OTOK LÜBEZNI IN LÜBEZEN DO PESMI STR. 3 ZLATA DIPLOMA STR. 5 Poletje se nepreklicno izteka, za nami so dolge počitnice in v teh dneh pogosto slišimo besede, zapisane v naslovu, iz ust številnih učencev in tudi učiteljev. Ja, poletje je res najlepši letni čas za oboje… No, šalo na stran, šolsko leto 2007/2008 se je tudi v Porabju začelo. Porabski slovenski učenci in nekateri učitelji seveda tudi v počitnicah niso samo počivali; učitelji so svoje znanje spopolnjevali na letnem seminarju v Šempetru pri Gorici, učenci pa so se udeleževali različnih taborov, kjer so imeli priložnost spregovoriti kakšen stavek po slovensko. Posebej bi izpostavila izjemno uspešno izpeljane Jezikovne počitnice za porabske šolarje na OŠ Cirila Kosmača v Piranu. 25 učencev s seniške in števanovske šole ter monoštrske gimnazije se je teden dni ukvarjalo z različnimi dejavnostmi, ki so jih vodili izjemni piranski učitelji, izključno v slovenščini. Tako gostje kot gostitelji so bili zelo zadovoljni, organizatorji pa smo dobili potrditev za svoje dobre odločitve. Take pozitivne ocene so nam vedno v ponos in spodbudo. Res, treba bo s piranskimi jezikovnimi počitnicami nadaljevati, jih še razširiti, tako vsebinsko kot številčno, tj. povabiti še več otrok. Prav gotovo bo naslednje leto zanimanje spet veliko in prav je tako. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. septembra 2007 • Leto XVII, št. 36 OH, ŽE SPET TA ŠOLA! Zakorakali smo torej v novo šolsko leto. Svoja vrata so odprli tudi porabski narodnostni vrtci, žal, vsako leto z nekoliko manj otroki. Zaskrbljujoče je, recimo, nizko število otrok v števanovskem in gornjeseniškem vrtcu, iz katerih se napajata narodnostni šoli. V števanovskem vrtcu bo letos le 12 malčkov, v gornjeseniškem pa 10. Narodnostnemu šolstvu se bodo verjetno v bodoče, vsaj glede števila učencev, pisali težki časi… In nad tem bi se morala zamisliti vodstva šol, narodnostne organizacije in še kdo. Narodnostni šoli, števanovska in gornjeseniška, kljub vsem problemom začenjata novo šolsko leto trdno odločeni, da je le dvojezični program njuna bodočnost. Na OŠ Števanovci se novo šolsko leto (hvala Bogu!) začenja z novim vodstvom: ravnateljsko funkcijo je prevzela Agica Holec, zaposlena kot vzgojiteljica v števanovskem vrtcu, ki je sicer končala tudi študij slovenščine v Sombotelu. Je aktivna v lokalni in slovenski samoupravi in trdno odločena, da mora kot ravnateljica v šolskem kolektivu doseči predvsem enotnost in pozitiven odnos do narodnostnih vrednot, to pomeni odločitev za več slovenščine v šoli. V prvem razredu s 5 učenci bodo začeli z dvojezičnim poukom. Novi ravnateljici želimo uspešno delo in mnogo pozitivne energije. Vseh učencev na števanovski šoli bo letos 32. Gornjeseniško narodnostno šolo bo v novem šolskem letu obiskovalo 57 učencev. Kar 7 bo prvošolčkov v dvojezičnem programu. Na šoli bo to že tretja generacija prvošolcev, ki bodo obiskovali dvojezični program. Sicer pa so nekatere seniške učilnice tudi malce spremenile svojo podobo na bolje: pred časom je šola dobila prelepo darilo od OŠ Primoža Trubarja z Velikih Lašč v Sloveniji. Velikolaška šola je seniški podarila mnogo dobro ohranjene opreme za učilnice in druge šolske prostore. Tako bodo skoraj vsi seniški učenci sedeli na lepših stolih in ob lepših mizah, pa še kaj lepšega in boljšega bo kje drugje, za kar gre zasluga dolgoletnemu prijatelju Porabja, ravnatelju velikolaške osnovne šole, Ediju Zgoncu. Iskrena hvala za tako koristno darilo. Iz vsega zapisanega nekako zveni, da se narodnostno šolstvo dogaja samo še v Števanovcih in na Gornjem Seniku. Kaj pa v Monoštru? Vemo le to, da bo slovensko skupino v monoštrskem vrtcu obiskovalo 26 otrok. Ja, prav ste prebrali. Kot vedno doslej, jih bodo starši tiste, ki bodo šli v šolo, tisto bivšo narodnostno – če ji ne bodo že spremenili namembnosti – vpisovali k slovenskemu jeziku, v dobri veri, da se bo le-ta res poučeval. Pa se bo?? In kako se bo??? Bog ve… Vprašajte njega. Pa monoštrska gimnazija? Žal, do zaključka redakcije tega zapisa je bila najbolj varovana skrivnost v Monoštru, kaj bo s slovenščino na monoštrski gimnaziji. Bomo videli, če bomo imeli oči na pravem mestu. Bojim se, da jih nekateri nimajo. In to je najslabše. Ob takih trenutkih bi lahko parafrazirala le velikega hrvaškega literata Miroslava Krležo, ki je vzdušje, podobno trenutnemu monoštrskemu, prav sočno poimenoval… (To bi bilo pa rahlo nespodobno zapisati, poglejte h Krleži.) Novo šolsko leto je vsekakor vedno nov izziv. Želim vse dobro in mnogo pozitivnih spodbud učencem in učiteljem! Valerija Perger 2 Slovenija: Kdo po Milanu Kučanu in dr. Janezu Drnovšku? Bogojina: Košičevi dnevi – devetnajstič PRVI ZNAKI RESNEJŠE KAMPANJE ZA OB PLEČNIKOVI PREK PREDSEDNIKA DRŽAVE MURSKI DEDIŠČINI Začelo se je prav po »slovensko«, medlo, skoraj nezanimivo. Pohitel je nekdanji premier, zunanji minister in zdaj evropski poslanec Lojze Peterle in si pridobil politično podporo pomladnih strank ter postal prvi kandidat za tretjega slovenskega predsednika. Pridružila sta se mu dr. Danilo Türk in mag. Mitja Gaspari, kmalu tudi prvak nacionalne stranke in poslanec Zmago Jelinčič in potem še drugi, do zdaj skupaj trinajst tistih, za katere se je boj za volivce -resno -začel 20. avgusta. Na narodni praznik Madžarske, 20. avgust, so začeli teči roki za volilna opravila, kar pomeni, da bodo kandidati iskali podporo volivcev do 26. septembra, prvi krog volitev bo v nedeljo, 21. oktobra, drugi, če bo potreben, pa 11. novembra. Sicer pa je v Sloveniji 1.696.473 volilnih upravičencev. Pot od »želje« do »kandidature« vodi po najpreprostejši varinati, da kandidata predlaga stranka s tremi podpisi poslancev, za kar se je odločil Zmago Jelinčič, ali z zbiranjem 5 tisoč podpisov oziroma tri tisoč podpisov, ako ga je predlagala zunajparlamentarna stranka. Čeprav imajo podporo parlamentarnih strank, so se vsi trije najresnejši kandidati odločili za zbi ranje podpisov; Lojze Peterle je skoraj v enem dnevu zbral 15.114 podpisov. Drugi je potrebne podpise zbral dr. Danilo Türk, za katerim so Socialni demokrati Boruta Pahorja in mag. Mitja Gaspari, ki mu »varuje hrbet« Liberalna demokracija Slovenije in še nekatere stranke. Komu vse bo uspelo zbrati dovolj podpisov, je neznanka. Nekateri se že zdaj poslužujejo »posebnih prijemov«: dr. Artur Štern, ki sodi med izjemno izobražene Slovence, se predstavlja po klovnovsko, eneden izmed kandidatov bo med podpisniki izžrebal več nagrajencev, pa še kaj podobnega bi se našlo. Za promocijo stranke ali organizacije, ki jo zastopa, denimo Elena Pečarič, ali za lastno promocijo. »Resni kandidati«: Lojze Peterle, dr. Danilo Türk in mag. Mitja Gaspari so se – svoje – promocije lotili temeljito in na dostojni intelektualni ravni, ki jo bodo zelo verjetno ohranili do konca. Nekoliko se je dr. Danilo Türk zameril predsedniku slovenske borčevske organizacije in prvemu predsedniku tedaj še predsedstva Slovenije, dr. Janezu Stanovniku, ko se je javno in nekoliko po svoje opredelil do povojnih pobojev v Sloveniji. »Prava« predvolilna bitka se bo začela šele, ko se bo resneje oglasil Zmago Jelinčič in »sprožil topove« po vseh drugače mislečih okoli sebe. Predsedniške volitve v Sloveniji bi bile pre-dolgočasne brez tákih, kot sta Zmago Jelinčič in dr. Artur Štern. Škoda, da Šterna ne bo na soočenjih na dveh najbolj gledanih televizijah v Sloveniji, kajti potem bi imeli »pravo zabavo« v neposrednem prenosu. Še nekaj tem, ki nedvomno bodo v ospredju. Na prvem mestu bo vse, kar je povezano z odnosi med Slovenijo in Hrvaško, tako dogovori okoli določitve meje na kopnem in še zlasti na morju, v Piranskem zalivu in ostala nerešena področja. Govora bo o razvojnih vprašanjih Slovenije, tudi kar se tiče naraščajoče inflacije, za Zmaga Jelinčiča je kot nalašč romska tematika in pre-počasno iskanje kraja, kamor bi za stalno naselili romsko družino Strojanovih, ki je morala zapustiti bivališče na Dolenjskem. Zagotovo ne bodo zaobšli povojnih pobojev in izkopavanj kosti ubitih v okolici Maribora. Težko je napovedati, koliko bo kandidate pritegnila problematika Slovencev v sosednjih državah in po svetu, razen nemara dvojezičnih topografskih napisov na avstrijskem Koroškem. Gotovo je nekaj: kar se je dogajalo in zgodilo doslej, bolj spominja na prvo rundo boksa, kjer se nasprotnika zgolj »otipavata«, potem pa v nadaljevanju udarita zares. Zares se začne šele 26. septembra opolnoči, ko bodo znani vsi kandidati. Brez tveganja je mogoče napovedati, da se bo v drugi krog uvrstil Lojze Peterle, kdo pa bo drugi, ali dr. Danilo Türk ali mag. Mitja Gaspari, je zelo vprašljiva napoved, ne glede na takšne ali drugačne ankete ali javnomnenjske raziskave. eR Po Jožefu Košiču (1788-1867), svojem rojaku in župniku v Porabju, so poimenovane prireditve pod skupnim imenom Košičevi dnevi v Bogojini (z dogodki še na Bukovnici, v Filovcih, Ivancih in Strehovcih). Letošnji, devetnajsti, so se začeli 18. avgusta, zadnji dogodek pa bo v nedeljo. Izdali so tudi brošuro, ki je z leti postala obsežna publikacija z zanimivo vsebino. Prihodnje leto, ko bodo jubilejni, 20. Košičevi dnevi, ki bodo v znamenju 800-letnice prve omembe Bogojine, nameravajo pripraviti obsežnejši zbornik na to tematiko. »Bogojinska župnija in z njo Košičev odbor za pripravo XIX. Košičevih dnevov se letos pridružuje vseslovenskemu praznovanju Plečnikovega leta. Že na dan Plečnikove smrti, to je bilo 7. januarja letos, smo se v njegovi cerkvi, to je v župnijski cerkvi Gospodovega vnebohoda, s slovesnim bogoslužjem, ki ga je vodil murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, spomnili 50-letnice konca njegovega tuzemskega življenja in počastili njegov spomin,« je v uvod publikacije napisal njen urednik Jože Vugrinec. Kot je znano, in na to temo so v murskosoboškem Pokrajinskem muzeju pripravili tudi posebno razstavo, je Plečnik sodeloval tudi pri drugih delih, ne samo pri cerkvi v Bogojini, ki jo je zasnoval leta 1924, zgrajena pa je bila v letih 1925 – 1927. Po Plečnikovih načrtih je tudi glavni oltar v martjanski gotski cerkvi svetega Martina, nagrobni spomenik duhovnika Jožefa Horvata, cerkvena ladja cerkve pri Gradu in še več drugih del. V programu XIX. Košičevih dni so bili koncerti, maše, likovna razstava, okrogla miza o Plečniku, odprli so stalno razstavo izbora del škofa dr. Jožefa Smeja, za zaključek pa bosta pohod Po poteh kulturne dediščine in foklorni večer. V publikaciji pa so natisnjeni članki Plečnik v Prekmurju (Janez Balažic), Arhitekt Jože Plečnik – človek molitve (dr. Marjan Turnšek), Plečnik in dela prekmurskih lončarjev v bogojanski cerkvi (Jelka Pšajd), Najprej je bila beseda (Tine Mlinarič), Bogojinski župnik Štefan Benkovič in slovenski jezik (dr. Jožef Smej), Spominu profesorja Jožeta Maučeca (Jože Ftičar), Pevci in pripovedovalci ljudskega blaga (Franc Kuzmič), Likovna kolonija in razstava ob Košičevih dnevih (Jože Puhan) in še nekateri teksti s področja vinogradništva in literature. eR Mali oglas Prodajam družinsko hišo v Monoštru v ulici Lajosa Kossutha. Informacije dobite po telefonu: 06/30 499 9726. *** Szentgotthárdon a Kossuth Lajos utcában családi ház eladó. Érdeklődni a 06/30 499 9726-os telefonszámon lehet. Porabje, 6. septembra 2007 3 Otok lübezni in lübezen do pesmi 28. avgust je rojstni den Avgu-na Ravenskom, štero je sploj bilau, tak so se lidge vozili z eden stari stüdenec v vesnici, Člen 7 dela za tau, ka bi v Avsta Pavla, eričnoga znanstve-pauleg Müre pri Beltincaj. Na brodom (komp). Takši brod pa gda so vodau gorvlekli, je striji gnake pravice meli kak nika (tudós) med Slovenci na pauti so vidli, kak redijo avto-je biu samo v Ižakovci. Eške kvapilo. Vogrsko ime tö tau koroški Slovenci. Madžarskom, šteri so te datum cesto pri Murski Soboti. Deset gnesnaden so takši, šteri majo kaže: Vashidegkút. Mešani Lüstvo na programi je najbole vöodebrali za svoj svetek tö. kilomejterov je že gotovo, gda njive na drügi strani Müre, pa pevski zbor Avgust Pavel s čakalo Beneške fante iz Itali-Kauli toga dneva se majo še-sploj zgotovijo, pa de poštija traktor z brodom prejkpelajo. Cankove je zospejvo sloven-je. Uni so najstarejša slovengau srečati vsakšo leto Sloven-pelala do vogrske grajnce pri Voda je šurka 77 mejterov, dva sko himno, navzauči so pa ska banda, špilajo že od ‚52. sko drüštvo iz Sombotela, gde Tornyiszentmiklósi. vküpzakapčena čanaklina na leko poslüšali evropsko tö, vej leta. Dosta členov se je vömije Pavel vekši tau svojoga žitka Müra ne teče nagnaki, ma njej sta privezana na železne so bili gostje iz štiri evropski nilo, od stari samo gospaud delo, pa drüštvo s prekmurske dosta vej, pa tak so na njej vauže, pa ji samo tok (áram-rosagov. Župan občine Dra-Edi Bucovaz (Bukovac) eške Cankove, gde se je polihistor otoki (szigetek) gratali. Eden lat) prejkžené. go Vogrinčič je gučo o tom, spejva. Meli so več kak deset naraudo. Letos so v vesi za 25. od nji v Ižakovci se zove otok Sombotelčani so se odpelali ka moremo poštüvati svoje gezero nastopov, pa so kauli prednike (elődök), ka so tak dvajsti plošč (lemez) vödali. dugo gordržali slovensko rejč Spejvajo tak v beneškom guči, pa slovensko pesem, čerejsan kak v knjižnoj slovenščini, so toga tihinci nej steli. Z Vo-depa taljanske pa furlanske grskoga so zvün sombotelski naute tö znajo. Najbole erična Spominčic pozvali eške ljud-njina pesem je Rudeči cvet, ske pevce z Gorenjoga Senika. stera je na tekmovanji (ver-Bejdvej skupine sta spejvale seny) za najbaukšo nauto stoporabske domanje naute, letja tretjo mesto dobilo. sombotelska je mela fudaša Nej so pa samo skupine iz zatö cüj. Hči Avgusta Pavla, Ju-mejstva igrale. Nut so se podita je na te svetek nej mogla kazali Odpisani iz Cankove, priti, njeni guč je gorpreštela pa Veseli dödöli iz sausednji Marija Kozar. Gospa Judita je Korovec tö. Bejdvej skupine v pismi napisala, ka je v düši z so špilale na tamburice. Dögosti na programi, šteri je kak döli so svojo ime dobili po avgust vküperpozvali muzi-lübezni, ka se je v stari cajtaj prejk na slovensko Štajersko kante pa pesmare iz tisti rosa-madžarska grofica Zichy iz pa nazaj, te so pa leko zvödeli gov, gde živejo Slovenci zvün Beltinec ojdla ta kaupat. Mla-eške nika od büjrašov. Inda Slovenije, tau se pravi iz Italije, da je bila, lejpa pa nej oženje-svejta je Müra dostakrat vse Avstrije pa Madžarske. na, podje so go vsigdar prišli vkriž tekla, ka je včasi celau Organizatori so na srečanje gledat. Tau ne vejmo, ka se povauden gratala pa vse njive pozvali ženske iz Sombotela, je sledik zgodilo, depa kraj je zalila. Büjraši so bili tisti majštere spejvajo z imenom Spo-grato otok lübezni. stri, šteri so bregove (partok) minčice pa drüštvo Slovencov Na tom tali Müra brž teče, bole krepke napravili z vejatö. Gda so prišli z busom do tau so vöponücali tak, ka so mi pa kamli. Od tistoga mau Cankove, so ji lepau pozdravi-napravili mline na njej. Pred več nevarnosti nej bilau. V li pa gorprijali župan občine stau lejtami je eške devetdeset Ižakovci geste eden mali mu-»pojoče, sladko zorenje«. Vnu-gesti iz krumplinov, za štero Drago Vogrinčič pa predsed-mlinov na vodej bilau. Plava-zej, v šterom so nutpokazane kinja Pavla, Veronika Simon uni pravijo, ka je prekmurska nica njinoga kulturnoga drü-joči mlin v Sloveniji, šteri je njine škeri, vsikši drügi keden pa je v kratkom guči pozdra-hrana. Tau bi se leko dugo koštva Nataša Vogrinčič. Dvej cejli na vodej, nej samo kolau, v avgusti pa majo Büjraške vila goste v imeni držine. rili, če so dödöle oprvin küjali drüštvi majo tak zgučano, ka več samo v Ižakovci geste. dneve z bogatim programom. Z Avstrije so pozvali tak koroš-Slovenci ali Vaugri. edno leto pridejo uni v Som-Eške gnes melejo tam melo iz Nistarni škejo, ka bi na Müri ke kak štajerske Slovence tö. Na programi je biu gasilski boteu, drügo leto pa naaupek. biopšenice, štero turisti v bau-elektrarne (erőmű) zozida-Korošci so žau nej mogli priti, dom puni. Zvün skupin eške Vsigdar pokažejo drüg drü-ti leko küpijo tö. Gnesnaden, li od avstrijske do hrvaške iz Radgonskega kauta pa je dosta lidi prišlo iz Cankove pa gomi nika lejpoga v njinom gda Müra že bole pomalek grajnce, depa lüstvo tau neš-prišo zbor Pavlove hiše. Ta iža sausednji vesnic tö. Pokazalo kraji ali blüzi njega. teče, morajo mlin z elektrikov ke. Uni se radi kaupajo pa se s ma skrb na kulturo Slovencov se je, kak močna je slovenska Letos so se Sombotelčani od-tö gnati. čanaklinami vozijo na reki. na avstrijskom Štajerskom, pa kultura zvün Slovenije, pa pelali v Ižakovce, šteri so ranč Reka Müra je bila gezero lejt Zadvečerka se je začno kul-kak so povödali, je situacija po tau, ka se lidgé iz matičnoga nej tak blüzi Cankove, štera grajnca med Vogrsko pa Av-turni program pa srečanje osamosvojitvi (függetlenség) rosaga tö brigajo za nas, šteri je na meji med Goričkom pa strijo. V tistom cajti so tak na Slovencov na Cankovi. Ves je Slovenije dosta baukša, lidge v tihinski rosagaj živemo. Dolinskom. Ižakovci pa ležijo edni kak na drügi strani živeli dobila ime po rejči »conkati«, se bole vüpajo slovenski gu-Besedilo in foto: že v tretjom tali Prekmurja, Slovenci. Mostá te eške nej ka znamanüje kvapiti. Biu je čati kak prva. Njino drüštvo Dušan Mukič Porabje, 6. septembra 2007 4 Zgodovinski karneval Savaria 2007 »VSE POTI PELAJO V RIM« - SKOZI SAVARIO Zadnji keden avgusta je znouvič, po nouvom karnevalskom štetji že ousmič, oživela dvejgezero lejt stara zgodovina Sombotela. Blüzi dvejstougezero obiskovalcov je bilau na tridnevnij karnevalskij programaj, nej samo z Vogr skoga, nego v lejpom števili tüdi iz sousedni orsagov, med drügim iz Avstrije, Italije, Nemčije pa Slovenije. Prišli so na karneval, naj bodejo priče najvekšij zgodovinskij iger srednje Evrope, naj špilajo v starinskij kostümaj vküper z nami zgodovino, naj bodejo igralci te oživlene zgodovine preminoučih dvejgezero lejt. Cejli stari center mesta je te dni biu prizorišče posameznij preminoučij obdobij naše preteklosti. Zgodovina blüzi dvejgezero lejt staroga varoša je zaistino unikatna. Gda se paščimo po ulicaj varoša, večinoma ranč ne pomislimo na tou, ka globoko pod fundušami iž, pod asfaltnimi cestami počiva svoj večni sen že dugo preminouči varoš Savaria, šteri pred pörgarami dvajsetprvoga stouletja ešče itak čuva svoje skrivnosti, med drügim tüdi dosta detajlov o tom, kak so teda živeli naši predniki. Gde koli začnemo kopati kakšno bole globoko grabo, vsepovsedik najdemo ostanke starij iž, vodovoda, kanalizacije, stare piskre, rimske kovance, stare grobne kamne z latinskimi napisi. Sombotel je eden najstarejšij varošov na Vogrskom, ino edini varoš v Karpatskoj kotlini, šteri je vse od svojoga osnovanja naseljeni. Najprvle so eti živela Kelti ino panonska plemena, okouli 12. do 8. stouletja pred Kristušovim rojstvom pa so tou pokrajino zasedli Rimljani. Mesto Savaria je nastanolo iz rimskoga sodačkoga tabora, ino v kratkom časi gratalo cvetouče mesto, zahvaljujoč se svojoj važnoj legi. Casar Claudius je okouli leta 50 podariu varoši najvišiši rang. Potom se je mesto po njem imenüvalo Colonia Claudia Savaria. Mesto je bilou ob ednom verski center Panonije Superior. V tistom časi je živelo v varoši okouli šest do osem gezero lidi, šteri so bili potomci veteranov XV. Rimske legije, zvün toga podjetnikov ino tržcov iz severne Italije. Med tem časom se v varoši vrstijo gledališke igre, med njimi je mejla najvekši uspeh gledališka predstava igre Plautusa iz staroga veka, v šteroj je nastopau med drügim vodilni igralec Jordán Tamás. Cejli varoš je od gojne do kesne nouči odmevao od muzike vsej časov ino stilov, štero so izvajali domanji ino tihinski orkestri. Na cestaj, na placaj so cejle dneve nastoupali žonglöri, fakiri pa drügi cirkuški umetniki, pa predstavlali mojstrovine starij časov. V ednoj cejloj vilici so vam ponüjali razna vina ino drügo piti ino jejsti, ka človeki vüsta ino oči zaželejo. Po ulicaj mesta so maširali soldaki rimske legije, keltski vojaki, hunski konjeniki, gladiatori, požiralci ognja, vsi v svoječasnih kostümaj. Na senjaj ste leko spoznali, kak so inda živeli rokodelci, leko ste spoznali izdelke njuvih meštrij, keramiko, grafiko, nakit, vidli ste leko trgovce, leko ste prosili prerokovalce (jós), naj vam ovadijo vašo bodoučnost. Na Vzhodnom bazari smo cejle dneve leko vživali arabsko, turško ino indijsko muziko, pa seveda leko občüdüvali erotični ples orientalskij plesalk, štere so obiskovalce navčile na najbole temeljne gibe njuvih plesov. V Parki ruin si je štojkoli leko küpo sužnja ino si ogledno rimsko gostüvanje, štero je letos bilou istinsko. V mesti je bilou vsega vküper okouli tristou različnij programov, zato je bilou žmetno odloučiti, na šteri program človek naj ide. Najvekša atrakcija je bila -kak vsakše leto – procesija z baklami v soboto večer z začetkom ob ousmoj vöri, štero so ranč tak v kostümaj ponouvili v nedelo zadvečera, na šteroj je tao vzelo okouli gezeropetstou nastoupajoučij v zgodovinskij kostümaj. Procesijo je vodo »casar Claudius«, šteri se je pripelo v varoš na rimskij koulaj, štere se imenüjejo »biga«. Najprvi so marširali Rimljani, za njimi so prišli po vrsti razne legije, domanje, budimpeštanske, avstrijske, taljanske, nemške, potom je prišlo civilno lüdstvo, patriciuši, pörgarje i njuve familije, senatori ino drügi čestnici mesta, častni goustje, med njimi župan našega pobratenoga mesta Kaufbeurena, pa seveda vsi, šteri so na različnih igraj ino predstavaj nastoupali, ali predstavlali svojo meštrijo v delavnicaj na proustom. Tou so bili zanimivi dnevi, gda je večina sombotelskij stanovnikov oblejkla rimske ali baroške oblejke, pa je v tistij hodila po mesti opravlat svoj poseu. Skoron v vsakšoj drügoj bauti so odavali te historične kostüme, od najbole ednostavnij rimskij pa vse do najdražjij baročnij. Letos so ponüjali že tüdi za najmenše, za dojenčke rimsko oblačilo. Tou so bili nepozabni dnevi, gda smo se mi odraščeni ranč tak špilali kak deca. Ne žalostite se, če ste letos nej mogli vživati tou svojevrstno atmosfero, ar leto hitro okouli pride, pa ne pozabite, ka de kleti zadnji keden avgusta zagvüšno palik zgodovinski karneval v Savarii – v Somboteli. Suzana Guoth Foto: Tóthfotó Porabje, 6. septembra 2007 5 ZLATA DIPLOMA Upokojeni učitelj razredne stopnje nekdanje sakalovske osnovne šole Tibor Németh, ki ga v vasi kličejo le Tibi bácsi, je v tem letu dobil svojo zlato diplomo, se pravi, da je pred petdesetimi leti dobil svojo diplomo na učiteljišču. Z njim sem se pogovarjala o njegovem delovanju, o šoli in o življenju na splošno. • Letos ste dobili zlato diplomo. Kaj to pomeni? »To pomeni, da sem pred petdesetimi leti končal študij na učiteljišču v Kőszegu. To je bilo leta 1956, v istem letu kot Erzsi néni (Elizabeta Kovács), učiteljica sakalovskih folkloristov. Visoka pedagoška šola je začela delovati šele leta 1957 v Sombotelu.« •Petdesetletjevelikočasa.Kje ste začeli vaše službovanje? »Ko sem bil star devetnajst let, sem prišel v Sakalovce, potem sem delal dve leti v števanovski osnovni šoli in spet v Sakalovcih.« • In tukaj ste ostali... »Ja, spoznal sem svojo ženo, Emo. In sva se odločila, da ostaneva v tej vasi.« • A lahko opišete, kako je potekal pouk v tistem času? »Takrat je hodilo v sakalovsko šolo veliko učencev. Včasih jih je bilo več kot 180. Tudi učiteljev je bilo več. Pouk je potekal v treh izmenah. Od pol osme do pol enajste so se učili otroci prvega in drugega razreda, od pol enajste do pol dveh učenci tretjega in četrtega razreda, od dveh do osmih pa višji razredi. Zanimivo je, da elektrike takrat še ni bilo. Dobili smo jo šele leta 1958. Do takrat smo učili pri petrolejki in svečah. Zelo težko je bilo, še posebej pozimi, ko smo imeli pouk do osmih zvečer. Tudi učitelji so morali delati doma ob sveči.« • Od kdaj je potekal pouk samo za nižje razrede? »Od leta 1972 ni bilo več višjih razredov v Sakalovcih. Od petega razreda naprej so otroci hodili v monoštrsko osnovno šolo. Takrat se je že čutilo, da kar se tiče šole, ne bo srečnega konca.« • Tibi bácsi, kako ste se počutili, ko ste izvedeli, da bodo zaprli šolo? »Mislim, da zapiranje šole pomeni umiranje vasi. Ko smo • A se spomnite vseh vaših učencev? »Spomniti se je težko. Ko se srečam s kom na cesti, ga prepoznam. Morda ne bom znal hitro povedati njegovega imena, bom pa vedel, da je bil moj učenec ali moja učenka.« • A ste imeli kakšne učence, na katere ste posebej ponosni? »Ponosen sem na vse. Učenci sakalovske šole so si izbrali različne poklice. Postali so zdravniki, inženirji, učitelji ... lahko bi še nadaljeval. S kole-»Tega pa ne bom nikoli pozabil. Veste, kako težko je živeti v vasi, kjer ne znajo madžarskega jezika? Prvič sem prišel z avtobusom in sem vprašal eno staro babico, kje je šola. Pa me ni razumela. Hvala bogu, en mlajši fant je prišel zraven, pa mi je povedal, kje je. Ker mlajši so se takrat že učili madžarščino.« • Kako poteka vaše vsakdanje življenje? »Tako »po starem« živim, delam okoli hiše, na vrtu. Največje veselje mi naredita vnuka dvojčka, ko prideta. Vse življenje sem se ukvarjal z otroki, brez njih ne bi bilo moje življenje polno. Navajen sem še na nagajivost otrok, zato mi biti z njimi ni težko, prav obratno.« Besedilo in foto: Lilla Fasching gom sva se vedno pogovarjala o tem, da je edini poklic, ki ga še nobeden ni izbral, duhovniški. Ampak zdaj imamo že tudi župnika. Tako da zdaj že lahko rečemo, da učence iz sakalovske šole lahko najdemo na vseh področjih.« • A se spomnite na trenutek, ko ste prvič prišli v vas? 6 »Gnes sam se, Baugi hvala, nadjejla, zranje že pá nika bau« Gnesden je lüstvo tak, ka če »Jaj, ešče tjelkokrat. Petdeset-• Tau ste prajli, ka duga ste Tam te malo z dvadecinom Je-V banki nejmam nika, pa kak več má, več ma trbej. Rejdko šestoga, gda je revolucija bila, nikdar nej meli, od kec ste zošovo tejlo dolaoplatnemo.« bi mejla, iz petdesetdjezero foje taši, šteri je zadovoldjen s ti-je moja sestra vö v Meriko meli pejnaze? • Ka zdaj delate, gda ste že rintov ne more vkrajdjati.« stim, ka ma. V Sakalovci sam odišla, ram je pa name njala. »Delat sam odla šestdvajsti osemdeset lejt stari? • Nejsam ranč pito vas, ka edno tetico zato najšo, štera si Vse je na papiri bilau dolaspi-lejt, samo tau je baja, ka nika »Gvant perem, tasčistim, obed kelko mlajšov mate? malo ovak zmišlava od tauga. sano. Zaman, zato ka so te penzije ne dobim, samo ka za sküjem, v graca delam pa tašo »Edno hči pa ednoga sina.« Oni so Irinka Schrei. Zdaj ram „államositnivali” (nacio-možaum. Pri Židova Langa kaj.« • Gda so vaš mauž mrli? nej davnik so meli 80. rojstni nalizirali) pa so ga oni nam sam delala v Varaša. Djajca • Zdravdje zato mate? »Že štirnajset lejt tauma. Štirden, vsigdar so koražni, puno znauva odali. Petdeset djezero pa djabka smo po svejti vküp-»Zvün tauga, ka pumpo nü-desetdevetoga leta sva se ženiso norije, ranč tak, kak če bi forintov smo mogli plačati. potjipüvali pa v druge rosage cam za astmo, zato tavala. la, dja sam te že edendvajsti zdaj bili dvajsti lejt stari. Vejš, kak dosta pejnez je bilau smo pošilali. Vsakšo djajco Ovak se zato ta mam z roka-lejt stara bila, istino, ka sam • Šteri den ste bili 80 lejt tau tistoga časa. Pa tau je vse smo mogli dolaštemplivati. mi, z nogami. Leko ešče ple-že kusta bila. Pa štirdesetštiri stari? zato bilau, ka je revolucija Prejk Müjre smo ešče odli. šem, če ščem.« lejt sva vküper živela.« »8. augustuša sam bila osem-bila. Če bi tri mejsece prvin Tau je baja bila, ka sam nej • Šegau mate plesati? • Tau ste prajli, ka ste že deset lejt stara, dapa 12., v naprajli papire, te bi nika nej notrazglašana bila, pa zdaj »Če mam priliko, pa vejš, ka edendvajsti lejt stari bili. Tinedelo, smo den držali. Ešče trbelo plačati. Sto je vedo tau, zato ne dobim penzijo. Moj plešem.« stoga reda so se dekle prvin gospaud so tö bili tü. Cejla ka tak baude. Pa je ranč nej mauž je pa v kosinoj fabriki • Dosta taši moškov je, šteri ženile? družina je vküpprišla. Sploj so telko stari kak vi? »Pa vejš, tau je te že skur malo lepau je bilau.« »Malo, dapa tisti so že vsi plan-tjesno bilau. Vejn zato, ka te • Dobro vögledate, nej bi tavi pa drveni pa ne znajo več smo ešče mi nej vedli, ka je pravo, ka ste telko lejt stari. plesati.« lübezen, pa tau. Nej kak zdaj, »Vejn zato, ka sam v sarmas • Te je vam dobro, zato ka ka do se že s helikopteri naratvi gorarasla, pa sam nej djej vsigdar z mladimi leko ple-jali. Zdaj mladina že po teveni la dosta dobroga. Ešče zdaj šete, nej? vse zvej, kak se tau dela. Nam tö bola samo tašo kraupno, »Pa vejš, za volo tauga je tö do-je tau niške nej tapravo. Če tü mlejčno pa tašo djejm, ka nej bro za staroga biti. Moj mauž pa tam so starejše dekle kaj masno. Pa vino rada pidjem.« je tö nej vedo vejga Baug ple-taprajle. Doma so od tauga • Zaka, vi skrb mate na tau, sati. Zato, ka taši gnatji bijo, edno rejč nej gučali, Baug ka naj masno ne djejte? pa se je nej vudjibo.« vari.« »Nej, ka mam, tau zejm. Pet • Gda ste mladi bili, te ste tü • Pravite, ka ste nika nej desetdjezero penzije mam, s dosta plesali? znali od tauga. Kak ste pa te tauga trno masno ne moreš »Jaj, ešče kelko! Moj mauž je kusti gratali? Nika ste zato djesti. Dvajsti taplačam na bijo gasilski prejdjen, pa smo te že znali. čeke, ka mi ostane, nej dos mi vsikšo leto po svejti pa na »Zato sam pa kusta gratala. ta. Istina, ka hči mi zato kaj mulatšage odli. Telko sam Če smo mi tau delali, ka sam vcujpomaga. Njeni sin zdaj tü plesala, ka me je vse nauga dja tau znala, ka s tauga dejte nika vcujzida, od njij ranč ne bolejla.« bau. Ne boj se, moj mauž, gda morem zdaj čakati, ka bi kaj • Do tejga mau ste od tauga je vkraj od nas üšo, že znau. vcujdali.« bijo tak dober ram, zato ka delo. S te pejnaz smo ram zi-gučali, gda vam je žmetno Tau pravo drugi ladjenom, ka • Kelko vas je vsevküp smo ga potistim vse znauva dali. Od mejseca do mejseca šlau, zdaj od tisti časov pri-dejte bau. On je že tau znau. doma? redli. Tak je motjer bijo, ka smo živeli, pa itak nej bilau povejdajte malo, gda je vam On je Don tü zopojdo pa vejn »Osem nas je.« so po stenaj gobe rasle. Zato tašo, ka bi si nej mogla djesti že baukše šlau. so ga Rusi navčili.« • Leko, ka zato gledata tak smo pa vejn vsi astmo dobili. küpiti. Zdaj se bola nazaj mo-»Dja sam vsigdar vesela te, • Gda so vam mauž mrli, te dobro vö, ka ste vsigdar ko-Od fundamenta do streje smo ram držati, zato ka mi nede gda sam zdrava, pa mi nej je zato malo špajsno bilau? ražni? vse na nauvo redli. Pa leko po-tak vö. Istino, ka obadva sva trbej v špitale titi, pa če niše »Pa vejš, dapa tau je tak, ka »Dja sam vsigdar dobra volé vejm, ka sam v dugej nikdar sploj fejst delala. Moj mauž je nevolé nejga pri rami.« z mrtvimi ne moremo živeti. bila, če mi je ranč nej šlau dob-nej bila kak zdaj ta mladina. delaven bijo, samo tau sam • Dapa itak, gda ste bili Oni so tamrli mi pa moramo ro, te tö.« Gnauk so samo cimermandje nej rada bila, ka je sploj rad najbola veseli? tadala živeti.« • Ka ste te delali, gda je čakali na pejnaze. Prajla sam posüvo, grej delo, pa sam dja »Vejn te, gda so ešče gasilci sé • Če bi se vam zdaj edna vam slabo šlau, te ste tö ko-njim, ka drugi tjeden dobi tau nej stejla.« k nam odli. Pogače smo pekli, želja spunila, ka bi tau biražni bili? mauž plačo pa te leko plačam. • Vi ste nej posüvali? djeli smo, pili smo pa smo lau? »Če mi je kaj žmetno spadni-Če nej, te dočas od nekakoga »A, nikdar nej.« parpovejdali. Tau je mena ve-»Nika drugo nej, samo tau, ka lo, pa sam lagve volé bila, te sprosim. Dapa oni so prajli, • Greja tü nejmate? seldje bilau.« dočas živem, naj po svoji nosam tisto dolapožrla. Dja se ka nej trbej, če je tak, te ešče »Greje vsi mamo, zato ka smo • Tašo nej bilau, ka bi več gaj leko dem pa sama sebe naj samo smedjem pa rada norijo oni mena dajo na pausado. grejšni vsi. Tašoga nega, ka bi pejnaz dobili, pa bi se te tau-leko taopravim. Mena bogagučim. Name vejn tau goradr-Tak ka sam nir nej v dugej nej grejšen bijo, ka tisti laže. « ma veselili? stvo nej trbej. Dja sam vsigdar ži.« bila. Zazranka sam nutspu-• K meši odite? »Tašo nej bilau, dja sam nik-tak prajla: gnes sam se, Baugi • V vašom živlejnji so bili tjipüvala, ka mi je na tisti den »Vsigdar, vsakšo nedelo. Tam dar nej taša lačna bila na hvala nadjejla, zranja že pá taši časi, gda je žmetno bi-tjüjati trbelo, potistim sam pa si malo parpovejdamo, pa pejnaza. Mena vsigdar samo nika bau.« lau? z njimi vret delala.« malo v krčmau staupimo. telko trbelo, ka prauto trbej. K. Holec Porabje, 6. septembra 2007 7 VIKTOR+VIKTORIJA NEVOLA MUJVANJE Ja, fašenek je za deco velki se či duže bole nervozno pre svetek. Že od mojij mlešečij lejt stapala, pa popravlala bejli Stavila sam se, sam den pred maškarami nej mašlin v lasaj. Programa sam nemajo vole. Ali pa tapozabijo. Istino pa je, ka je stariške morajo vsigdar spoumniti. - Prva kak deš v šoulo, se muj! - Nejdi mi zamazani v postelo! - Pred obedom si trbej roke zaprati! Vse takšo se čüje pri držinaj. Pa je ranč tak doma pri Viktori pa Viktoriji tö. Nej, ka se ne bi škela mujvati. Samo tou je, ka nigdar nemata časa. Če pa vse drugo trbej delati. Če pa je vse drugo bole naprej valaun. Tak se je zgoudilo, ka do šli večer na veselico. -Lepou se stušerajta. Ka se neta te vnoči mujvala, - njima je že eno sedemkrat zapovejdala mama. Vej bi njiva že mujtiva bila. Depa tak lepou se je bilou špilati z nouvimi špilami. Tak je že na kraji velka sila bila. Na, dun sta odišla v kopalnico. Mama pa ata sta bila že vözravnjaniva, maliva pa eške ranč nej mujtiva. Ja, velka sila je že bila. Pa tak nin za tri minute sta dvojčka nasmejaniva prišla iz kopalnice. - Tak, mujtiva pa zapraniva sva, - sta prajla v eden glas. -Vej pa v tejm časi bi ge ranč nej mogo plünoti, nej pa ka bi se mujo, - njiva je gledo oča pa se čüdivo. -Ata, ka bi pa nej, - njemi je začnila tumačiti Viktorija. - Ge sam se mujla više pojasa ... -... ge pa niže pojasa. Tak sva zdaj oba vcejlak čistiva, - je skončo Viktor. Ata Viki pa mama Vika sta nej vejdla, ka naj povejta na tou nouvo modrijo. Naj se smedjeta ali naj se korita? Pa si je mama brž zbrodila. -Te boš pa ti Viktorija oblečena samo više pojasa, ti Viktor pa samo niže pojasa. Tak ta cejliva oblečeniva kak eden, -njima je prajla. Na zdaj sta na kusti gledala dvojčka. Depa nej dugo. Brž sta si zbrodila. -Tou pa nikak nede šlau, - sta prajla v eden glas. - Ne moreva meti oblečeno vsikši polonje gnakoga gvanta. Vej sva pa mogla spati. Den, gda mo deca vö našminkani odili okauli sausedov, pa se kazali po varaši, je biu pred vrati. Vgojno sam rano stanola, pa lice nastavila mami, ka je malala po meni kak slikar po bejlom platni. Najbole pa se spominjam fašenka, gda sam mejla kakšnij osem lejt. Vgojno me je mama vö zriktala v lejpo nevesto (snejo). Našminkana, v bejli obleki, z raužami v rokaj sam važno šla v šaulo, po šauli pa proti varaši, gde smo se daubili na rajanji pri glavnom trgi. Tam so postavili velki oder, gor so spejvale glasbene sku-pine, pa deca smo namaskejrani prišli gor, ka smo se predstavili v mikrofon. En čas je tau že držalo, gda sam se obrnila k moji najbaukši pajdašici Leji, pa ji zašugtivala: »Ges morem domau!« »Neeej ešče, zdaj je najbole fajn!« me je čemerasto gledala. »Če pa morem lulat!« sam se nervozno začnila prestapati. »Ja, pa ka,« mi je Leja odgovarjala, »idi notri v gostilno k Zvejzdi na stranišče!« »Nej,« sam se branila, »mama več itak nej mogla gledati, ka sam bila preveč nervozna. »Tak, ges idem, ka ne morem več zdržati!« sam samo idnauk pravla, se obrnaula, pa se tiskala med lidami, brigalo me je pa tüdi nej, gde je ostala moja pajdašica. Z varaša domau je nej glij kratka paut za male diteče noge. Zatau sam se ešče bole paščila, ali zdelo se mi je, ka se je naša kuča iz Sobote že prauti Maribori odselila. Noge so me nesle če duže bole, dokleč sam nej že bejžala tak, ka se je skoraj kadilo za menov. Ne vem, če ste gda že probali tau nevolo, gda bi stranišče nücali, pa ga nindri nega? Tau sam ges znala tisti den. Bejžala sam tak, ka je bejla kikla oplejtala okauli mene, zato sam jo zdignola, ka se mi nej bi v punčoke splela. Lidje so se stavlali, pa gledali za menov, pa si znan mislili, ka se mi je včesnolo v glavej. »Ešče malo,« sam premišlavala, »pa mo doma!« Ali znala sam, ka de trno na tejsno šlo. Ešče stau metrov… ešče petdeset metrov… ešče dvajsti toplo po nogaj doj teče. Omagala sam, nejsan se mogla meknoti, v očaj pa so se mi nabrale skuze. Tak sam »poscana nevesta« stala pri sausedovim grma uvji, pa kavülila, kak če bi me klali. Dobro sam se držala cejlo paut, te pa sam omagala pri kuči prvoga sauseda. Razkoračila sam se, pa tak na šürki šla prauti daumi. Mokre štrunfle so se mi na bedre zgrabile, čarna farbica pa se mi je okauli oči od skuz razmazala, pa zaflockala kaput. Kak küp nesreče sam zvonila na domače dveri, pa se skuzila, kak če bi me ženin pred oltarom njau. V petij minutaj me je mama v kad spakivala, tam sam se pa dale užaljeno smudala, ka so se domanji tak grdau smejali z mene. No, vidite, kak ma moje življenje nej samo lejpe, slabe, vesele, pa žalostne spomine, liki tüdi mokre. Če de pa tau zdaj čitala moja pajdašica Leja, de pa po mnogo lejtaj končno znala, zakoj sam jo tistoga dneva pistila samo srejdi varaša. mi je pravla, ka sama ne metrov, sam štejla… te pa za smejm po gostilnaj oditi!« čütila, ka ne morem zdržati En cajt sva se tak prčkale, če ranč metra več. Ščela sam si Ja, tak sta si brodila Viktor pa Viktorija. Kak bi si pa naj ovak, vej sta pa dvojčka, ka nej? Miki Roš naj ideve ali nej prauti daumi. Tak se je cajt vlejko, ges sam za sausedovim grmom doj poküčiti, ali na tau sam si prepo- Porabje, 6. septembra 2007 Rituper PETEK, 07.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: VEČERJA PRI RATAKSU, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: POP ZVEZDA, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.45 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZVESTI PRIJATELJI, OTR. NAD., 20.35 UPOR DUHA -OB 80-LETNICI ORGANIZACIJE TIGR, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 1.05 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL PETEK, 07.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 NAPOVEDNIKI, 10.35 EVROPSKI MAGAZIN, 11.05 ALPE-DONAVA-JADRAN: VEIT HEINICHEN -MOJ TRST, 11.35 DIAGONALE, 12.25 RESNIČNO ŽIVLJENJE, AM. FILM, 14.00 ŠPORT ŠPAS, 14.30 TITAN -LUNA, PODOBNA ZEMLJI, ANG. ZNANSTV. ODD., 15.25 EP V ODBOJKI (M), SLOVENIJA - SLOVAŠKA, 18.00 POROČILA, 18.05 OGLEDALIŠČE, DOK. FELJTON, 18.30 GALAPAGOS -VRNITEV V PRETEKLOST, DOK. ODD., 19.00 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 20.00 ATLETIKA -ZLATA LIGA, 22.00 V SKUŠNJAVI, AVSTR.AM. FILM, 23.30 ZLATI KELIH, AM. FILM, 1.35 8 X 45: MAČKA, AVST. NAN., 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL * * * SOBOTA, 08.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMKO, 14.20 SLADKA BABI, AVST. FILM, 15.55 VRTILJAK, IZBOR, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, IZBOR, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.00 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.30 DEADWOOD, AM. NAD., 0.30 LOV NA HEKERJA, AM. FILM, 2.00 DNEVNIK, 2.20 INFOKANAL SOBOTA, 08.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 UPOR DUHA -OB 80-LETNICI ORGANIZACIJE TIGR, 9.00 VROČI STOL, 10.00 OGLEDALIŠČE, DOK. FELJTON, 10.25 GALAPAGOS -VRNITEV V PRETEKLOST, DOK. ODD., 10.55 FILM, 13.00 ŠPORT, 17.55 EP V ODBOJKI (M), SLOVENIJA -FRANCIJA, 20.15 MLADI, LEPI IN ZADETI, FRANC. FILM, 21.50 GLOBUS, 22.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.45 PRVI IN DRUGI, 23.10 TI LAHKO REČEM LJUBA MOJA?, IT. TV FILM, 0.40 HUFF, AM. NAD., 1.35 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL * * * NEDELJA, 09.09.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SKRIVNOSTNA DIVJINA, JAP. POLJ. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SLOVENSKA POPEVKA 2007, 21.30 VEČERNI GOST, 22.25 ARS 360, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 Z OGLEDALOM, V UGANKI, ŠVEDSKI ČB FILM, 0.35 DNEVNIK, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 09.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 SKOZI ČAS, 10.10 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 11.10 PRVI IN DRUGI, 11.30 KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC Z GOSTI, 11.50 MED VALOVI, 12.20 GLOBUS, 12.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.50 SP V GIMNASTIKI, ORODJA, 17.00 SPEEDWAY ZA GRAND PRIX, 20.00 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 20.55 DVAJSET TISOČ ULIC POD NEBOM, ANG. LIT. NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 23.45 WALDBÜHNE 2006, KONCERT S POLETNEGA PRIZORIŠČA WALDBÜHNE V BERLINU, 1.35 NA NOŽ, ANG. HUM. NAD., 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 10.09.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 11.55 PRIČEVANJA O ZVESTOBI: SLOVENCI V ARGENTINI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SLOVENSKA POPEVKA 2007, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: KAJ BOM? 16.15 MOZART, 1. ODDAJA: RODIL SE JE GENIJ, 16.25 BESEDI NA SLEDI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.25 FESTIVAL RADOVLJICA 2007: KVARTET ČEMBALOV, 0.40 PLANET ZEMLJA, PON., 1.30 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 10.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.45 NLP, RAZV. ODD., 13.30 VRTILJAK, 15.30 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.15 ARS 360, 16.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.15 ŽIVLJENJE SVETNIKOV, KAN. NAD., 20.00 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJ A O MODI, 22.30 FARAONI -SKUPAJ 40 LET, POSNETEK KONCERTA, 23.20 DAN D, DANSKI FILM, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL * * * TOREK, 11.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 11.55 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: JANKO IN METKA, RIS., 16.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 16.35 KOŽA, DLAKA, PERJE: RAZMNOŽEVANJE, DOK. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK: NAJLEPŠA MASKA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŽIVLJENJE JE CESTA, IGR.-DOK. FILM, 18.00 MODRO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MESTO NA TRAVNIKU, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ADIJO, PLANET PLUTON, ANG. ZNANSTV. ODD., 23.50 MEDEJA, NIZ. NAD., 0.45 MODRO, 1.15 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL TOREK, 11.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.35 FARAONI - SKUPAJ 40 LET, POSNETEK KONCERTA, 14.30 GLOBUS, 15.00 STUDIO CITY, 16.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 18.30 AKTUALNO, 19.00 MOŽ BREZ POSEBNOSTI -Z OPOMBAMI JANEZA GRADIŠNIKA, DOK. PORTRET, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 GLASBA LJUBEZNI -ROBERT IN CLARA SCHUMANN, FRANC.-NEMŠ. NAN., 22.05 PRIMER G, ŠVEDS. NAN., 23.35 SLON: UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 0.20 SMEH, IT. FILM * * * SREDA, 12.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 UMETNI RAJ, 14.00 MESTO NA TRAVNIKU, DOK. MESECA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZADNJI REZ, KAN. FILM, 21.25 SKRITA KAMERA FRANCIJA KEKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE: SVETO IN SVET, 0.20 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL SREDA, 12.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.10 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 13.40 HRI-BAR, 14.40 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 15.40 MOZAIK, 16.35 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 DIAGONALE, 18.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.00 ŠPORT, 22.30 POLETNA IDILA, TV FILM OB 40. OBLETNICI SMRTI PISATELJA VLADIMIRJA BARTOLA, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.20 CITADELA, IT. NAD., 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 13.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 Z VAMI, 11.40 OMIZJE: SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVESTI PRIJATELJI, OTR. NAD., 13.55 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 MOJA SESTRA TINA, KRATKI IGRANI FILM EBU, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 TI LAHKO REČEM LJUBA MOJA?, IT. TV FILM, 1.25 DUHOVNI UTRIP, 1.40 DNEVNIK, 2.20 INFOKANAL ČETRTEK, 13.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.35 KALEJDOSKOP, 15.00 AKTUALNO, 15.25 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 16.20 MED VALOVI, 16.55 MEDNARODNI ATLETSKI MITING, 18.30 EVROPSKI MAGAZIN, 19.05 KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC Z GOSTI, 20.00 MOJ SIN OD DRUGOD, FRANC. FILM, 21.30 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.15 PREOBRAT, AVSTR. FILM, 23.55 NASMEH POLETNE NOČI, ŠVEDSKI FILM, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo