je to v nasprotju z zakonskimi predpisi. Javna tajnost je, da kupujejo nekateri predstavniki beograjskih, zagrebških, ljubljanskih, skopskih in še nekaterih drugih bank, zunanjetrgovinskih podjetij in poslovnih združenj stanovanja po polovični ceni, brez pologa ter z minimalnimi obrestmi in odplačilnim rokom 30 oziroma celo 100 let. Medtem ko posamezniki bogate, pa tega problema ni mogoče urediti, ker še vedno nismo sprejeli ustreznih zakonskih predpisov. Zvezni zavod za planiranje se je izjasnil za prodajo dela družbenega stanovanjskega sklada uporabnikom stanovanj, s čimer naj bi zagotovil sredstva za izgradnjo novih stanovanj. Stalna konferenca mest pa je v načelu proti prodaji stanovanj, ker sodi, da pomeni prelivanje družbenih sredstev v privatne roke. Tudi ob vprašanju, kaj z družbenimi stanovanji, velja potemta-(Jtem pregovor - kjer se prepirata dva .. ■______________ POHIŠTVO nov, ki prejemajo nizke osebne dohodke. Zato je že skrajni čas, da končno preidemo na nove stanarine, predvsem pa na diferencirano subvencioniranje stanarin t. j., družbene pomoči, s čimer naj bi na podlagi načela solidarnosti zaščitili občane z nizkimi osebnimi dohodki. Vse družbenopolitične organizacije in celotna družbena skupnost bi si morali zato prizadevati, da bi s prehodom na nove stanarine ne prizadeli življenjske ravni občanov, ki prejemajo nizke mesečne osebne dohodke. Ob upoštevanju načela solidarnosti naj bi za posamezne kategorije občanov z nizkimi mesečnimi osebnimi dohodki (upoštevali naj bi tudi število družinskih članov itd.) uvedli torej diferencirano družbeno pomoč za kritje razlik v stanarini, razen tega pa zanje ustvarili tudi ugodnejše pogoje za kreditiranje gradnje novih stanovanj. S tem namenom naj bi pri občinah ustanovili posebne namenske solidarnostne sklade. m svojih stanovanjskih hišic, pa so vlagale sredstev v likovno gradnjo, to je za na-“P najemnih stanovanj. In nič ^>v,e8a ne bomo povedali, če, r^^mo, da so marsikje ta sta-u Vanja podelili najprej stro-, Vnjakom, ki bi si pač dosti nJ® prihranili del sredstev za “KuP najemnih stanovanj. V STANOVANJSKO yARCEVANJE NI DOVOLJ RAZŠIRJENO ba,u Podružnicah ljubljanske Savke v Trbovljah inZagoiju ob Prih Varču-ie oziroma vlaga svoje °kr ran^e za gradnjo stanovanj ^ °8 tristo Zasavčanov, ki' tojj.0 skupaj vloženih kakih 2 vJ0"3 700.000 din. Doslej so HC®Vali bolj na kratek čas, za iJr 13 mesecev ali največ Vj., ki- Zdaj pa se uveljavlja pet e.Vanje na tri, štiri in celo et- Vendar stanovanjsko kaj Vanje v revirjih še ni kdove predvsem zavoljo *eV ker so delovni kolektivi (Ij stva iz stanovanjskega skla-naiTleniIi za individualno S^nfl!0 ^ ''fr P,3 Se' litjj ‘ni racij a m najbolj stimu- Vfg/ ljudi k varčevanju, saj je ust dermrja iz leta v leto po ,ala in ko so varčevali, so 1 tavliafeh vareevanja ugo- biljk da so pravzaprav izgu- ^nk arneSt0 pridobili. Zdaj, ko 5ojiia Prunavajo dodatna po- vCč jJ^rčevalcem, bo verjetno za te oblike možnosti gradnje Modna hiša je za jesensko — zimsko sezono 70/71 pripravila bogato kolekcijo damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. V prodaji bodo tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. PRODAJNI SERVIS SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V KRANJU O STANOVANJSKI GRADNJI Združiti razdrobljena sredstva za stanovanja modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK Kranjski sindikati, konkretneje sidnikat delavcev družbenih dejavnosti, so podprli prizadevanja za prehod na realnejše stanarine, ki naj pokrivajo vsaj stroške enostavne reprodukcije. Pri tem pa bi morali ustvariti take odnose, da bi v prihodnje zagotovili tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. Prav tako so sindikati v Kranju podprli predlog za družbeno subvencijo tistim, ki v urbanistično urejenih naseljih in v standardnih stanovanjih ne bi mogli plačevati dejanskih stroškov. Ob tem pa bi bilo treba po njihovem mnenju vzpostaviti bolj normalne odnose med minimalnimi dohodki na družinskega člana in stanarino. Gradnja stanovanj je bila doslej odvisna od sredstev, ki so jih uspele delovne organizacije izdvojiti v ta namen. Ker pa je zlasti na področju družbenih služb v občini Kranj večina delovnih organizacij, ki imajo stanovanjsko gradnjo, niso uspeli. Morda je bilo temu krivo tudi nezaupanje v upravljanje z družbenimi sredstvi. Sindikati delavcev družbenih dejavnosti v Kranju menijo, da bo vsekakor treba z ustreznejšim družbenim dogovorom in jasnejšo delitveno politiko v prihodnje združiti razdrobljena sredstva za stanovanjsko izgradnjo in tako postopoma odpraviti občutno pomanjkanje stanovanj. d. y večje število stanovanj, v revirjih poudaijajo, da bo v prihodnje potrebno graditi več najemnih stanovanj. V nasprotnem primeru se bo armada delavcev brez stanovanj povečevala in širila, prav to pa bo povzročalo še hujše socialne konflikte oziroma večje socialno razlikova- kolikor toliko ceneno gradnjo stanovanj, imela nadzor nad upoštevanjem sklenjenih pogodb, kar bo poslej nekoliko težje storiti, saj bodo gradbena podjetja gradila stanovanja za trg in jih oddala najboljšim ponudnikom, seveda tistim, ki bodo imeli denar. -m- post melbrosia ____ pLd. ink°l';stavO Lj u t> I j • n • le malo zaposlenih, so bili, razumljivo, tudi skladi za stanovanjsko izgradnjo revni. Presenetljiva pa je ugotovitev, da poskusi, da bi manjši delovni kolektivi združili sredstva za interesentov fcidob- Stan 1Vanja iiiuziiusii giauiijc ne glede na to pa na-|lic |^e. razvrednotenje dinarja '‘'ten^- sPpdbudno ne vpliva na č^nejšo stanovanjsko var- OB NAKUPU NE POZABITE ' E3MARKET [3 SUPERMARKET £ pedal J Ozimnica je pripravljena. Ljubljansko podjetje Sadje-Zelenjava ima na voljo tudi dovolj izbranih zimskih jabolk. Sortimi stroji, ki jih je podjetje nedavno kupilo, natančno odberejo jabolka in jih stehtajo, saj mora biti teža vsakega zabojčka enaka. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV NA OTIŠKEM VRHU PRI DRAVOGRADU BODO KMALU ZAČELI Z GRADNJO Naposled — i verice Zduženi investitorji — Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in Slovenijales — bodo že v kratkem začeli graditi novo tovarno ivernih plošč Na Koroškem si že dlje prizadevajo, da bi bolje izkoristili naravno bogastvo — les, in še posebej, da bi s postavitvijo tovarne za predelavo lesno industrijskih odpadkov in manj vrednega lesa drugače ovrednotili surovine ter omogočili nadaljnji razvoj lesnopredelovalne industrije. Doslej so izdelali že več investicijskih programov za gradnjo na Otiškem vrhu pri Dravogradu, med drugim so že pred tremi leti izdelali tudi načrte za gradnjo tovarne ivernih plošč. Vendar pozneje z zahtevkom za posojilo pri banki niso uspeli, tovarno pa so začeli graditi v Nazorjih v Gornji Savinjski dolini. Kasneje se je porodila zamisel, naj bi na Otiškem vrhu postavili tovarno dvostransko obdelanih lesovinskih plošč. Ker pa so ugotovili, da pri nas in v Evropi še ni dovolj veliko povpraševanje po teh ploščah, investicija pa bi veljala v končni fazi 80 milijonov dinarjev, kot je bilo prvotno predvideno, so investitorji odstopili od načrta za gradnjo tovrstne tovarne. Združeni investitorji so se zato odločili, da vzamejo spet iz arhiva načrte za gradnjo tovarne ivernih plošč, na katero so mislili že leta 1967. Zdaj načrte dopolnjujejo, saj bodo povečali proizvodne zmogljivosti in vpeljali novo tehnologijo. Program bo v celoti dopolnjen najpozneje v 2 mesecih, do takrat ; a bo izdelana tudi nova analiza potreb tržišča. Ko bo vse to urejeno, bodo takoj začeli z gradnjo. Nova tovarna ivernih plošč na Otiškem vrhu pri Dravogradu bo zagotovila porabo vse manj vredne surovine. Osnovne surovine za tovarno bodo lahko zagotovili na Koroškem, če pa bo potrebno, bodo nekaj lesnih odpakov in žagovine dobili tudi na mariborskem področju. Investicija bo veljala kakih 100 milijonov dinarjev, 140 zaposlenih pa bo izdelalo letno približno 70.000 kub. metrov ivernih plošč. Izdelovali bodo kvalitetne troslojne pohištvene iverne plošče s finim zunanjim robom. Z redno proizvodnjo naj bi za- čeli v novi tovarni ivernih plošč na Otiškem vrhu pri Dravogradu že v začetku leta 1973. Investitorji zatrjujejo, da so v Jugoslaviji kljub 32 tovrstnim tovarnam, ki pa so tehnološko večinoma že zastarele, potrebe po ivernih ploščah zelo velike, saj jih bomo samo letos uvozili približno 100.000 kub. metrov. Prihodnje leto bo samo slovenska lesna industrija porabila kakih 140.000 do 150.000 kub. metrov ivernih plošč, v prihodnjih 10 do 15 letih pa naj bi se poraba ivernih plošč povečala za 3 do 5-krat. (ek) Z gradbišča v Bad Godesbergu pri Bonnu, kjer je SGP Konstruktor Maribor v dveh letih zgradil 52® stanovanj. Leto dni — najdaljši rok gradnje ’ Sl V času od reforme do zdaj je SGP Konstruktor iz Maribora za več kot s®' demkrat povečal obseg proizvodnje • Četrtino realizacije ustvarjajo * delom v tujini Dvakrat večji V novi tovarni bodo več kot podvojili proizvodnjo elektrofiltrskih zidakov in vpeljali novo proizvodnjo suhih malt Pri SGP Konstruktor so v minulem tednu proslavili 20. obletnico samoupravljanja. Na svečanih sejah, ki so jih organizirali po vseh gradbiščih in deloviščih v domovini in na tujem, so člani kolektiva podrobno analizirali prehojeno pot. Bili so enotnega mnenja, da je prav obdobje samoupravljanja ustvarilo podjetju pogoje za razvoj in polet, ki ga njihovi delovni organizaciji priznavajo vsi, ki spremljajo razvoj našega gradbeništva. adil S| dveh zimskih sezonah je zgrac v Rabcu hotelske zmogljivo^1, 41 ki vključujejo 2.500 novih k' žišč. Naj bo objekt še tako ^ ^ V šoštanjskem obratu elektrofiltrskih zidakov vztrajno povečujejo proizvodnjo. Medtem ko so pred desetimi leti izdelali 4,8 milijona enot oblikovancev, so jih 1967. leta že 15,5 milijona enot, letos pa bodo proizvedli 21 milijonov enot, čeprav so zaradi rekonstrukcije in modernizacije stroji počivali tri mesece. Hkrati s povečanjem obsega proizvodnje so povečevali tudi storilnost. Na začetku so porabili za letno proizvodnjo 1 milijon enot zidakov delavca, lani le še 2,6 delavca, po končani rekonstrukciji pa 7,5 komaj 1,5 delavca. S~preurejanjem obrata so začeli ob koncu aprila. Dela so bila opravljena v rekordnem času in prve dni oktobra je stekla v rekonstruirani in modernizirani tovarni Rudnika lignita Velenje že redna proizvodnja. Prva faza rekonstrukcije tovarne je končana, proizvodne zmogljivosti pa so se povečale na približno 45 milijonov zidakov letno. V teku pa je II. faza rekonstrukcije in modernizacije. Nameščajo naprave za novo proizvodnjo suhih malt, hidravličnih veziv, ki jih bodo lahko v prihodnje s pridom uporabljali v gradbeništvu. (v§) S sodobno organizacijo dela in tehnologije je kolektivu SGP Konstruktur Maribor v obdobju po reformi uspelo doseči izredno rast obsega proizvodnje. Medtem ko je znašala vrednost proizvodnje leta 1965 še tri milijarde S-din, planirajo letos realizacijo doma in v tujini v višini 22 milijard S-din. Od tega predstavlja realizacija v tujini četrtino celotne proizvodnje. Trenutno delajo delavci SGP Konstruktor razen na deloviščih v domovini še na mnogih pomembnih objektih v Avstriji, Franciji. Tako kot doma tudi proizvodnja v tujini poteka v zadovoljstvo članov kolektiva in naročnikov del. Prednosti, ki jih ima ta kolektiv v primerjavi s tujimi podjetji, se kažejo predvsem v tem, da razpolaga z marljivim in strokovnim tehničnim in proizvodnim kadrom, da izredno naglo usvaja sodobne tehnološke postopke, dosega solidno kvaliteto del, ki jih tudi izvaja v kratkih rokih. Enake kvalitete je dosegel kolektiv SGP Konstruktor tudi hteven - tako po obsegu po tehnični izvedbi — ga Ko1!' struktorjevi delavci zgradijo n3J' kasneje v letu dni. V želji, da bi čim bolj v^°' žično proslavili 20-letnico s3' moupravljanja, so se proizvaja1' ci SGP Konstruktor potrudili111 letošnji proizvodni načrt za la v domovini izpolnili do ju111' uc tel prijemi, dobra organizacija d^3 in upravljanja, mehanizacija proizvodnji in na področju p}3' niranja ter spremljanja p1^!2’ vodnje, slednjič pa še poglobi]6 ^ no in razširjeno samoupravi]3' ^ nje so tisti dejavniki, ki jim 11 kolektiv tudi v prihodnje posve čal naivečii del svoie PolCl!' ik: Dei Hlc ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE S. O. P. O ŽELEZARNA RAVNE NA KOROŠKEM Tovarna plemenitih jekel RAVNE NA KOROŠKEM to* Hg v v. 'ha t da, na rtiaj »lec bilo IZDELUJEMO: 350 LET KOROŠKEGA FUŽINARSTVA ^^ 1620 350 LET TRADICIJE V IZDELAVI ŽLAHTNIH JEKEL — VALJANE PROFILE — KOVANO PALIČASTO JEKLO — ODKOVKE — ULITKE — VZMETI — VLEČENO, LUŠČENO, BRUŠENO JEKLO — INDUSTRIJSKE NOŽE IN — PNEVMATSKO ORODJE KRATKO IN JEDRNATO GOZDARJI Z MK PUŠKO Pred dnevi je organizirala strelska družina Gozdar Postojna na strelišču v rostojni svoje Prvenstvo z malokalibrsko puško ta letošnje leto. Nastopilo je 9 'tričlanskih ekip, manjkala je le e 'Pa iz Ilirske Bistrice. Prehodni pokal je ubranila .■ttpa Transporta, ki ga je osvo-1'a že dvakrat zapored. Zmagali s° strelci iz Snežnika v postavi: apušnik, Istenič Marjan, Iste-. ^Itro in Žagar, ki so nastre-Jali 707 krogov od 1200 mož-U*’ Lanski zmagovalci so bili ru£i in so zaostali za najbolj ši-"P strelci le za 16 krogov tretja Pa je bila ekipa Cerknice z 641 °SL Na četrto mesto se je uvr-sttla ekipa Sežane (627 krogov), P6'0 strelci iz Knežaka (625 in na šesto Postojnčani s (E. P.) fetvo za ohranitev Vfiz|ne m vitalnosti festival ŠPORTA 1 fianKraljevo je letos že tretjič or-stv1211810 ^est'val športa brat-Uda?edinstva- Tekmovanja se je J te 6 e^tl° 14 mestnih sindikalnih . *l ttl^ezen'anc i2 cele Jugoslavije, * ^ njimi tudi iz Maribora in lja^e'Cm0Valc* so nast°Ptlr v kcg-nenjU’ s'reljanju, šahu in namiz-Dl11' ten'su- Organizator je tek-1 ii^K8106 sPreiel izredno prisrčno 3 pa' -Ul5 ''ellLemu številu nasto-:■! J°cih uspešno izvedel tekmo-■J anje. 3 p0^010v;zclenaj. in predelati ter obdelati kar več plemenitih jekel. ‘ ^.j osnovni cilj in glavna nalog2 roških jeklarjev na začetku^, vega obdobja zgodovine ^ celotnega dohodka pa se bo v prihodnje večala. Železarna Ravne na Koroškem ustvarja 27 % celotne realizacije Združenega podjetja slovenskih železarn, te največje proizvodne tvorbe na Slovenskem, dosega pa tudi polovico vsega izvoza. V jubilejnem letu, ko slavijo na Ravnah na Koroškem 350-letnico jeklarstva v Mežiški dolini in 20-letnico delavskega samoupravljanja, dosegajo jeklarji pomembne proizvodne in izvozne uspehe. V primerjavi z letom 1969 povečujejo obseg blagovne proizvodnje za 23 %, realizacijo pa za 24,3 %. Letos pa bodo z Raven izvozih na tuja sodobne tehnološke postopke in plemenitih ter širih predelavo jelda. Novo petletno proizvodno obdobje mora predstavljati modernizacijo in dopolnitev sredstev za delo, izboljšanje strukture proizvodnje, boljše izkoriščanje podjetniškega potenciala ter večjo rentabilnost in ekonomičnost poslovanja. Za investicijske naložbe bodo do leta 1975 porabih okrog 145 milijonov dinarjev. Železarna Ravne na Koroškem postaja eden od nosilcev nadaljnjega gospodarskega razvoja v severovzhodni Sloveniji, posebej pa tudi na Koroškem. V zadnjem času postaja tudi glavni pobudnik za poslovno- plemenitih jekel. Gre torej za začetek usklajevanja proizvodnih programov, pri čemer pa bo treba upoštevati obojestranske želje in potrebe. Železarna Ravne tudi financira izdelavo programov preusmeritve dela ko- vinsko-predelovalne industrije na Koroškem oziroma programov prihodnjega razvoja te panoge na Koroškem. Pripravljena pa je tudi na trdnejšo povezavo s koroško kovinsko-predelo-valno industrijo. V letošnjem jubilejnem letu ima železarna 375 štipendistov na vseh šolah, izredno pa se izobražuje tudi 174 članov delovne skupnosti. Inženirji so tokrat prvič začeli s podiplomskim študijem. Zraven metalurške industrijske šole deluje na Ravnah tudi 2-letna šola za priuče-vanje, organiziranih pa je vrsta tečajev in seminarjev. Na Ravnah delujejo v okviru železarne oddelki 3 višjih oz. visokih šol. Sicer pa so v razdobju 1945 -1970 usposobih v metalurški industrijski šoli na Ravnah škega fužinarstva in je^2^ ji 4 SAMOUPRAV- - UANJE !| V železarni Ravne ^ Koroškem so izvoHU prVI delavski svet 24. februar ja 1950. leta. Pred dvajsetimi leti se je začela z kolektiv koroških žeje zarjev šola samoupravlja nja. .. V 15 delavskih sve»n je delovalo 950 član0 delovne skupnosti, & na 222 zasedanjih spreJ. m l ■; Ravenska tržišča kar č< rRADNJA IIKE železarna je pomemben izvoznik, saj proda na etrtino celotne proizvodnje. Izvaža v Zvezno repub mali odločitve o vseh ^ stvenih vprašanjih.j J ^ upravnih odborih je del2 J lo 172 članov delo«* [ ^ skupnosti, v komisij _ || J&| Nemčijo pa tudi na Kitajsko, kjer so prav Ravenčani najv slovanski izvoznik. delavskega sveta in upr8 j nega odbora 732, v dela J skih svetih sklopov obt | ^ tov in obratov pa 8 članov delovne skup110 $|0l !<'V 20 leUh je deloMjf g v zu lemi je jj, | samoupravnih or§^n. ji *Ji, Izvoz ni breme, pač pa pomeni nadgradnjo ekonomike r Železarne Ravne na ^ ^ tehnolo roškem, v sklopih j £ tov in v komisijah 2-' | do,. članov delovne skup00 10^' DELAVSKA ENOTNOST b*j.s 11 *■ K* svf*« ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List Je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik ^ pOG A C N! K. Naslovu redniš t va in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 316-69S. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-1991, fL.d1’ račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, St. 501-620-7-2000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din polletna « U00 S-din in letna 26 N-din — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana