'0?J£o»
M/and
CICQ.«
NO. 11
jlMERI^kA DO

*;':v'■:&■: ■.
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 9, 1982
VOL. LXXXIV
REAGANOV PRORAČUNSKI NAČRT ŽE NALETEL NA OBSEŽNO GODRNJANJE
/z Clevelanda in okolice
Letalska nesreša in [•ozar v hotelu na Japonskem; 80 mrtvih
TOKIO, Jap. — Danes dopoldne je treščilo v tokijski zaliv blizu tokijskega mednarodnega letališča potniško letalo serije DC-8 družbe Japan Air Lines, na katerem je bilo 174 potnikov in članov posadke. Ker voda na kraju nesreče ni bila globoka, se je rešilo 150 potnikov, 24 ostalih pa je izgubilo življenje. K sreči ni prišlo do eskplozije ali požara.
V	nedeljo zjutraj je požar
uničil gornja nadstropja luksuznega hotela New Japan v tem mestu. Življenje je baje izgubilo najmanj 36 od vsega skupaj 440 gostov, ki so prenočevali v hotelu. Poškodovanih je okoli 60 gostov, od katerih so nekateri v resnem stanju.	\
Preživeli hotelski gostje poudarjajo da niso slišali nobenega požarnega znanilnika. Zvedeli so, da je nekaj narobe, šele, ko so slišali ljudi, ki so tekli po hodniku. Na prizadetih nadstropjih je bilo tudi veliko dima, tako, da gostje niso mogli nič videti pred seboj.
-----o------
Biežnjev; ¥ evropskem prostoru manj raket i jedrskimi glavami
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski vod itelj Leonid L Hrežnjev je v Kremlju sprejel delegacijo socialistične internacionale, v kateri so včlanjene social-demokratske stranke svobodnega sveta. Govoril je o nujnosti miru in ° tem, da je treba z vsemi sredstvi pospeševati prizadevanja za jedrsko razorožitev in razorožitev sploh.
Konkretno je Brez n jev Predlagal, naj bi se ZDA in 2SSR sporazumele o dvotretjinskem znižanju števila raket srednjega dometa z jedrskimi glavami, postavljenih v Evropi. Ta proces delne razorožitve naj bi se končal leta 1990.
V	Reaganovi administraciji Poudarjajo, da ni nič novega v tem predlogu, da ga je bil ^režnjev sprožil že med svo-jirn obiskom v Bonnu novem-kra lani. V ZDA trdijo, da imajo Sovjeti veliko premoč v evropskem prostoru s takšnimi raketami. Dvotretjinsko znižanje števila le-teh bi torej za vedno ohranilo to sovjetsko premoč.
Prav zaradi te premoči ZSSR je Reaganova administracija predlagala postavitev večjega števila raket srednjega dometa v Evropi, Začenši z 1. 1983. Sovjeti bi radi preprečili'ta program in skušajo vplivati na zahodnoevropske zaveznice ZDA in še Posebno na javno mnenje v teh državah z raznimi predlogi o razorožitvi ipd.
Erežnjeva izjava naj bi bika po tem mnenju le najno-v°.iša poteza s tem v zvezi, kled drugim \je sovjetski voditelj zavrnil ameriško politiko glede pogajanj o razorožitvi, v kateri skušajo ZDA Povezati ta pogajanja s sovjetskim obnašanjem v drugih državah, kakor npr. v Poljski.
Novi grobovi
Henry Blatnik
V	nedeljo, 7. februarja, je v St. Vincent Charity bolnišnici po enomesečni bolezni umrl 63 let stari Henry (Harry) Blatnik z 91 E. 211 cesti v Euclidu, zelo znan društveni delavec, rojen v Clevelandu kot sin Johna in Frances, roj. Korencic, Blatnik, mož Mary, roj. Homar, oče Bonnie in Cathy, brat Albina, Justine Gifford (Kalif.), Vide Heisroth (Ashtabula, O.), Roberta (Texas) in Evelyn Pipoly, zaposlen pri New York Central-Penn Central železnici 44 let, vse do svoje upokojitve julija 1979, bivši tajnik podr. št. 1657 unije železničarskih delavcev.
V	zadnjih 35 letih je bil pokojni izredno aktiven v slovenskih ' bratskih in družabnih ustanovah, bil je predsednik dr. Cerkniško jezero št. 59 Ameriške dobrodelne zveze 20 let, član Mladinskega odbora ADZ 30 let in član glavnega odbora nekaj let, aktiven pri ADZ Slovenski vrt letovišču v Leroy ju, Ohio. Bil je aktiven tudi pri Slovenskem društvenem domu na Waterloo Rd., kjer je bil ' predsednik v letih 1966/67 in 1971/72 ter mož leta tega doma leta 1968. Bil je bivši predsednik Federacije slovenskih narodnih domov, leta 1976 pa mož leta te federacije. Bil je podpredsednik Združenja slovenskih društev (USS).
Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Križa ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Gertrude J. Stih
V	nedeljo, 7. februarja, je umrla Gertrude J. Stih, rojena Kmet, žena Josepha, mati Patricie Ryan, Josepha, Ronalda in Geraldine Carter, 4-krat stara mati, sestra Antoinette Bukovnik, Mildred Štih, Berthe Snyder, Mary Prijatel, Josepha ter pok. Antona, Lene Turk, Vitusa in Rose Rogelj. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Kristine ob 9.15 dopoldne, od tam na pokopališče Vernih
GORICA, It. — V četrtek, 21. januarja, je bil tradicionalni sprejem predstavnikov verskih skupnosti z območja Slovenije, ki ga je pripravil predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Dušan Šinigoj, kateri je obenem podpredsednik slovenske vlade.
Pozdravni govor je imel Šinigoj, ki je med drugim dejal, da je bil postavljen širok okvir za delovanje verskih skupnosti, ki daje vernim občanom vse možnosti za svobodno in enakopravno versko življenje v samoupravni socialistični drilžbi, trditev, ki jo dejstva pogosto ovračajo.
Šinigoju je odgovoril ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar: “Vaša želja — je dejal —, da bi bilo to leto leto dobre volje v vseh odnosih
Nov notranji minister v jugoslovanski vladi bo Stane Dolanc
BEOGRAD, SFRJ. — Najvišje jugoslovansko vodstvo sedaj razmišlja o tem, kateri funkcionarji naj bi zasedli ministrske stolice v prihodnji jugoslovanski vladi, ki bo oblikovana po aprilskih parlamentarnih volitvah. Za novo predsednico vlade je bila predlagana načelnica hrvaške partije Milka Planinc.
Znana so tudi imena tistih, ki bodo prevzeli važnejše resorje v Planinčevi vladi. Najbolj zanimivo je imenovanje slovenskega politika in nekdanjega ožjega sodelavca Josipa Broza Tita, Staneta Dolanca, za novega notranjega ministra Jugoslavije. Dolanc, ki je star le 56 let, in kot tak med naj mlaj Šimi od Titovih naslednikov, je že lani veliko govoril o notranjih oz. varnostnih razmerah v SFRJ, posebno v zvezi z dogodki na Kosovem.
Lazar Moj sov bo nadomestil Josipa Vrhovca kot zunanji mnister SFRJ. Moj sov, ki je star 61 let, je bil več let veleposlanik v Združenih narodih in je splošno priznan kot inteligentna osebnost, trenutno predsednik predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, a bo njegov enoletni mandat, potekel letos)
Obrambni minister SFRJ bo admiral Branko Mamula, ki bo nadomestil gen. Nikolo Ljubičiča. Trenutno je admiral Mamula načelnik generalštaba vojaških sil SFRJ.
Med temi osebnostmi torej ni nobenega novega obraza. Ker bo letos tudi kongres ZKJ, pred njim pa kongresi vseh republiških in pokrajinskih partij, opazovalci razmer v SFRJ menijo, da bo več takšnih osebnih sprememb, o kakšnem obsežnem preoblikovanju osrednjega vodstva pa ni mogoče govoriti.
------o-----
Če še niste naročnik Ameriške Domovine, oostanite še danes!
duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
med verskimi skupnostmi in samoupravno social istično družbo je tudi naša želja. In trdno upamo, da ne bo ostalo samo pri dobri volji, ampak da se bo dobra volja na obeh straneh pokazala tudi v dejanjih, in to na vseh ravneh in pri reševanju vseh vprašanj.”
Dr. Šuštar je nato omenil besede, ki jih je izrekel papež Janez Pavel II. ob sprejemu novega jugoslovanskega veleposlanika v Vatikanu dr. Zvonimira Steneka, besede, ki veljajo tudi za slovenske razmere: da želijo katoličani v zvestobi svoji domovini in v skrbi za skupno blaginjo nuditi svoj prispevek k napredku družbe in za rast človekove dobrobiti.
“Vprašanje odnosov med Cerkvijo in našo samoupravno socialistično družbo je la-
W A S H INGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Ronald Reagan uradno predložil zveznemu kongresu svoj proračunski načrt za zvezno vlado za finančno leto 1983. Ker so že bile znane poglavitne točke tega načrta, predložitev kongresnikom ni sprožila novega vala kritike, pač pa je pospeševala že začeti val, tako od liberalcev in demokratov kakor tudi mnogo republikancev.
Republikanci so zaskrbljeni predvsem nad predvidenim, rekordnim primanjkljajem zveznega proračuna. Predsednik Reagan napoveduje namreč p r i m a nikljaj v znesku 91,5 milijarde dolarjev. Med zadnjo volivno kampanjo so bili republikanci in sam kandidat Reagan obljubljali volivcem, da bodo odpravili primanjkljaj, sedaj pa Reagan sam predlaga rekordno visoke primanjkljaje, poleg tega priznava, da bodo primanjkljaji trajali skozi to desetletje.
Liberalci in demokrati so jezni, ker je Reagan predlagal ogromna znižanja izdatkov za programe socialne podpore. Hkrati pa predvideva proračun veliko več denarja za obrambno tajništvo, predvsem za dobavo novega orožja. Liberalni nasprotniki Reaganovega načrta zahtevajo manj denarja za ameriško obrapibo in več za socialno skrbstvo pomoči potrebnim Amerikancem.
Na to točo kritike odgovarjajo Reaganovci, da nasprotniki napačno razumejo, kar želi administracija doseči. Pretrgati moramo s preteklostjo, trdijo v Beli hiši. Načelnik zveznega proračuna David Stockman, ki zopet nastopa javno v prid Reaganove vlade po več mesecih, ko se ni upal pokazati na kapi-tolskem hribu, trdi, da dejansko ne gre za znižanje izdatkov za socialne programe, le za upočasnitev stopnje rasti teh izdatkov.
Stockman in drugi predstavniki zvezne vlade poudarjajo tudi, da ako zvezni
ni močno odmevalo v domačem in tujem tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja.. . Marsikje je bila razlika med teorijo in prakso, med izjavami in resničnim stanjem, med obljubami in njihovimi uresničitvami občutna. Kar zadeva razmere v Sloveniji, smo pri vas in vaši komisiji zmeraj našli pripravljenost za reševanje težav in odprtih vprašanj. Da bi le bilo povsod tako!”
Vsa stara in nova odprta vprašanja, ki jih tudi pri nas ne manjka, je menil ljubljanski nadškof, je treba reševati vztrajno, potrpežljivo, v medsebojnem spoštovanju, razumevanju in enakopravnosti.
Spomnil je na papeževe besede dr. Steneku, da se težave nikoli ne bi smele tako
kongres ne bo odobril predsednikovega p r o r ačunskega načrta ali, kar je tudi bolj verjetno, ga bo temeljito spremenil v smislu povečanih izdatkov, bo to hud udarec ameriškemu gospodarstvu in bo obenem povzročil še hujše negativne posledice, ki bodo zasenčile vse dosedanje.
Demokratski poslanci tega odgovora ne upoštevajo in obljubljajo, da bodo uzakonili lasten zvezni proračun, ki da bo bolj človeški od republikanskega
Opazovalci političnih razmer v glavnem mestu soglašajo, da bo trajala borba okoli proračuna celo leto in da so možnosti za ponovitev Reaganovih lanskolet nih zmag šibkejše, deloma zato, ker bodo letos kongresne volitve, na katerih bodo morali kandidirati vsi člani spodnjega doma in tretjina zveznih senatorjev.
Težava za demokrate v zveznem kongresu je v tem, da niso enotni glede svojega gospodarskega programa. Soglašajo le v skupnem nasprotovanju predsedniku Reaganu.
------o-----
Zadnje vesti
•	Manila, Fil. — Danes je na otoku Panaj strmoglavilo letalo filipinske letalske družbe. Na letalu je bilo 31 potnikov in članov posadke. Potniki so baje bili tuji turisti. Reševalci iščejo letalo.
•	Teheran, Iran. — Pripadniki iranskih varnostnih služb so napadli skrivališče opo-rečniškega gibanja Mudžahe-deen Halq. pri tem pa ubili načelnika za vojsko tega gibanja in tudi Ashraf Rabii. ženo voditelja Mudžahedee-nov Massuda Radžavija, ki je pobegnil iz Irana skupaj z bivšim predsednikom države Abolhassanom Banija-Sadrom in sedaj biva v Parizu. Iranci trdijo, da so tudi ubili 10 članov centralnega komiteja Radžajevega gibanja.
zaostriti, da bi ogrožale zakonite pravice niti ne smejo o-stati brez pravične rešitve. Da bi jih premostili, zadostuje izraziti vzajemno razumevanje in dejavno dobro voljo v spoštovanju pristojnih oblasti.
Ob koncu je dr. Šuštar izrazil željo, da bi čimbolj odpravili vse tisto, kar vzbuja nezaupanje in s u m n ičenje, neutemeljene obdolžitve in kakršnekoli krivice, in da bi uresničili tisto, kar prinaša nove možnosti, da bomo kar se da dobro preživeli krize sedanjega časa.
K. G.
(Op. ur.:	Nismo še prejeli
nadaljevan ja članka dr. Kremžarja, ki izhaja na tem mestu. Čim ga prejmemo, ga bomo objavili prav tu.)
Za dr. Meršola—
V	nedeljo, 14. februarja, ob
10.30	dopoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. dr. Valentina Meršola ob ‘ prvi obletnici njegove smrti.
P.T.U. odsek vabi—
Ne pozabite, da ste člani P.T.U. odseka farne šole pri Mariji Vnebovzeti in vsi starši in farani vljudno vabljeni v četrtek, 11. februarja, ob 7.30 zvečer, v šolsko jedilnico, na mesečni sestanek odseka, na katerem bodo tudi počastili bivše predsednike te organizacije.
Srnjakovo kosilo—
V	nedeljo, 14. februarja, v Slovenskem delavskem domu. na 15335 Waterloo Rd. sponzorira fara Marije Vnebov-zete svoje že tradicionalno kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Kosilo bodo pripravile ga. Josie Stanonik in njene pomočnice. Cena okusnemu kosilu je $8, ves prebitek je seveda namenjen Domu za ostarele. Vstopnice imajo pri fari, tu pri A.D., v Petričevi brivnici na E. 185. cesti (481-3465), ter Joe Sajovic (541-2881). Frank Urankar (944-0481), Joe Ferra (531-7131), Tony Sturm (442-0142). Gus Petelinkar (481-6382), Louis Legan (531-9391) in John Fe-kete (481-4794).
Razna.šaica iščemo—
Ameriška Domovina nujno išče raznašalca za Kildeer, Cherokee, Arrowhead, Mus-koka, Pawnee, Abby, Tyron-ne in Monterey ceste. Oglasite se v naši pisarni na 6117 St. Clair Avef ali pa nas pokličite na tel. 431-0628 za informacijo.
Maškarada—
Dramatsko društvo Lilija priredi svojo. vsakoletno maškarado v Slovenskem domu na Holmes Ave. v soboto, 20. februarja, zvečer. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. Najboljše maske bodo nagrajene. Maškare naj se zberejo v spodnji dvorani ob 9. zvečer, ob pol enajstih pa bo odkritje mask. Vstopnice bodo na razpolago pri vhodu.
Spominski dar—
Joseph Kristanc, Euclid, Ohio je daroval $22 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin na pok. Franceta Jenka in Luko Kuharja. Iskrena hvala!
Tiskovnemu skladu—
John Dolenc, Euclid, Ohio je daroval $13 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
Lawrence Rozman, Richmond Hts., Ohio je daroval $12 našemu slovenskemu listu.
Ga. Louis Kastelic, Maple Hts., Ohio je prispevala $10 v naš tiskovni sklad.
Stan Sajnovic, Orillia, Ont., Kanada je tudi prispeval $10 temu slovenskemu listu.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Zopet Radiothon—
V	soboto, 13. februarja, bo imel g. Tony Petkovšek zopet Radiothon v korist Slovenskega doma za ostarele. Doslej je bilo preko teh radio-thonov prispevanih okoli $15,000. G. Petkovšek bo poročal o darovih in darovalcih na svojem programu na WE-LW 1330 AM to soboto.
Seja jutri—
Jutri, v sredo, ob 1.30 popoldne, ima podružnica št. 25 SŽZ svojo mesečno sejo in sicer v društveni sobi sveto-vidskega avditorija.
Umrl v domovini—
Pred nedavnim je v vasi Nova Sušica, Slovenija, umrl 90 let stari Frank Zafred, vdovec po pok. ženi Josephine, roj. Počkaj (preje poročena Kastelic), očim Josepha D. Kastelic in Johna Kastle (Redbank, N J.), 5-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Marijane Dolgan (Slovenija) ter pok. Johna, Andrewa, Johanne, Mary, Antona in Antonije. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. ----------o------
Vrste pred trgovinami v Sovjetski zvezi tako dolge kot na Poljskem
MOSKVA, ZSSR. — Posledice naj novejše slabe letine v ZSSR so vidne v dolgih vrstah občanov, ki čakajo pred trgovinami, v katerih prodajajo meso, maslo, jajca in drugih vrst hrane. Na slabo založenost trgovin vpliva do določene mere tudi sovjetska pomoč Poljski.
Analitiki poudarjajo, da sovjetsko vodstvo nikoli ni objavilo, koliko pomoči je poslala oz. še pošilja Poljski. Ta novica naj bi bila politično neprijetna in bi slabo odmevala med javnostjo, menijo opazovalci sovjetskih razmer.
V	Moskvi je varčevanje na dnevnem redu, poroča novinar agencije AP. Tako v restavracijah šo porcije mesa manjše, pekarne ne uporabljajo toliko masla v svojem pecivu, gospodinje so pa slišale, naj kuhajo tudi z nesve-žim kruhom.
Novinar AD je baje govoril z neko žensko, ki mu je povedala, da je še mogoče dobiti dovolj hrane v Moskvi in drugih večjih mestih, da pa so razmere v manjših mestih in na deželi zelo slabe, posebno v osrednji Rusiji.
V	neki trgovini so kupci kar mrgoleli okoli prodajalke, ki je imela zalogo masla. Vsak kupec je smel vzeti samo en zavoj masla, ki je tehtal 1 funt. Na svobodnem trgu, kjer prodajajo kmetovalci po prosti ceni, je bila cena prvovrstne govedine $5 za funt, za kokoš pa je moral kupec odšteti kar $21.
Jajca, ki jih je mogoče dobiti v državnih trgovinah le redkokdaj, so bila naprodaj na svobodnem trgu. Za 10 jajc pa je moral kupec plačati $4.20. Povprečna mesečna plača v ZSSR je okoli $250.
----—o------
VREME
Oblačno danes z naletavanjem snega do 1 ali 2 palcev. V popoldanskem času vetrovno in nižje temperature. Najvišja temperatura danes dopoldne okoli 27 F, popoldne pa le okoli 19 .F. Jutri deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 19 F. V četrten, slično vreme, a nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 30 F.
Novoletni sprejem verskih predstavnikov v Ljubljani
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. - 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOM ZNA (ISSN 0164-680X)
Beseda iz naroda...
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and I ridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	'
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
______ , | ,, ||Min,| n ,	-----------———
POSTMASTER: Send address changes to American Home,1 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 11 Tues., Feb. 9, 1982
Naše ustanove še živijo
Te tedne imajo Slovenski narodni domovi v Clevelandu in okolici svoje letne občne zbore. Prav tako jih imajo, ali pa so jih že imele, druge slovenske ustanove vseh vrst, od društev in družabnih klubov do pevskih in drugih kulturnih zborov oz. skupin. Odborniki poročajo o delovanju in uspehih ter tudi neuspehih svoje organizacije v preteklem letu, o težavah, s katerimi se srečujejo, o novih načrtih za prihajajoče leto itd. Člani poslušajo, pretehtavajo, stavljajo vprašanja, zahtevajo pojasnila, od časa do časa tudi kritizi rajo, končno pa so na mestu volitve novega odbora. Običajno ostanejo na svojih mestih dosedanji odborniki, deloma zaradi sposobnosti, deloma pa tudi zato, ker manjka tistih, ki bi radi prevzeli dolžnosti, združene z odborniškim delom.
V kolikor mi je znano, vsaj za Cleveland in okolico, ni v zadnjem letu za vedno utihnila nobena och že obstoječih slovenskih organizacij, kar je dober in celo razveseljiv znak ne samo za 1. 1982, ampak tudi za naslednja leta. Vemo pa vsi, ki se zanimamo za našo slovensko skupnost, da je bila lani in še posebno v tednih od božičnih praznikov do danes silno aktivna smrtna kosa. Pobranih je bilo nenavadno veliko število znanih in požrtvovalnih naših delavcev. Samo nekaj primerov: Anne Ranik, Josephine (Sophie) Magayna, Stella Misich, Albert E. Zura, Jože Žnidaršič, Mary Martin-sek in, kakor naznanjamo na 1. strani danes, Harry Blatnik. Navedena imena kažejo, da pri pobiranju svojih žrtev smrtna kosa ni bila nič izbirčna. Pobrala je starejše in mlajše, ni se zdnimala, kateri skupini ali rodu naj bi pripadali. Vrzeli, ki so nastale v preneka-teri slovenski ustanovi, bodo le s težavo izpolnjene.
Res je sicer, da vse, kar sem zgoraj napisal, ni nič novega za našo slovensko skupnost. Ako prebirate slovenske časopise za leto 1892 ali 1932 ali pa sploh katero koli leto, boste našli kolono, v kateri so zabeleženi podatki o pravkar umrlih Slovencih in Slovenkah. Mislim celo, da je velika večina vseh Slovencev, ki so v zadnjem stoletju prišli v ZDA iz domovine, omenjena v enem ali drugem od naših listov vsaj takrat, ko so umrli. Za glasila bratskih oranizacij morda le kot ime v seznamu umrlih v preteklem tednu, morda pa tudi s posebno osmrtnino ali celim člankom. Takšni dopisi so in bodo bogat vir za bodoče zgodovinarje in naj mimo grede omenim, da prav zaradi tega vključujem čim več osebnih podatkov, ko prejemam obvestilo o smrti kakega Slovenca ali Slovenke. Čeprav dopis ne more podati celovite slike o osebnosti, lahko usmerja raziskovalce v smeri, kjer bodo našli več podatkov. Tako danes npr. za pok. Harryja Blatnika.
Slovenske organizacije vseh vrst so se morale od vsega začetka boriti na samo s smrtnimi primeri med članstvom in vodstvom, marveč tudi z omahovanjem mnogih, staranjem, finančnimi težavami ipd. Vrzeli so bile izpolnjene od drugih članov ustanove. A ne vedno. Zlasti v zadnjih 30-35 letih smo izgubili mnoge časopise, dramska društva, pevske zbore, mnoga bratska društva so bila razpuščena ali se združila z drugimi društvi iste bratske organizacije. Članstvo mnogih naših še obstoječih ustanov, kulturnih in društvenih, je manjše iz leta v leto. Tako na primer, bežen pregled članstva večjih bratskih organizacij kaže, da je vsakoletna izguba približno od 2 do 3 odstotkov. To velja tako za SNPJ in KSKJ, kot za ADZ in SŽZ.
Spričo tega za našo slovensko skupnost neprijetnega in najbrž tudi neustavljivega razvoja, nas lahko le veseli dejstvo, da kljub vsem težavam, naše najpomembnejše skupine še nadaljujejo s svojim poslanstvom. Za nekatere teh že leta in leta slišimo, da bodo prenehale, da ne bodo mogle več nadalievati, ker ni ne članov ne tistih, ki naj bi 'zasedli odborniška mesta. Take stvari slišimo za majhen Slovenski narodni dom na West Parku, na skrajnem zahodu našega mesta, pri pevskih zborih pa so iste skrbi za Slovan. A v zadnji, petkovi A.D. poročajo iz Slovana, da še živijo in da nameravajo podati koncert aprila letos.
Poleg tega je še nekaj drugega, na kar smo lahko kot skupnost ponosni. Še vedno so možnosti za nove organizacije, nove ustanove. Tako v zadnjih petih letih smo dobili odlični pevski zbor Fantje na vasi. Fant-
Mariborski škof prida v Lemom!
LEMONT, 111. — Slomškova krožka Chicago in Cleveland sta povabila mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja v Lemont za Slomškov dan, 4. julija. In januarja smo dobili veselo novico, da bo g. škof lahko prišel med nas. Žal, njegov čas je kratek in bo v ZDA le en teden do največ deset dni. Sedaj imamo v načrtu le tri točke, ki jih bo g. škof obiskal: Lemont-Chicago, C 1 e v eland in morda New York. Sporočil ham bo datuma, kdaj bo prišel in se zopet vrnil, da bomo lahko naredili podroben načrt.
Dr. Kramberger je veliko študiral o Slomšku, in tudi pisal o njem. Tako pravi v svoji disertaciji:	“Proučeva-
nje zgodovine verskega življenja kakega naroda pove, da gre v pogledu vere pri vsakem narodu več ali manj za neko skrivnostno nadnaravno rast, ki izhaja iz tajnih počel božje previdnosti in sega prek velikih osebnosti prav v narodovo sedanjost. V polni meri velja to za slovenski narod, katerega versko življenje ima svoje korenine pri solunskih bratih — sv. Cirilu in Metodu in raste prek vrste zaslužnih osebnosti v našo sedanjost. V tisočletni preteklosti našega naroda pa izstopa iz te vrste za vero slovenskega človeka najzaslužnejša o-sebnost — škof Anton Martin Slomšek.”
Škof Slomšek nam je velik svetilnik, zlasti za nas Slovence, ki smo raztreseni po Airhem'svetu. Tudi mi zbiramo svojo mladino v “Nedeljskih šolah” in jih skušamo učiti ne samo slovenskega jezika, ampak tudi zvestobo dd Boga in slovenskega naroda, kot nam Slomšek to kaže v “Blažetu in Nežici”. Dandanes ko se mnogi starši dobesedno bore za dušno in telesno dobrobit svojih otrok, bodo našli v Slomšku ne samo " dobrega voditelja, ampak tudi priprošnjika.
Da bi poživel naše zaupanje v tega velikega Slovenca
in nas znova navdušil za delo beatifikacije, se je mariborski škof odločil, da pride med nas. Takoj, ko bomo dobili več podatkov, bomo objavili spored njegovega obiska.
Fr. Atanazij, ofm ------o------
Marija Obšak praznuje 10-ldnšeo
CLEVELAND, O. — Tukaj naj bo podan mali opis življenjske poti matere — Ciko-ve mame —, katera je izkazovala ogromno ljubezen narodu, a za plačilo je bila preganjana, zasramovana, prete-pana in po vsem tem vržena v ječo le zato, ker je ljubila svoje otroke.
Rojena je bila 11. februarja 1892 v vasi Bizovik pri Ljubljani, Slovenija. Že kot mlado dekle pod Avstro-Ogrsko, jo je doletela prva svetovna vojna in z vojno trpljenje in strah v bodočnost. Ne vem, ali je bila ob vojnem času že zaročena s svojim poznejšim možem, ali ne. Vem pa, da je bil ta mladenič Anton Oblak, ujet na ruski fronti kot avstrijski vojak.
Dom, kjer sta prebivala z možem, obuja mnoge lepe spomine. Rodili so se jima trije otroci:
tlčerka Marija — Mici — poročena Vavpetič, s katero živi naša slavljenka. Druga hčerka, Tončka, živi s svojo družino v Torontu, Kanada. Sin Anton pa tudi ne živi preveč oddaljen od svoje mame.
Pri oskrbi, kot vzgoji svoje družine, je večji -del padel na njena ramena. Garala, j e, trpela in upala, da ji bo življenje boljše in lepše, ko dorastejo otroci. Vse to upanje je druga svetovna vojna spremenila v še večje trpljenje in težave.
Ker je bila družina globoko katoliška in protikomunistična, se je morala ob koncu vojne pred partizansko drhaljo umakniti na slovensko Koroško v Avstriji. Pri begu na Koroško pa se je pripetilo, da se je družina razkosala. FIčerki in sin Anton so sreč-
je nastopajo na raznih prireditvah, ne le svojih lastnih, in so povsod navdušeno sprejeti, ne najmanj med našimi starejšimi Slovenci in Slovenkami, ki silno pogrešajo izvrstno slovensko petje. V kratkem bodo Fantje menda tudi izdali svojo prvo ploščo. Minilo je komaj dobro leto od ustanovitve Slovenskega folklornega inštituta v Ameriki, v katerem sodeluje trenutno nekaj več kot 160 mladih plesalcev in plesalk, v inštitutu samem je pa menda včlanjenih okoli 500 rojakov in rojakinj. Združenje slovenskih društev (USS) je ustanovilo svojo Godbo na. pihala. Za družabne klube, ustanovljene v zadnjih letih, je lep primhr Primorski klub. ki ima za seboj vrsto uspešnih prireditev in načrtuje ■druge. Ti “novoclošli” prispevajo svoj delež naši celotni skupnosti tako kot še prispevajo ustanove, ki se u-pravičeno ponašajo s svojo večdesetletno zgodovino. Imamo dovolj prostora za vse.
Seveda so trenja med raznimi deli skupnosti. Nekateri bolj odkrito, drugi bolj prikrito nasprotujejo tej ali oni skupini. Vsi vemo tudi, da nekateri skušajo ovirati delo te ali one skupine, dejansko jo sabotirati z bojkoti, šušljanjem ali drugimi sredstvi. Vendar ne smemo pozabiti, ko slišimo za take primere, da tudi to ni nič novega. Vtis imamo, da so mnogi preveč občutljivi glede teh početij. Tisti, ki mislijo, da imajo prav in da delajo prav, naj kar nadaljujejo. Nobeden od nas in tudi ne nobena organizacija katerekoli vrste, ne more biti vsakemu všeč. Če to razumemo, predvsem če imamo čisto vest, lahko marsikaj neugodnega prenesemo. In po potrebi vrnemo udarec za udarec.
Naši predniki so to razumeli. Naši starejši se čudijo danes, kako mirno poteka občni zbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju. Pred leti so trajali občni zbori te ustanove več ur, pozno v noč in celo dva dni. Razburjeni do skrajnosti so bili duhovi ob teh zborovanjih, posamezniki so z vso silo tekmovali, da bi prišli v odbor. Od časa do časa je celo prišlo do pretepov, stoli so leteli okoli po dvorani. In kaj? SND na St. Clairju je živel in živi še danes. In tako živijo tudi druge naše ustanove.
Rudolph M, Susel
no dospeli v Avstrijo, a mati se je morala vrniti nazaj na svoj dom. Vrnila se je zato, ker ji je to narekovala ljubezen do moža, kajti mož Anton ni hotel zapustiti svojega doma. Njena ljubezen do moža, do doma, je bila večja, kot pa strah pred komunisti. Bila je zasramovana od domačih komunistov, pretepena in opljuvana.
Ker se komunisti niso mogli / maščevati nad hčerkami in sinom, so vso svojo hudobijo in sovraštvo .odložili na mater Marijo Oblak. L. 1947-48 je bila aretirana, zasliše-vana iž dneva v dan in iz tedna v teden. Bila je pretepena, saj so ji skoraj popolnoma pokvarili njeni roki. Ta slovenska mati ni podlegla vsem grozotam, katere so ji zadali domači in tuji komunisti.
Ko je bila še v zaporu, so ji komunisti na sramotni in zahbrtni način umorili njenega moža Antona. Uničili so ga, ker je bil ponosen, bil je protikomunist. Umor njene-
ga moža je zadal ljubezni te matere veliko rano. •
Ker komunistom ni uspelo uničiti duha in upanja te matere, so jo po večletnem zaporu izpustili. Kam sedaj? Odvzeli so ji tudi njen lastni dom. Z močno voljo do življenja in z upanjem, da se snide s svojimi otroci, je trpela in čakala.
Hčerki in sin s svojimi družinami so delali in hodili na vse strani, da dobijo svojo mater v Ameriko. Po letih trpljenja in zaničevanja ji je bilo dovoljeno, da pride k svoji hčerki Tončki v Toronto. Ljubezen te matere je premagala vse zapreke, da preživi svoja utopna leta v objemu svojih otrok, vnukov in pravnukov.
Kako velik zaklad je to pred Bogom. Devetdeset let trpljenja in ljubezni. Draga Cikova mama, ob Vaši 90-let-nici Vam iz srca kličemo: Bog Vas ohrani, da Vam zdravja in vso srečo, v objemu ljubezni Vaših dragih.
Vaš '
Bizovičan
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. — Kot za januar, imenujemo ga tudi svečan, zahtevajo vremenski pregovori mraz, da bo letina v redu. Če je prehitro toplo, se zavleče potem mraz preko marca še v april. Neznanskemu dolgemu in mrzlemu januarju smo v svečanu lahko zadovoljni, ker imamo tri dni krajši mesec, kar nam bo koristilo pri izdatkih hrane, gretju stanovanja in avtomobilskemu bencinu.
Pregovori pravijo, ako je pretoplo .svečana, bo' malega travna počivala brana; ako pa je mraz, se poti obraz. — Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj. — Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži. — Kar svečana ozeleni, se rado posuši: — Če sever koncu svečana brije, nam dobre letine up zasije.
Na dan 14. februarja’je velik praznik zaljubljencev,, Valentinov dan. V starem kraju je Valentin na ta dan že imel ključe od korenin, kjer bo priroda vzbrstela v novo cvetoče življenje. Valentin je veljal v starem kraju za prvega spomladma, znanilca pomladi. V Ameriki pa je Valentin patron zaljubljencev in je lepo videti, kako si zaljubljenci in tudi drugi, ki se lasajo med seboj, poklanjajo posebna Valentinova srca in druga darila. Naj bo zaljubljencem ljubezen sladka in dolgotrajna.
Proti koncu meseca pa je tudi god Matije, ki v glavnem led razbije, le če ga ni, ga za nekaj časa še naredi. Po Matiji lisjak ne gre več čez led domov. Preveč goljufiva je skorja in prebrisan lisjak ji ne zaupa. Naj bo nam vsem mesec svečan prizanesljiv v mrazu in snegu.
Če gledamo nazaj nekaj stoletij bomo opazili, za takratne razmere, veliko neumnih kritikaških stališč o velikih dramskih delih genija W. Shakespeara. Kdo ne pozna Hamleta, Romea in Julije, Othela, • Beneškega trgovca, Viharja in še mnogo' drugih tragedij. Med Slovenci je bil W. Shakespeare, (ljubljanska Drama je tekom dolgih let u-prizorila skoraj vsa njegova dela), najbolj cenjen in spoštovan odrski ustvarjalec. Njegova dela še' danes uprizarjajo na odrih vsega sveta.
Toda njegovi sodobniki so ga imeli za navadnega pisuna. Takratni kritik Samuel Pepys je napisal, da je “Romeo in Julija” naj slabše gle-
dališko delo, kar jih je kdaj videl. Komedijo “Kar hočete“ pa je razglasil za neumno in eno najbolj neokusnih del. Takratni kritiki so trdili, da je Shakespeare težko razumljiv. Daru nima ne za tragično ne za komično igro. Njegove tragedije so delo pisuna, ki je poleg tega čisto na,-vadni igralec. Njegove komedije so vulgarne, ' prostaške, zato ne vzbujajo smeha. Ni izviren pisec, temveč navaden plagiator. Nikoli si ni ničesar sam izmislil: to je ptič, ki se krasi s tujim perjem, njegova dela nimajo nobene zveze s stvarnostjo. Pretirava. Napihuje se s ceneno in vulgarno patetiko. Nemoralen je. Njegova dela so opolzka. Piše za sodrgo. Bahač je in brez duha!
Dobra in slaba kritika je bila, je in bo za večne čase. Shakespearova dela in takratna kritika ga je napravila nesmrtnika.
*
Tudi v sedanjem stoletju je veliko število kritikov, ki nasprotujejo v svojih ocenah vsakemu k n j i ž e vnemu in i dramskemu delu. Kritik Max Nordau je napisal o znanem norveškem dramatiku Henriku Ibsenu, da ni sposoben logično spremljati nobene misli, da ne more doumeti naj-preprostejših gesel, da je nesposoben pravilnega sklepanja. Njegova znana odrska dela “Peer Gynt”, Stebri družbe, Gradbenik Solness, Gospa z morja, Heda Gabler in še mnogo drugih dramskih del, še danes igrajo po odrih širom sveta in seveda so bila vsa ta.dela igrana tudi v Ijub-lanski Drami.
Tudi nemškemu pesniku avtorju “Fausta” Goetheju se ni godilo bolje. Kritik Bet-tinger je citiral nekaj stihov iz Fausta nato pa končal: Kadar pesnik, kakršen je Goethe, postavlja v svoja dela take revne stihe, se ne smemo čuditi, če nas drugi obtožujejo, da Nemci nimamo okusa. Za nekatere je bil Faust navadno nizanje vulgarnih in prostaških slik in se čudijo, da se Nemci klanjajo takemu praznemu idolu, kot je Goethe.
Nemški kritik Eduard Engel je dokazoval, da živeči nemški p i s at e 1 j Thomas Mann ne zna lepega nemškega jezika. Njegov roman “Buddebrookovi” ni nič drugega kot dve ceneni knjigi, v katerem pisatelj T. Mann na ničvreden načiri pripoveduje ničvredno zgodbo o ničvrednih ljudeh!
Nekako takšne kritike j{ doživljal naš genij in draff3' tik Ivan Cankar. Univ. pff^ dr. Edi Gobec, avtor knj$ Slovenian Heritage I, je preS kratkim napisal v slovenski časopisih lep članek o naše31 dramatiku Ivanu Cankar]11, Omenil je, da so slovenski N jaki in študentje pred kra*' kim na Clevelandski unive3 zi uprizorili in dramatizira* Cankarjevo črtico “Podobe 3 sanj”. Vsem vsa čast!
V začetku članka pa je ^ Gobec nanizal, da so Canka1' ja nesramno kritizirali, ga ^ smehovali in trdili, da je P1 janec in brezbožnež. Zasffe hovali so ga radi tega, ker P branil malega človeka p16* hinavci in izkoriščevalci ^ kratnih veljakov. Oblasti -ga preganjale in metale f ječah. Pokojni ljubljaF' škof dr. B. Jeglič, je celo $ sežgati njegovo “Erotiko”. ^ da Cankar je delal in resnico, zato je tudi zmag( Postal je in ostal je prvi S'1 venski pisatelj in dramah Danes ga slavijo tudi tisti so pljuvali nanj.
Nič se ne čudim, da je dr. E. Gobec, saj je veM Slovenec, malce užaljen, . je bral, da so nekateri roj31 kritizi rali njegovo knj1; “Slovenian Heritage I”. tor E. Gobec je mnenja, W tisti, ki kritikujejo njeg(' knjigo, netrezni, nepoučen1 nepošteni ljudje, ki R vredni zaupanja. Dočirn 2bane in neznane Slove3' kateri so pohvalili in ug°^ ocenili njegovo knjigo, pa. dr. Gobec v slovenskih ca? piših in glasilih izrazil in ‘ di napisal, da so to trezni, ? učeni in pošteni ljudje, k1 vredni zaupanja. V “Pro5' ti” sem bral, da so ko* j poslali dr. Gobčevo kni1: Slovenian Heritage L tud1
D
meriškemu predsedniku, r naldu Reaganu.
i, (j
Čudim pa se, da dr. E. bec, ki živi v Ameriki že go vrsto let in je do'’ študije na ameriški unNef ni prišel do spoznanja, da v demokratski Ameriki f, tivna ali negativna krP potrebna in koristna, kot)' nemu kos kruha. UpravF ali neupravičeno kritizk cestnega pometača, župaF vse do samega amerišF predsednika. Kritizirajo j učenjaka do šarlatana, F zirajo igralce in pisatelj6 Hemingwaya do Adami66 naravno do knjige dr. W “Slovenian Heritage !”• ^ tika je potrebna in kod5 mogoče je bila vzrok, d3
knjiga “Slovenian Her-
jtf
I” doživela tri natise ih , stala ’’Slovenska amerišF spešnica”.
Današnje življenje ih nam ne dovoli razkošja,
°’ dl
bili duhovne lenobe. nn napisano! Ur. A.D.) ^
Tiskovni sklad Aj
V tiskovni sklad Amel1
1?
Domovine so od zadnji6 rovali sledeči narodno za ni rojaki:
Mary Primosch, Clev., v spomin na Primosch F

Doljack družini .....••• «
Tillie Savnik, ......••
Cleveland, O.	,?
Ignac in Matilda Tavčah Bradenton, Fla.	J
Gdč. Mary Javornik, • • Springfield, 111.	j
Frank in Rose Racher, Warren, O.	j
Frank Mate, .........• •
Rexdale, Ont.
Vsem darovalcem hvala!
isW
•:- *-V ' f-

Kanadska Domovina
' Vs,%35;-*	• v/x.!V.«V - ' ' ■ ■■,'	•>••'.•
Ml In vi
TORONTO, Ont. — Slovenija predstavlja neko navidezno enotnost in brezbarvnost. Narod podzavestno čuti, da danes ni časa za kako politično debato. Režim govori, narod posluša, si misli svoje in molči. Ta položaj je spričo •tragičnih preteklih dogodkov razumljiv, vendar je vprašanje, koliko časa naj se ta navidezno nezanimanje za bistvene probleme narodnega življenja še nadaljuje?
Težje je razumeti, da je režim tudi do izseljencev tako nedostopen. Končno emigranti nimajo nobene potrebe niti želje, odpovedati se pluralizmu. Slovenska Izseljenska Matica v svojem Koledarju 1982 piše in propagira, kot da ima opraviti z domačinsko publiko, ki politično po sili razmer ne razpravlja, še manj kritizira. Pri analizi člankov ima človek vtis, da je naša draga Slovenija obstala v premnogih pogledih v letu 1945.
Kadar je ekonomsko življenje Slovenije primerno, vsaj v nepravi primerjavi z vzhodom, je poudarek pri propagandi na “zasluge” revolucije, socializma, komunistične partije Slovenije. Ko je v Sloveniji kriza v gospodarstvu, pa se režim skuša iznebiti odgovornosti s tem, da se da poudarek na narodno o-svobodilno borbo, na OF, sploh na vse organizacije, kjer je takorekoč ves narod sodeloval v neki “koaliciji”.
V ta namen prizadeti skušajo celo korigirati zgodovino. Nenadoma je OF, ki naj bi bila podpirana od vsega naroda, ustanovljena 27. aprila 1941. Vsak državljan SRS pa se brez težav lahko prepriča v prof. Mikuževem “Pregledu zgodovine NOB” v ‘Zgodovini Slovencev’ (Ljubljana, 1979) in v J. Vidmarja “Obrazi” (Ljubljana 1979), da je ta datum identičen z ustanovitvijo P r oti-imperia-listične fronte slovenskega naroda.
Ta organizacija je bila u-stanovljena po nalogu takratne Kominterne, ki je ščitila interese Sovjetske zveze in še posebej nemško-sovjetski pakt iz leta 1939. Ako prelistamo zgodovino Kominterne, je takrat bil dan nalog komunistom po vsej Evropi, da naj napadajo Anglijo, ker ni hotela skleniti po porazu Poljske, miru z Nemčijo, do-čim proti Nemčiji pa se ni smelo pisati ničesar in celo beseda fašist ali nacist se ni smela rabiti v zaničevalnem smislu.
Ta doba, ki bi jo radi vsi komunisti pozabili in izbrisali, je namreč doba, ko se je Anglija borila na življenje in smrt takorekoč sama proti Nemčiji, dočim je Stalin vračal nemške komuniste Gesta-pu, zaprl jugoslovanski konzulat v Moskvi, češ, vi ste vojno ^gubili, in sploh kaže na taktično, sodelovanje komunistov vse Evrope z Nemci. Komunisti so bili po partijski disciplini prisiljeni v to sodelovanje, ki je trajalo vse do napada na ZSSR.
Ta doba in še posebej od napada na Jugoslavijo 6. a-prila 1941 pa do napada na ZSSR 22. junija 1941, je še posebno neprijetna za slovenske komuniste, ker jasno kaže, da dp 22. junija 1941 jim je bila Jugoslavija in Slovenija ne važna in da so se zganili šele tisti moment, ko je bila Sovjetska zveza v nevarnosti. Ker so tpzad.evni viri
vsem pristopni, se režim pač samo blamira, ko skuša sedaj stvari prikazati v drugi luči. Nihče ne zanika, da so naši komunisti izvedli revolucijo uspešno, zakaj to danes tajiti in zakrivati z OF in pri tem potvarjati zgodovinski potek?
Med važnimi datumi slovenske zgodovine zasledimo Oktobrski udar 1917 v Petrogradu, Dan tankistov, Dan železničarjev, celo dva Slo-• venska narodna, tabora pod Avstrijo sta omenjena, ni pa omenjen 29. oktober 1918, dan slovenske osvoboditve izpod Avstrije, nedvomno najvažnejši dan naše zgodovine. Vso podajanje te zgodovine je tako, kot da bi brali ta Koledar pionirčki, stari 7 let, ki pač stvari ne morejo presoditi.
V Koledarju je precej člankov posvečenih L. Adamiču, ki je med vojno bil tako zaslužen propagandist za SFRJ. Priobčen je tudi govor Adamiča v Clevelandu novembra 1943, kjer je v isti sapi naš rojak govoril, da se naj pomaga demokraciji v Jugoslaviji, ki pa bo malo rdeča. Priobčene so tudi fotografije A-damiča pri Sv. Urhu, Turjaku in Kočevskem 'Rogu.
Po informacijah, ki so sedaj dosegljive, je bila Adamičeva družina v revoluciji razdeljena na obe strani in je utrpela celo smrtne žrtve na obeh straneh. Pisatelj je sicer pisal enostransko, toda gornja dejstva, kraji, trume prosilcev za intervencije za zaprte nasprotnike revolucije, so mu sigurno ogrenile pogled na novo Jugoslavijo, ki jo je pomagal ustvariti.
Jože Smole, časnikar in diplomat v članku “Dosledni v Titovi zunanji politiki” zagovarja že poznano temo vsake notranje šibke države pri zagovarjanju status quo, to se pravi nobene spremembe v zunanji politiki.
Dr. B. Brecelj iz znane primorske družine, eden najboljših ortopedov celo z evropskega merila, je v pogovoru spretno poskušal označiti svoja partizanska leta kot > delo zdravnika-profesionalca, in se je izognil politiki celo pri spominih na Kardelja in j j Tita. Tako se tudi Brecelj ; pridruži premnogim sloven- [ skim kulturnikom, ki se sicer ne upajo pretrgati z režimom, četudi vseh dejanj revolucije ne odobravajo, še posebno ne krvavega obračuna po končani vojni, toda bi se radi distancirali od iste.
Najboljše in najbolj odkrito oriše tako slovenske kulturnike kot Kocbeka, Javorška in sebe Josip Vidmar.
To njihovo vlogo medvedov, ki jih je KPS spravila celo v gozdove in so smeh samo pritrjevati odločbam partije, opiše Vidmar v O-brazih takole: “In vendar se mi tako sodelovanje nekako ni zdelo častno in ne privlačno. Ena pot bi bila, vreči se v politiko in jo skušati soustvarjati. Vendar za to nisem imel ne sposobnosti ne prave Volje.” Tako piše Vidmar, ki jo bil formalno na čelu OF od začetka pa do danes. Tragično in žalostno spričevalo zanj, Kocbeka, Kob-Jerja. Finžgarja in premnoge druge kulturnike.
Članek iz verskega območja opisuje kot takorekoč vsako leto samostan Pleterje, katerega predstojnik, tujec, je bil eden izmed redkih, ki je bil naklonjen komunistom,
ker pač ni dojel problematike medvojnega dogajanja. Letos so obhajali v Sloveniji obletnico, šentivške Jegličeve gimnazije, članek o isti bi bil na mestu.
Par* člankov pa je izvrstnih in to celo brez politične tendence, kot npr. izvrstni članek o slovenski pomorski tradiciji od dr. M. Pahorja in še dr. V, Murko o Josipu Resslu. Bivši kanadski izseljenec, osebni znanec podpisanega, je doprinesel res lep objektiven članek o življenju slovenskih pionirjev v Kanadi.
Dober strokovni članek o prekomorskem slov enskem izseljenstvu je napisal prof. Rado Genorio, ki je poznan tudi kanadskim Slovencem. Ta simpatičen profesor, ki računa pri svojem delu na sodelovanje celotne emigracije, je pa na žalost tudi padel na področje strankarske politike, ko netočno imenuje del slovenske emigracije kolabo-raterje Nemcev in Italijanov in govori, da je del emigracije kompromitiran s slovenskimi Quisling formacijami.
Splošno je znano, da je Slovenija ena izmed redkih dežel, ki ni imela Quisling formacij. Malo tudi preseneča, da je naš profesor že v par tednih bivanja v ZDA in Kanadi smatral za primerno lep priimek Genorj a spremeniti v Genorio. Kako važnost polaga režim izseljenstvu, se vidi po osebi, ki vodi Slovensko Izseljensko Matico, g. Stanetu Kolmanu. Predno je prišel na to mesto, je bil namreč diplomat pri Vatikanu in potem je dolga leta vodil versko komisijo pri SRS.
Kolman ima objavljen govor z naslovom “Sodelujemo z vsemi, ki se čutijo Slovence”. Po delovanju SIM, pisanju Rodne grude in Koledarja, je gornja trditev na šibkih nogah, če ni celo v posmeh vsakomur, ki sledi delu SIM. Politična emigracija sigurno ni užaljena, ker ni nobenega sodelovanja, toda človek bi končno le pričakoval recimo pri poročanju
o izseljenskih kulturnih podvigih malo več objektivnosti. SIM vidi in poroča samo in izključno iz tabora “pro-gresivcev”.
Za Argentino imamo tak položaj, da o aktivnostih 95% slovenskih izseljencev domovina ne izve ničesar. Za Kanado in Ameriko ni veliko boljše. D e c e m b rski Rodni Grudi je bil priložen “Ciciban” za naše najmlajše, v katerem je tudi navodilo našim naj mlaj šim, kako sestavijo rdečo peterokrako zvezdo. Nedvomno je, recimo, v Kanadi kakih pet otrok, ki se bodo lotili tega podviga, kaj pa naj počne ostalih 995 o-trok?
Težko je razumeti tako ozko stališče in zraven še humor drugega reda, ko to stališče skušajo prodati za širokogrudno. Režim ni ogrožen doma, ni ogrožen iz zamejstva in še toliko manj od izseljencev. Od revolucije in od strašne tragike povojnega obračuna je poteklo že 36 let, vsi akterji na obeh straneh so takorekoč naravnim ali nasilnim potom eliminirani. Naj se vendar novemu slovenskemu rodu prepusti polje, ki ne bo tako strašno napojeno s propagando ene stranke.
Kralj Aleksander je prepozno razumel, da ne more nadaljevati z diktaturo, jugoslovanska vlada je prepozno rešila hrvatsko vprašanje, zato je bila pogubljena prva Jugoslavija. Pavelič namesto, da bi reševal srbska življenja in bi mirnim potom ustvaril Hrvaško, je šel pot eliminacije Srbov in je zato bil najvažnejši faktor okrepitve partizanov in ustanovitve SFRJ.
Današnji režim zapira pot vsakemu dialogu med vsemi državljani, ustvaril je ločitev Slovencev v dva močno ločena tabora. Brez spremembe se bo narod nedvomno znašel pred novo nepotrebno tragedijo, ko ne bo govoril razum, ampak surovost, primitivnost ali celo sila.
Dr. Peter Urbanc
KOLEDAR
društvenih prireditev
Ht+**+****r* »***++*+#+*+*+++**** ******* t fr++*»*f**+t*	»st* *-t
FEBRUAR
12., 13. in 14. — Slovenski športni klub priredi vsakoletni smučarski izlet v Greek Peak.
13.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi maškarado.
14.	— Župnija Marije Vnc-
bo vzete na Holmes A ve. priredi kosilo s srnjakovo in kurjo pečenko v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Letos bo kosilo v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Po kosilu krajši program.
20. — Dramatiko društvo
Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
20. — Klub slov. upokojencev
v Euclidu priredi večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.
20. — St. Clair Rifle and
Hunting Club priredi “lovsko večerjo” v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za ples bo igral Alpski sekstet.
21. — Združena slovenska
društva (U.S.S.) priredijo svoj četrti vsakoletni zimski koncert USS godbe na pihala v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples in zabava, igrajo Veseli Slovenci.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani. Serviranje od
11.30	dop. do 1.30 pop.
marec
13.	— Slovensko-amcrišk)
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet.
13. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi vsakoletno pomladansko večerjo in ples v Slovenskem delavskem ‘domu na
Ljubljanski nadškof dr. A. Šuštar vodi priprave za simpozij evropski! ikofov
Waterloo Rd. Serviranje večerje od 5.30 do 8. zvečer, za ples igra Markic-Zagger orkester.
14. — Misijonska Znamkarska
Akcija (MZA-CMA) priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo se bo serviralo od 11.30 dop. do
1.30	pop.
20.	— Pevski zbor Jadran
priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zv. Za ples igra Ray Polantz, orkester.
21.	— Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne.
27. —- Pevski zbor Glasbena
Matica priredi večerjo in koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
27.	— Pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.	— Dramatsko društvo
Lilija uprizori veseloigro v štirih dejanjih “Stric v Toplicah” v Slovčnskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
APRIL
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi pomladni “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo. Veseli Slovenci.
24.	— Pevski zbor Planina
priredi pomladanski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. Po koncertu ples.
MAJ
1. — Pevski zbor Korotan
priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Pričetek ob 7.30 zvečer.
9. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
IG. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. — priredi Materinski dan v parku.
30.	— Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Chardon Rd.
31.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku.
JUNIJ
G. — Otvoritev Slovenske
pristave s piknikom.
20. — Tabor DSPB Cleveland
poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo.
20.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku.
JULIJ
18.	— Misijonska Znamkarska Akcija ima ,svoj piknik na Slovenski pristavi.
21.	— Klub slov. upokojencev
priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd.
25.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku.
AVGUST
22.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku.
CLEVELAND, O. — Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je 18. in 19. januarja v St. Gallenu v Švici predsedoval delovnemu zasedanju posebnega pripravljalnega odbora za simpozij evropskih škofov, ki bo od 11. do 15. okt. tl.l v Rimu. V pripravljalnem odboru je poleg ljubljanskega nadškofa še škof Yanes iz Zaragoze v Španiji in osem teologov iz drugih evropskih držav. Simpozija naj bi se udeležilo o-krog 80 škofov. Obravnaval bo kolegialno odgovornost škofov in škofovskih konfe-
Washington, D.C. — V obširnem poročilu vladnega zdravstvenega oddelka je med drugim tudi navedno, da se je v letu 1979 povprečna življenjska doba Amerikancev nekoliko podaljšala, da se je v Ameriki rodilo več otrok in da je vsak Amerikanec izdal v letu 1979 nekaj več kot $1.000 za svoje zdravje. Poročilo nadalje navaja, da se je v letih med 1960 do 1976 znatno zniževalo število rojstev otrok, leta 1978 se je nekako ustalilo, dočim se je v letu 1979 število rojstev že zvišalo in sicer 68 rojstev na tisoč žensk, ki še lahko rodijo otroke.
Poročilo, ki je izšlo pod naslovom “Zdravvje v Združenih državah”, tudi zatrjuje, da je mogel povprečni Amerikanec pričakovati, da ho v letu 1979 živel 73.3 let, kar je več kot v letu 1978.
^»■»*****»******»(*******»<>~*****n
SEPTEMBER
19.	— Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop.
26 — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku.
9. — Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
16. — Tabor DSPB Cleveland
priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-wopdu. Igrajo Veseli Slovenci.
16.	— Klub slov. upokojencev
v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner.
17.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
NOVEMBER
7. — Štajerski klub priredi
vsakoletno martinovanje v dvorani pid Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester.
DECEMBER
19. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St, Clair Ave.
renc pri evangelizaciji evropske celine.
Letošnji simpozij bo že peti po vrsti in nanj so povabljeni zastopniki vseh škofovskih konferenc, Povabili pa bodo tudi nekatere člane rimske kurije,: tajnike škofovskih konferenc, zastopnike redov, duhovniških in lai-ških organizacij in še nekatere druge.
Svetu evropskih škofovskih konferenc (CCEE) trenutno predseduje w e s t m i n strski nadškof, kardinal Basil Hume; tajništvo, ki je v St. Gallenu, pa vodi dr. Ivo Fuerer.
Ženske preživijo moške približno 8 let.
V	letu 1980 so Amerikanci potrošili $247.2 milijard za zdravstveno skrbstvo, kar znaša povprečno $1.067 na osebo.
V	zadnjih dveh desetletjih so se stroški zdravljenja vsako leto povišali za okrog 11.7%.
Umrljivost novorojenčkov se stalno znižuje. V letu 1979 je umrlo samo 13 novorojenčkov na vsakih 1.000. Umrljivost novorojenškov je pri črncih dvakrat višja kot pri belcih.
Medicare pristojbine povišane
Washington, D.C. — Zaradi izrednega povišanja stroškov zdravljenja bo s 1. julijem 1982 povišana mesečna pristojbina za “Medicare’s supplemental medical insurance” za približno 11%. Sedaj je znašalo mesečno plačilo $11.00, po 1. juliju pa bo znašalo $12.20. Prizadetih bo okrog 29 milijonov zavarovancev. Ta program je imenovan “Medicare part B”, ki krije del zdravniških stroškov in bolnišnice ter še gotove stroške zdravljenja. Izplačila za zdravljenje pod tem programom so znašala v tem letu $14.7 milijard, za leto 1983 pa že računajo, da se bodo ti izdatki povišali na $17.8 milijard.
Okrog 28.8 milijonov bo v tem letu vpisanih v Medicare part B program, 26 milijonov od teh je starih nad 65 let, o-stali so delanezmožni, stari manj kot 65 let.
-------o----
Katoliške bolnišnice
V	katoliških bolnišnicah v ZDA se je v poslovnem letu, ki se je končalo 1. julija 1981, zdravilo 6 milijonov bolnikov, tako poroča “Catholic Health Association of U.S.’1.
V	to katoliško zdravstveno organizacijo je vključenih 600 bolnišnic s skupno 169,928 posteljami, kar znaša okrog 20% od skupnega števila bolniških postelj vseh bolnišnic v ZDA.
------o--->—
Znatno upadanja duhovniških poklicev
Washington, D.C. — Število ameriških teoloških študentov se je v preteklem letu zmanjšalo za 8.8'L Tako je sedanje število bogoslovcev padlo skoraj na polovico od števila teoloških študentov, ki so študirali za duhovnike v letu 1966-67.
To je prvič v zadnjih desetletjih, da se je vpisalo na teološke fakultete manj kot 4000 študentov.
—----o—-----
Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine!
Podaljšana življenjska doba Amerikancev
sssaraar
err Me
^Tamilr
docietjr %U$i
ONE FAIRLAKE DRIVE
JOUET, IL 60434
Sine« 1914 ...
• •. the Holy Fairlly Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community For half-a-ceohmy your Society has offered the finest in Insurance protection at low. non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Fact*
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society's Catholic Action Programs are:
1.	Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns 1. Additional scholarships for needy boys and girls.
1 Participating in the program of Papal Volunteers of Latin
America. )
S. Bowling, basketball and little league baseball.
5. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer«
President .................. Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Nancy Osborne
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances Kimak
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial .............. Mary Riola I
Second Judicial ............. John KoVas
Third Judicial .............. Frank Toplak
Social Director I............ Mary Lou Golf
Spiritual Director .......... Rev. David Stalzer
Medical Advisor ............. Joseph A. Zalar, MU,
'■iSLaiSiSham*
LETS 80 IT AGAIN
At the Slovenian Women’s Union National Convention in May of 1967 a resolution was adopted pledging moral support to the errection of a . Slovenian Chapel in the Shrine of the Immaculate Conception in Washington, D.C. Soon after, committees were formed and the nation-wide collection of funds began.
Four years later, this dream became reality with the dedication of the Chapel on August 15, 1971. This event was one of the largest public gatherings of Slovenians incur American History. Through the interest, effortš and generosity of many, a lasting memorial of heritage and faith is preserved.
The Slovenian Chapel serves several purposes: It is a visible sign of faith of the Slovenian people, and most importantly, a human expression of glory and praise to Almighty God. Visitors to the Shrine can see the gratitude of the Slovenian people for the many gifts they have received, namely; faith, a rich culture, and the opportunity to live and work in the land of freedom and endless opportunities.
We had a dream and we made it reality. We did it once, .
LET’S DO IT AGAIN. In 1979 we had another dream and
we’re making it reality. This time we plan to errect a memorial to the Slovenian Miner and Laborer. A local committee on the Iron Range and a Steering Committee have been formed. As we look back to our early immigrants, there were not too many that did not find their livelihood in - the mines, the factories or the mills spread across this country. How many of your grand-parents, parents, uncles, brothers, neighbors or friends did not work long and hard hours with their hands, for the well being of many? For some it was literally sweat, blood and tears.
This proposed memorial will be errected at the Iron Range Interpretative Center in Chisholm, Minnesota, the area where many of our Slovenian people spent many hours working in the mines, and where some still do to the present day. The Artist working on this Project is the renown Lillian Brule of Joliet, Illinois. She has already begun to collect her ideas and thoughts concerning the art pieces to be created. So this will be more than just a memorial, it will be a piece of art, expressing our culture and heritage; it will be a tribute to our forerunners in American Labor, and the pride
of all those who still work in a- productive manner. This will be everyones memorial, so everyone is asked to' take part in its errection.
For the Slovenian Chapel, we collected over $70,000.00 in a four year period. For the Slovenian Miners and Laborers memorial our goal is $10,000.00, which we hope to reach by the end of this year. We realize that for many these are days of economic hardship, but yet progress should never be hindered by temporary difficulties, rather history tells us some of the greatest achievements were realized when things were hard and challenging toward the human spirit. If we have the will, we can succeed.
To date we have over $3,-000.00 collected. Our goal is not yet achieved so we still need the help and cooperation of all our fraternal organizations, clubs and individual donors. We know that with the Slovenian Chapel not all our organizations and individuals participated, because it was of a religious nature and not all our people are of the Catholic Faith. This should not be the case with the Slovenian Miners and Laborer Memorial. Regardless of what you be-lieve or practice, or because: of any ill feelings from the past,'we are uniting as Americans and Slovenians, who have worked and realize the creative potential in our development that creative work produces. We also challenge our youth who will some day hopefully continue to build this land as a place of peace and freedom, with justice and opportunity for all.
We did it once, LET’S DO IT AGAIN! Whatever your contributions, all will be gratefully accepted. Let’s show our , solidarity. Our oneness. Our pride.. Maybe for the first time we can unite and work together for a common goal while expressing our pride and good will.
The Slovenian Women’s Union of America has .graciously consented to handle the collection of funds. All •monies will go toward the Memorial. Our accounts will be open to public auditing, so , that no discrepancies can be charged.
We hope to have the project completed by the end of 1982 if all goes according to sche- • dule. Much depends on you!
Contributions can be made to the: Slovenian Miners and Laborers Memorial, and can be sent to the:
Slovenian V/omen’s Union of America 431 N. Chicago Street Joliet, 111. 60432 AIL contributions will be listed in the Zarja magazine and other Slovenian Fraternal organization, newspapers. Please be counted among those who care about the past, the present, and tomorrow. We hope that all Holy Family members take an active part in this worthwhile project.
We have a dream. Won’t you help make it reality. Remember, we did it once, LET’S DO IT AGAIN!
Fr. David Stalzer Co-Ordinating Chairman Slovenian Miners &
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Julija je bila prepričana, da jo bosta Roosevelt in vodstvo demokratske stranke upoštevala in da ne bo imela nobe-. nih težkoč pri dosegi imenovanja. Potrebna pa je bila v ta namen dobro zamišljena indirektna propaganda. Razvil sem torej načrt za kampanjo v podporo njenega imenovanja za poslaniško mesto v Beogradu.
Z informativno službo sem . časopisju razposlal bilten o njenem socialnem delu v Jugoslaviji in omenil uspehe, ki jih je imela kot predsednica polmilijonske ženske organizacije v Ameriški Legiji. Nekatera društva sem pridobil, da so v njen prilog naslovila apele na Belo hišo. Celo grška radijska postaja v New Yor-ku, katero je vodil moj nekdanji sošolec Paul Prodis, je z navdušenjem oznanjala, da bo mogoče prva ženska poslanica za balkansko državo gospa Wheelock.
Na povratku iz Washingto-na v New York sem prejel rjavo kuverto in v nji letak s šestimi risbami za smeh. Napis nad njimi je trdil, da risbe predstavljajo zabavni večer v Hyde Parku, v vili predsednika Roosevelta pred desetimi leti. Vsaka slika je predstavljala razne Julijine poze v Rooseveltovem objemu. To mi je poslal urednik “New York Daily News” ki je priložil beležko, da je bila* kopija risb poslana v Belo hišo.
Naslednjega dne so bila v stolpcu istega časopisa naznanila o novoimenovanih poslanikih. Dya odstavka sta se tikala Julije; njeno imenovanje je bilo že zagotovljeno in neuradno naznanjeno, toda gospa Roosevelt je “iz nepo- / znanih razlogov udarila z no- . go ob tla in imenovanje pre-prečilal” Risb časnikar ni o-menil.
Julia Wheelock je nekega jutra pripeljala v moj urad Johna Cudahy, multimilijo-narja iz mesta Milwaukee, ki je ’pil lastnik naj večjih klavnic v Ameriki. Ta pa se je zanimal za poslaniško mesto na Kubi. še hranim pisma tega nepojmljivega potomca irskih priseljencev.
Svojim očem nisem mogel verjeti, ko mi ga je Julija predstavila po imenu. Kako bi mogel ta fini in delikatni gospod biti tisti, o katerem sem pred leti slišal grozovito novico! Po prvi svetovni vojni je bil kot polkovnik ameriškega polka poslan v Arhangelsk. Ko se je vrnil v Milwaukee, mu je prišlo na uho, da se njegova žena peča s hišnim zdravnikom. Nezvesto je z ljubimcem tudi zasačil in v divji jezi s pomočjo šoferja zdravnika za vselej o-nesposobil.
Podrobnosti, so prišle v či-
Laborers Memorial
Joliet, 111.
Spiritual Director,
Holy Family Society
kaški dnevnik, pa so bile baje pravočasno vržene iz tiska. Cudahy je vsekakor zapustil dom in se podal na lov v A-friko. Pojavil se je šele pred izvolitvijo predsednika Roosevelta leta 1932. Demokratski stranki je v kampanji prispeval deset tisoč dolarjev.
To je bil torej kandidat za poslaništvo na Kubi. V ta namen sem enkrat potoval v Washington, ker dobra beseda med kongresniki posebno od “nepristranske osebe” tudi lahko pomaga. Cudahy je bil (imenovan in potrjen, uprla pa se je imenovanju kubanska vlada, da ga ne more sprejeti. Izvedelo se je o njegovem maščevanju nad hišnim zdravnikom.
Ker so mu zasluge za izvo- ■ litev Roosevelta vendar morali priznati, je bil Cudahy končno imenovan za poslanika na Poljsko. Ko ga je senat potrdil, so mu Poljaki v svojem Narodnem domu v New Yorku v počastitev priredili banket. Fini gospod me je zopet obiskal v uradu pred odhodom v Varšavo. Obupno mi je pravil kako je bilo na banketu. Žrejo kot prasci, je rekel.
Cudahy ni bil nikdar zagovornik Hitlerjevega režima, kot so ga nekateri časnikarji dolžili. Bil je čudak svoje vrste, . športnik, velik demokrat in človekoljub, kot razberem iz njegovih, pisem. Ko je zapustil, poslaniško mesto, je bil večkrat omenjen v časopisih s poročili o konjskem polo. Pri tej igri se je tik pred drugo svetovno vojno smrtno ponesrečil' v Floridi.
Naštel bi lahko še več doživljajev iz časov depresije. Ret rečeno, česarkoli sem se lotil, je bilo začasno, a skoraj
v vsakem primeru pomenljivo za bodoča leta.
Psihološka dela
Dvomim, da bi povprečnega čitatelja zanimal opis tega poklicnega delovanja, s katerim sem se ukvarjal največ v predvojnih letih, približno od leta 1938 do 1941, nato malo časa za ameriško armado v letu 1942 in po vojni samo v posvetovanjih z založnikom in razpečevalcem mojih del. Razložil bom le na kratko. Povsem izpustiti ta, reči moram, precej dobičkanosen del moje dejavnosti pa bi tudi ne bilo prav. Četudi so bili testi od začetka skoraj le nekak “hobby” ,sem se jim posvetil z vnemo in jih dovrševal z velikim zadovoljstvom.
Prvi material za teste sem začel sestavljati v času delne zaposlitve pri upravi mesta New York, ko sem z drugimi nastavijenci preučeval možnosti za izboljsanje'policijske-ga osebja, kot že omenjeno v drugem poglavju. Ti testi so bili prikrojeni za začetnike v policijski službi. Vse, kar sem zložil sam ali v sodelovanju z drugimi, je ostalo kot lastnina Policijske akademije (Police Academy) mesta New York.
Na lastno iniciativo in za svojo uporabo sem sestavil teste kot ravnatelj za osebje NYNYA, kar omenjam pozneje, a poglobil sem se v tej stroki šele leta 1940 pri sodelovanju z Michaelom O’Rour-kom, direktorjem oddelka za psihološke teste in raziskovanje šolstva (Educational Research) pri zvezni vladi. Njegov laboratorij v New Yorku mi je bil na razpolago. Tu so se sestavljali v prvi vrsti mehanični testi z uporabo orodja, strojev in instrumentov.
(Se nadaljuje)
Žrtvujmo sc za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino!
PrijaSsS’s Pharmacy
st. Clair A ve. & E. «S St. IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
MALI OGLASI
ROJAKI POZOR!
:	Izvršujem vsa dela na hiši,
znotraj in zunaj. Kuhinje, porči, stopnice. Betoniram privatne ceste (driveways). Brezplačen predračun. Kličite 944-1470 ali 486-5515.
.	(X)
198 Acre beef farm Willard Wisconsin. Woods, ponds, good land; beautiful home & buildings. Terms available. State Wide Real ^Estate, 545 Hewett St. Neillsville, WI 715-743-4604.
(9-12)
APT. FOR RENT
St. Jerome’s Parish. 2 bedrooms. Completely remodeled. $325 per month plus security and lease.
Call 888-7029
(10-11)
House For Sale—WiekliiTe
Excellent 2 bedroom bungalow. Starter or retirement home. Central air. Fenced yard. Call 944-5096.
(10-11)
NAPRODAJ
Predalnik z ogledalom, omarica, kuhinjska miza, stojalo za cvetlice, stenska slika.
Kličite 391-9344
(11-14)
GflBlKOVA FGGREB8A ZAVODA
BAMM ELSSAJM
DELAJTE BLIZU DOMA Polni in delni čas DOBRE DELAVNE RAZMERE ODLIČNA PLAČA PRAZNIKI PLAČANI POČITNICE PLAČANE - BREZPLAČNA ŽIVLJENJSKA ZAVAROVALNINA BREZPLAČEN ČEKOVNI RAČUN
Ako imate blagajniške skušnje, ste sposobni v matematiki in delate spretno pod pritiskom, želimo, da nas pokličete in se zmenite za sestanek.
Mary SecHak 687-5311
AMERfTRljS?
960 Euclid Avenue Cleveland, Ohio 41115
Delodajalec z enakimi priložnostmi: M/F
(11-14)
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore RIvd,
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVO«
15301 Waterloo Road
531-1235
I Let Your Life Insurance	i
Work for You	a
American Mutual has a new concept which combines!? your life insurance with an exciting new benefit program. £ Scholarships, social activities, and recreational facilities pro ^ vicled by vone of the largest Slovenian Fraternal Associations Jr in Ohio. For further information, just complete and mail I the coupon below.
American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Name ............
Address .........
City ............
State ............. Zip
.W^^J^^J^mxmxrLriJijVimxrLrLrtrmJwimrmjijmjwLrLruTJTJWirij^^
20%DISCOUNT SALE
A
<■>
A
A
■	A I A I A
■	A IA
■	A I A I A b A l A I A i A
i A
s A
if
i A i A i A
i A i A : A * A
- A
A
Anzlovar’s
6214 St, Clair Ave.
blouses, gowns and pajamas
Olrls dresses, gowns and pajamas Mens and Boys shirts and sweaters
All Merchandise is reduced al Least 20%
Sale also ischrdss:	Many more Rests 50% off
SG% eff on ladies dresses,	Sale ends Feb, 23
-u-L-n omunnunmxnm-1-v.-Lnn.-LTx-ii -Ln.-LT T.n-i nunn -l-l-l-ui .-ltt -l-lt ,-l-lt n -l-l-i.-l-lt m.-tn.-