ZADNJA VEST Kdor se odpove željam, začne umirati. < Angleški pregovor r. 15 Številka 1 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 5. januar 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Opozorilo našim društvom. Po sklepu sosveta morajo vsa društva in ustanove, ki nameravajo pri Uradu zveznega kanclerja zaprositi za finančno podporo, oddati svoje prošnje najkasneje do 15. januarja 1996. Prošnjo je treba poslati direktno na Urad zveznega kanclerja/Bundeskanz-leramt, oddelek ustavna služba (Verfassungsdienst), Ballhaus-platz 2,1010 Dunaj/VVien. Nanti Olip: »Lepim besedam o sožitju morajo slediti dejanja" ---- . - -. - - - Strani 2/3 Prva Slovenska novorojenka leta 1996 je Ivana Smrečnik, ki je zagledala luč sveta 1. januarja v porodnišnici v Železni Kapli. Mladi zemljanki želimo veliko sreče na življenjski poti, srečnima staršema Mariji in Valentinu ter Ivaninemu bratcu Damijanu pa naše iskrene čestitke. POLITIKA Vinko Ošlak prevedel zanimiv žepni leksikon družbenih in socialnih pojmov. Stran 3 KULTURA V Selah je na Štefanovo KPD „Planina“ uprizorilo krstno predstavo o ..Kaznovanem soprogu". Stran 11 ŠPORT Šentjanžana Daniel Užnik in Tatjana Zablatnik bila uspešna na Klippitzthorlu. Stran 14 2 Politika Jože VVakounig Komentar NAŠEGA TEDNIKA Z vedrim pogledom v prihodnost Olip: »Krajevni odbti Predsednik NSKS Nanti Olip o narodnopolitični bilanci za leto 1995 in najvažnejših ciljih političnega dela NSKS v letu 1996. Še pet let nam ostane v 2. tisočletju. Bomo videli, kaj nam bojo prinesla. Prelom iz tisočletja v naslednje tisočletje seveda buri duhove in kliče tudi različne strahove. Konec sveta je le eden izmed številnih. Leto 1996 bo za nas koroške Slovence v marsičem odločilno. Kmečke volitve v pozni jeseni bojo gotovo važna pres-kušnja za občinske, ki bojo sledile verjetno marca 1997. Prav kmečki stan gre še tršim časom in bridkejšim odločitvam naproti. Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo vstop Avstrije v Evropsko zvezo prinesel ugodnosti različnim gospodarskim vejam, da pa bo kmetom navrgel nove in deloma nerešljive težave. Umiranje kmetij se bo na žalost nadaljevalo. Kmetje sami bojo morali najti nove poti za preživetje; javna roka bo sicer pomagala, tiste zavarovanosti, kakor smo jo poznali prej, seveda ni več. Ostri veter konkurence bo kmetom še bolj divje pihal v obraz. Dolžnost naših slovenskih predstavnikov v Kmetijski zbornici bo, da s še večjo zavzetostjo pomagata svojim stanovskim tovarišem in tovarišicam. Saj kmet ni le pridelovalec hrane, kmet je ali vsaj naj bo tudi najpomembnejši varuh narave in ohranjevalec naše kulturne krajine. Za SOŽitje in sodelovanje znotraj naše slovenske narodne skupnosti bo predvsem važno in odločilno, ali bomo znali in hoteli najti besedo za odkriti pa pošteni pogovor in ali bomo ustvarili voljo za to, da poiščemo skupne poti tam, kjer je to mogoče; nujno bi bilo na vseh področjih. Zavedam se, da bo to vse prej ko lahko, saj gledanja niso le različna, marveč tudi nasprotna. Narodni svet koroških Slovencev je lani v neposrednih volitvah izvolil novega predsednika in zbor narodnih predstavnikov. Treba bo, da se živa demokracija še krepkeje utrdi; s tem se bo začeto delo tudi uspešno nadaljevalo. Žveza slovenskih organizacij si bo z letošnjim občnim zborom zastavila nove smernice. Želim, da bo to kar se da v prid naši slovenski srenji na Koroškem. Enotno listo kot samostojno politično stranko koroških Slovencev čakajo številne odgovorne naloge. Volitvam v kmetijsko zbornico bojo drugo leto sledile občinske volitve. Treba bo velikih naporov, da bomo svoje cilje uresničili. Dejstvo, da je pri lanskih državnozborskih volitvah EL sklenila z Liberalnim forumom pogodbo o sodelovanju in da je Karel Smolle kot zastopnik EL kandidiral na listi LiF, je ponekod povzročilo negodovanje in nasprotovanje. Prepričan sem o pravilnosti tega koraka. Naša dolžnost pa bo seveda, da najdemo skupno besedo in da spet pridemo do skupnega hotenja. Junija letos bo minilo pet let, odkar je Slovenija oklicala državno samostojnost. Tisti, ki imajo na podlagi demokratičnih volitev oblast, naj se zavedajo naročila, kaj pomeni oklic državne neodvisnosti. Da prizadevanja za ohranitev državne in narodove suverenosti niso mačje solze, je menda vsakomur jasno. Da sta svoboda in neodvisnost precej draga zadeva, tudi. A veliko laže ju je ohraniti, ob vseh naporih in pritr-govanjih, kakor pa se znova izmotati iz hlapčevstva. Naš tednik: Bilanca 1995: v čem vidiš najpomembnejši narodnopolitični dogodek? Nanti Olip: Volitve novega NSKS so bile kakovosten premik v vseavstrijskem merilu. NSKS je organizirano društvo koroških Slovencev s 6000 člani. Z zborom narodnih predstavnikov imamo izvoljeno predstavništvo, ki ima zaupanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Posebno važni pa so tudi strokovni pododbori, ki predstavljajo odziv na odprta vprašanja narodne skupnosti. Kakšen je bil odnos med NSKS in ZSO? V odnosu med NSKS in ZSO po moji oceni ni prišlo do pozitivnih premikov. Zlasti stalno spreminjajoča se politika ZSO oz. njenega predsednika se razvija v smer, za katero s strani NSKS nismo pripravljeni soodgovarjati. Če je za ZSO narodna zavest, ki se le v glavnem izraža v jeziku in kulturi, nekaj mračnjaškega, potem je to razvoj, ki vodi v samo-razpust slovenske narodne skupnosti na Koroškem. To je pot v ulico enosmernico, v kateri partnerstvo ni urejeno in iz katere zlasti za šibkejšega ni poti nazaj, to pa je na Koroškem slovenska narodna skupnost. Če velja za ZSO le ena opcija, namreč socialdemokratska, je to za NSKS premalo. Mi želimo odprto partnerstvo do vseh političnih dejavnikov v deželi, ker le skupno z vsemi lahko dosežemo premike v prid slovenske narodne skupnosti. Kako ocenjuješ narodnopolitično ozračje v deželi? V jubilejnem letu, kot smo ga označili, mislim, da je prišlo le do nekaj pozitivnih premikov v deželi. 50 let po koncu vojne in 40 let po podpisu državne pogodbe se je začela dežela zavedati svojih zgodovinskih napak, ki jih je storila. S tem si je naložila skoraj ( nepopravljivo breme krivde do vseh tistih, ki so zaradi nemško-nacionalne usmerjene politike v tej deželi odsekali lastne korenine , slovenstva, iz katerega izhajajo, , le vrniti se ne morejo, ker je vmes | nastalo skoraj neprekoračljivo brezno molka, zaničevanja, nestrpnosti, jeze. ! Odnos NSKS do Republike > Slovenije? \ Prav ob koncu leta smo posve- ' tili z naše strani političnim pred- 1 stavnikom v Sloveniji veliko po- r zornosti. Lahko ugotovim, da so : bili stiki za nas zelo koristni, nad- 2 vse potrebni in 5 nam narekuje- 2 jo, da moramo E te redne stike r nadaljevati. Prav v to smer meri tudi velik del letošnjega j vigrednega , dela NSKS -namreč predstavitev koroških Slovencev prebival- J cem Slovenije. Tu smo ugotovili velik infor- li macijski defi- n cit, ki ga želi- v mo popraviti. In kako ocenjuješ avstrijsko politiko? Po nepričakovanih volitvah decembra 1995 smo v novi dobi političnega življenja v Avstriji. Osebno po izidu volitev decembra 1995 ne čutim zadovoljstva ali občutka, da se je kaj spremenilo na bolje. Že dejstvo samo, da vladajoče stranke gradijo na politiki strahu in s tem še uspejo - in to na račun manjših, manjšini naklonjenih strank - ne vzbuja upanja, da se bo za nas dosti premaknilo na bolje. Najvažnejši cilji političnega dela NSKS v letu 1996? Najprej hočemo zaključiti prenovo NSKS s tem, da bomo ustanovili krajevne odbore NSKS. To je bistveno za vse nadaljnje delo ^ Leto 1996 bo za nas koroške Slovence v marsičem odločilno. Če velja za ZSO le ena opcija, namreč socialdemokratska, je to za NSKS premalo. Mi želimo odprto partnerstvo do vseh političnih dejavnikov v deželi. NANTI OLIP r X 3 ^ trs "O o. o 3 <: m m Politika 3 ti bistveni za vse nadaljnje delo NSKS“ NSKS, ker osrednja politična organizacija nikoli ne sme biti sama sebi namen, temveč mora vedno stati v službi teh, katere interese zastopa - v službi pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Neposredni stik s krajevnimi dejavniki pa je hkrati barometer dela osrednje organizacije. Organizacija, ki tega zaledja nima, je res le sama sebi namen in lahko zastopa samo še svoje interese ali interese kake politične stranke, ne pa nujno interese pripadnikov narodne skupnosti, ker v resnici ne ve, kako tem pripadnikom na kraju samem res gre. Z veliko vnemo se bomo posvetili političnim pogovorom v deželi sami. Čaka cela vrsta odprtih vprašanj: lepim besedam o sožitju in novem dialogu v deželi, ki so bile izrečene v lanskem letu, morajo slediti dejanja. Naj navedem samo nekaj področij: zajamčeno zastopstvo za slovensko narodno skupnost v deželnem zboru, nezadovoljiva rešitev za dvojezične skupine v otroških vrtcih v posameznih občinah, prisotnost slo- - M venščine v javnih uradih, v Kmetijski zbornici itd. Prepričan sem, da bomo dobili celo vrsto pobud in konkretnih predlogov prav na krajevnih sestankih. Zelo zavzeto pa se bomo morali pogajati tudi na zvezni ravni, saj bo nova vlada morala odločati o številnih zakonih, ki se neposredno tičejo narodnih skupnosti v Avstriji. Čim tesnejša povezava med predstavniki narodnih skupnosti pa bo prav gotovo v korist vseh. Z veseljem in veliko prizadevnostjo pa že delamo na tem, da predstavimo v večjem obsegu slovensko narodno skupnost na Koroškem prebivalcem Slovenije, ker smo prepričani, da je povezava s Slovenijo na vseh področjih -od politike, kulture, gospodarstva, šolstva, športa, mladine, medijske oskrbe - zelo važna tudi za preživetje Slovencev na Koroškem. Če želimo biti povezovalni most med Slovenijo in Koroško ter Avstrijo, moramo k temu tudi sami veliko prispevati, to pa je možno le z rednimi stiki. Smiselno delati - solidarno živeti „Naloga, da dobimo izčrpen leksikon družbenih in političnih pojmov,.. je še pred nami.“ (Vinko Ošlak) Žepni leksikon temeljnih družbenih pojmov z ozirom na družbeni nauk katoliške Cerkve je del projekta ..Socialne delavnice" v slovenskem jeziku in za slovenske razmere v Sloveniji, na Koroškem, na Primorskem in Porabskem. Namenjen je predvsem razumevanju pojmov, ki se pojavljajo v okviru te delavnice in pri nadaljnjem deiu z njo. Leksikon pa bo dobro služil tudi vsem, ki se ukvarjajo z družbenimi in političnimi vprašanji v političnih, sindikalnih, stanovskih in drugih organizacijah, v poslanskem in parlamentarnem delu, v delu državnih služb, v novinarskem in publicističnem delu, po šolah in v drugih oblikah izobraževanja, predvsem izobraževanja odraslih. VINKO OŠLAK Vinko Ošlak, sodelavec Katoliške prosvete, si je izbral imenitno delo, ko se je odločil, da prevod nemške knjige „Kleines Sozi-allexikon“ - sestavila sta ga dr. Edeltraud Buchenberger in dr. VValter Suk - z ustreznimi dopolnili priredi za slovenske potrebe. Ošlak je oral v ledino. Naoral jo je dobro, kljub težavam in pomanjkljivostim, ki so značilne za tako pionirsko delo. Pričujoči leksikon je prvo tovrstno delo v slovenščini; povpraševanje po njem je tudi primerno. Izbira pojmov je ob vsem prizadevanju, da bi se zajelo področje kar se da izdatno, prepuščena prireditelju oziroma avtorjem. Ni treba, da se vsakdo strinja z vsemi prikazi in razlagami pojmov. Važno in pomembno je, da tak leksikon končno imamo. Z njim se bo treba ukvarjati. Upati je, da bo pomagal odpraviti marsikatero napačno pojmovanje in gledanje. Morda bo tako le tudi uspelo, da Hitlerjevega nacionalnega socializma ali nacizma ne bojo več mešali s fašizmom. Lenin in za njim Stalin sta svojo komunistično družbo ustvarjala na izbranem razredu, na proletariatu, Hitler pa na izbrani krvi, na rasi. V obeh primerih totalitarna oblast odloči in določi, kdo je član izbrane skupine. Hitlerjev nacionalni socializem je pač ena izmed oblik totalitarnega socializma in ne fašizma. Pojmi so navedeni v slovenskem abecednem redu, pridani so izrazi v nemščini in esperantu; seznam pojmov na koncu je sestavl- jen ločeno v slovenščini, nemščini in esperantu. Pri grških in latinskih tujkah je naveden tudi izvor. Za drugo naklado bo treba mdr. popraviti razne pomanjkljivosti, kakor so tiskovne - tudi jezikov-no-slogovno bi se dalo kaj izboljšati - in interpunkcijske napake, napačna pisava imen (npr. Horty nam. Horthy, Schuschnig nam. Schuschnigg) pa še kaj. Vse to pa nikakor ne more zmanjšati pomena in važnosti tega nadvse po- Edeltraud Buchberger • VValter Suk • Vinko Ošlak žepni leksikon družbenih In socialnih pojmov z ozirom na družbeni nauk katoliike Cerkve KATOLIŠKA PROSVETA Delova* »Lupin* X* ‘Socialno delavnico' Celovec IV9) Edeltraud Buchberger -Walter Suk - Vinko Ošlak. Smiselno delati - solidarno živeti. Žepni leksikon družbenih in socialnih pojmov z ozirom na družbeni nauk katoliške Cerkve. (Katoliška prosveta, Delovna skupina za „Socialno delavnico", Celovec 1995, Mohorjeva, 242 strani.) trebnega dela. Predlogov za popravila oz. dopolnila bo gotovo več. Avtorju Vinku Ošlaku je treba izreči vse priznanje. Jože VVakounig 4 300.000,- šilingov za obnovo farovža Pliberk. Od takrat, ko je v Pliberk prišel novi mestni župnik mag. Ivan Olip, se je tudi v farovžu spet začelo gibati življenje. Ne le to, župnik je sam pričel obnavljati poslopje in zdaj mu je prišel na pomoč tudi občinski svet in mu odobril podporo v višini 300.000,- šil., ki je namenjena za sanacijo farovške dvorane. Župnik mag. Ivan Otip je sam kot prvi prejel za kladivo, zdaj mu je pomaga! tudi občinski svet. ________________________:_______ Nove poti v liturgiji? Božična številka NT (22. 12. 1995) je v daljši reportaži brez poglobljenih ali novih vpogledov pogrela nekaj tem, ki jih javno mnenje umetno rine v 'Središče katoliške zavesti: ob zahtevah Plankensteinerjeve „cerkvene“ ljudske zahteve (zlasti duhovništvo za ženske) predvsem nadaljnje eksperimentiranje z liturgijo. Ta zahteva je tudi razumljiva -kajti v 20. stoletju, ko se je toliko eksperimentiralo s človekom, se je človek naučil eksperimentirati še z Bogom, bogo-služjem, z Božjimi zapovedmi. Dr. Slavko Barbarič, frančiškanski teolog in psiholog iz Med-žugorja, pravi o takih zahtevah po spremembah v katoliški Cerkvi (v listu „Medjugorje“, štev. 39) mdr. tole: Prepričan sem, da za to obstajajo različni razlogi. Morda bi mogli najprej navesti psihološki razlog: jasno je, da vsaka skrajnost povzroči drugo skrajnost. Kjer je npr. kar naprej poudarek na hierarhiji, se sproščajo ekstremne reakcije, kakršne so znane že v Iz naših občin Je treba prispevek za otroški vrtec meriti po soc. kriterijih? Pri odločitvi od podražitvi prispevka za otroški vrtec so bistriški občinski možje razpravljali o možnosti uvedbe socialnih kriterijev pri določanju višine prispevka. Bistrica. Na minuli občinski seji so mandatarji sprejeli podražitev prispevkov staršev za otroški vrtec, ki ga vodijo v dveh skupinah poldnevno. Z novim letom bo stal obisk vrtca za enega otroka 700,- šil. (doslej 500,-). S tem v zvezi je mandatar JUL Pototsch-nia sprožil predlog, da naj bi bila višina prispevka odvisna od finančnih zmogljivosti staršev. Župan Janko Paiank se predlogu ni priključil in je bil prav tako kot mdr. frakcijski kolega Pepei Kraut mnenja, da cena ni previsoka, ker je v to ceno vključen tudi prevoz otrok, v ekstremnih primerih pa je predstojništvo že pogosto nudilo znižanje prispevka. Za uvedbo socialnih kriterijev pri določitvi višine prispevkov so potem glasovali le trije, namreč Aleschko (SP), Blažej (EL) in Pototschnig (JUL). Podž. Andrej VVakounia (EL) pa MePZ Podjuna Pliberk ima za novo leto spet velike načrte, teto 1995 pa je zbor končal po stari tradiciji s plesom v Vogrčah. je dejal, daje občina na področju in je tako vzela mnogim materim otroškega varstva že veliko za- možnost, da gredo na delo, saj mudila, saj na primer ni bila pri- za otroke pod štirimi leti v občini pravljena podpreti otroških skupin ni možnosti varstva. s. K. Pismo bralca prejšnjih stoletjih. Žal pa takšni dogodki pogosto niso nič drugega kakor stremljenje po oblastništvu. Kdo je prvi? Jezus je povedal zelo jasno: Prvi je, kdor služi. Ob pogledu nazaj moremo reči:Pri prerekanjih nikdar ni šlo za to, kdo bolje služi gobavcem ali zapuščenim otrokom, ampak je zmeraj šlo za oblast. V Cerkvi bi po mojem smel biti dopuščen le en spor, namreč o tem, kdo bolje služi. Če v Cerkvi ni v ospredju služenje, potem konflikti in ločevanja niso le možni, ampak zelo verjetni. Priporočil bi, da bi stvarem šli do dna. Nekateri zahtevajo, da bi npr. odpravili celibat in uvedli žensko duhovništvo. Jaz skoraj ne poznam duhovnika, ki bi duhovniško službo zapustil samo zaradi ženske. Razlogi so razočaranja v njegovem poklicu. Neki duhovnik iz ZDA mi je v Medžugorju povedal, zakaj je zapustil duhovništvo. Ob pogledu na svoje tedanje fa- rane si je namreč dejal: „Ta narod ne išče Boga, zato tudi mene ne potrebuje." V Medžugorju pa je ta Amerikanec leta zatem gledal množice ljudi pred spovednicami, iskalce Boga, in v njem se je znova prebudila želja po duhovništvu. Nekdo mi je dejal, da v anglikanski Cerkvi, kjer ni celibata, duhovnikov ni več kakor pri nas, in da je tam od desetih duhovnikov pet ločenih. Z vidika dogodkov v Medžugorju -§o vsa ta razpravljanja zelo površna. Če je kdo duhovno lačen, pa ne dobi nobene duhovne hrane, postane hitro agresiven, začne drugega „gristi“, poskuša drugega uničiti. Tistim, ki se o teh stvareh prepirajo, bi najprej predlagal, naj zares molijo. Marija nam tukaj v Medžugorju kot mati kaže, kakšna naj bi bila žena v Cerkvi in v družini. V spomin mi pri tem prihaja anglikanski pastor, ki je leta 1994 priromal sem z dvesto romarji iz Manchestra. Dejal mi je: „Tukaj sem dojel odnos med Marijo in evharistijo. Kjer ima Marija svojo vlogo, tam je evharistija živa. Kjer Marija svojo vlogo izgublja, tam evharistija počasi, a zanesljivo postaja le simbol, le kruh, le prijateljska gostija. Zdaj tudi vem, zakaj se v Marijinih romarskih krajih neguje spoved - kdo drug nam namreč more povedati, da so naše roke umazane, če ne naša Mati?!“ Ženska vsekakor mora biti navzoča v Cerkvi. Toda ženska ima, tudi v družini, zaradi svoje psihe drugačno nalogo, ki je veliko pomembnejša od naloge moškega. Povsod tam, kjer se kdo bojuje za svoje pravice, je treba na to gledati tudi s psihološkega vidika: to bojevanje je agresivno, če prihaja iz osebne ranjenosti, če pa prihaja iz ljubezni in hrepenenja po služenju, potem ni agresivno. Mnogi teh konfliktov in diskusij v Cerkvi so znak, da so naše duše ostale prazne, ker premalo molimo. Stanko M. Maršič, Celovec 5 Iz naših občin V Štebnu pri Globasnici so na Štefanovo, 26. decembra 1995, spet po stari tradiciji žegnaii konje, iz vseh bližjih krajev so prišli ljubitelji konj in konjerejci ter tudi številni radovedneži, ki tega običaja še nikoli niso videli. V Kotmari vasi gre plebiscitni dar za pokopališče Kotmirški občinski svet je na svoji minuli občinski seji namenil plebiscitni dar za povečanje pokopališča v Kotmari vasi. Poglavitna točka zadnje občinske seje v letu 1995 (18. decembra) je bil predračun za leto 1996. Je izravnan, predvideno je, da bo rednih prihodkov in izdatkov 29,580.000.- šilingov (1995: 27,492.000), za izredni predračun je zaenkrat namenjenih le 500.000 - šilingov (prizidek h gasilskemu domu), vse drugo se bo izkazalo med letom; pričakovati je, da bo precej narastek Tudi redni predračun za leto 1995 se je z dodatkom 5.057.000- šilingov zvišal na 32,549.000, izredni pa na 11,310.000 šilingov, tako da celotna vsota znaša 43,589.000 šilingov. Poročilo nadzornega odbora je bilo povod za daljšo razpravo, kako bi bilo mogoče znižati stroške za tok in energijo sploh v stari šoli, kjer ima sedež vrsta društev, med drugim tudi Gor-janci. Plebiscitni dar 1995 (710.000.-) bo šel za povečanje Pokopališča. Ura za delavca v občinskem strojnem centru stane 250, za stroj pa 450 šilingov. Izdelavo krajevnega razvojne- ga koncepta in novega načrta o namembi površin je občinski svet poveril biroju arhitekta Jo-sefa Klingbacherja iz Velikov-ca.Tudi v občinski upravi se bo marsikaj spremenilo. Gospa Renate Lippitz je odšla s koncem leta 1995 iz zdravstvenih razlogov v pokoj. Za konec seje je župan Hugo Gotzhaber še prebral predlog EL. Občina naj naroči športnemu društvu društvu DSG Rot-schitzen, naj s svojim ratrakom na Konjaku poteptajo sneg, da se bo tam mogoče smučati in drkati. SOGLASEN SKLEP______________ Selani bodo gradili strojni park Sele. Na zadnji občinski seji v preteklem letu, ki je bila v četrtek, 21. decembra, so občinski možje v Selah sklenili, da se bo zidal strojni park (Ge-meinschaftsbauhof). S strani občine želijo za ta namen prispevati 1,2 milijona šilingov. Skupni stroški za projekt bi znašali okoli 4,5 milijona šilingov (če je nositelj projekta društvo Interesna skupnost selskih kmetov), sicer bi stal isti projekt okoli 8 milijonov šilingov. Stroške bodo razdelili na tri dele: prvega naj bi pokrilo društvo ISSK (1,650.000.- mil. v obliki dela in materialnih prispevkov); drugega občina Sele (1,2 mil.); tretjega pa dežela Koroška (1,650.000 mil.). Nadalje je poročal župan En-gelbert VVassner (SP), da se bosta združile Carnica in turistična regija Rož. Podžupan Nanti Olip (EL) je opozoril tudi na nekatere pomembne termine, ki so bili od zadnje občinske seje naprej. Za kontrolni odbor je poročal predsednik odbora Hanzi Ogris (EL). Kontrolni odbor pri svoji zadnji seji ni našel nobenih nepravilnosti pri pregledu računov in občinske blagajne. Pri drugem izrednem proračunu je občinski odbor namenil Interesni skupnosti selskih kmetov obljubljenih 310.000,- šilingov za nakup „Logosol“ in strojev za predelavo mesa. Pri željah za izredne deželne podpore za leto 1996 je občinski odbor določil sledeče prioritete: 1. sanacija divjega potoka 260.000.-; 2. strojni park 1,2 milijona; 3. razširitev občinske osvetljave pri Trklu 200.000.-; 4. parkirišče 800.000.-; 5. olepšava središča vasi 200.000.-. Ena izmed točk dnevnega reda je bila tudi prošnja za podporo Pevskemu društvu Sele, ki je imelo v oktobru 1995 večdnevno turnejo po Nizozemski. Po živahni diskusiji so bili na mizi trije predlogi. SP je predlagala podporo v višini 8.000, - , VP podporo v višini 10.000, - in je EL je želela nameniti pevcem 20.000,- . Pri glasovanju je dobil večino predlog socialdemokratov, katere je podprl tudi mandatar F Robert Mačk. Št. Jakob: občina odprla vrata za dodaten nakupovalni center Le 7 občinskih odbornikov se je uprlo tem načrtom V Št. jakobu je nedvomno dovolj trgovin, kljub temu je občinski svet (v tajnem glasovanju sta proti glasovala mandatarja SGS in peti drugih mandatarjev, dva mandatarja pa sta glasovala „belo“) z večino odobril namembo zemljišča, na katerem naj se bi naselil ve-lekoncern Billa. Edini pozitivni vidik namembe je, da se bo na tem zemjišču mogoče naselilo tudi mizarsko podjetje in bo s tem nudilo nova delovna mesta, ki pa so seveda v obstoječih trgovinah ogrožena. Največji proponenti za spremembo namembnosti zemljišča sedijo v VP in FP, ozadje pa je seveda jasno, saj je ravno tem slovenska trgovina že dolgo trn v peti. V zadnjem NT smo v poročilu o minuli občinski seji zapisali, da so se pri glasovanju o gradnji kanala vzdržali štirje mandatarji SP. Pravilno je, da so se pri glasovanju vzdržali štirje svobodnjaki, mandatarja SGS pa sta glasovala proti. O tem pa smo že poročali. 6 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO V Selah sta slavila osebne praznike Albin Pegrin s Šajde in Lenart Užnik s Kota. Obema iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! Na Belšaku nad Pliberkom je pred nedavnm slavila rojstni dan Neži Stefan. Vse najboljše! Na Štefanovo je obhajala dvojni praznik Stefi Melcher iz Bistrice pri Št. Jakobu v Rožu. Čestitkam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT! V Čirkovčah pri Pliberku je obhajal rojstni dan Ernst Kolet-nik, za kar iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! V društvu upokojencev Pliberk slavijo naslednji člani osebne praznike: Marija Prutej iz Vogrč, Marija Kajdiš iz Kokij, Zora Krištof iz Šmihela, Marija Kraut iz Bistrice pri Pliberku, Erhard Stuck iz Blata, Marija Kuežnik iz Doba, Albert Smrečnik iz Globasnice, Pavel Sadjak iz Rinkol in Mežika Opetnik iz Doba pri Pliberku. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam društva upokojencev Pliberk se pridružuje uredništvo NT! Okrogel jubilej je v Mali vasi pri Globasnici slavila Rozina Zanki. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče! Naslednje voščilo je namenjeno Hanziju Mischitzu iz Že-luč pri Bilčovsu, ki. je slavil 75. rojstni dan. Slavljencu prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! OGLAS Ugodna prodaja REFORM MULI 45 s trosilcem za gnoj in nakladalnikom (Ladevvagen und Miststreugerat) Letnik 1975 Valentin Roblek, tel.: 04227/7149 V Globasnici je slavila rojstni dan Štefka Elbe. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja! Svoj 60. rojstni dan je na sveti večer obhajal Kristijan Prešeren na Hribru ob Baškem jezeru. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NT! 63. rojstni dan je pri Št. Petru na Vašinjah slavila Štefanija Ulrich. Iskreno čestitamo! Pred nedavnim je obhajala 63. rojstni dan Pavla Jaritsch. Iskreno čestitamo in še na mnoga zdrava in vesela leta! Na Kotu pri Št. Jakobu obhaja osebni praznik Zofi Steiner. Vsi v društvu upokojencev Št. Jakob ji kličejo na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Čestitkam društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno k družini Miškulnik v Tra-besinjah pri Kotmari vasi, kjer obahajata osebni praznik mož Herman in žena Heidi. Za skupni osebni praznik obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje! Ob koncu starega leta je slavila rojstni dan Lizi Stand-mann. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! Na Kotu pri Miklavčevem naj se voščila razveselita Jožefa Traun in Maria Miiller. Vse najboljše! Na Rutah pri Krajncu je slavila 68. rojstni dan Neža Wru-lich. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Hanzej Elbe iz Globasnice je slavil rojstni dan. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! 76. rojstni dan in god je obhajal Valentin Ogris iz Slovenje-ga Plajberka. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo najdražji. V društvu upokojencev Podjuna obhajajo osebne praznike Marija VVakounig, Natalija Ši-bečnik, Tončka Hobel, Jožef Urh in Nežka Starmuž, ki slavi 70. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo še na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Osebni praznik je obhajala Elizabeta Lipusch iz Lepene. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja! Marjan Jelen iz Železne Kaple je na Dunaju zaključil študij medicine. Iskreno čestitamo ter mu želimo vse lepo in dobro, predvsem uspeha na poklicni poti! V Svečah je ta teden srečala Abrahama Krista Hildebrandt. Slavljenki veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Čestitkam se pridružujejo domače kulturno sruštvo SPD „Kočna“ in prijatelji. Fanika Kaiser, po domače Kajžrova mama iz Rinkol je pred nedavnim slavila 60. rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravjain osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružujeta NSKS in EL Pliberk. Mag. Janko Ferk, maturant Slovenske gimnazije 1997, je s 1. januarjem 1996 bil imenovan za sodnika na okrajnem sodišču v Celovcu. Iskreno čestitamo in želimo ves uspeh pri odgovornem delu. ČESTITKI TEDNA Dr. Zdravko Inzko veleposlanik v Sarajevu Biti veleposlanik v Sarajevu je prav gotovo veliko priznanje in čast, toda naloga je nadvse odgovorna in celo tvegana, saj je bilo Sarajevo (in je še) eno najbolj spornih in bojevitih krajev današnjega časa. „Malo čuden občutek je že,“ pravi Zdravko Inzko, ki bo 15. januarja v Sarajevu nastopil mesto avstrijskega veleposlanika. Spremljala ga bo tudi družina: žena Bernarda, petletni sin in triletna hčerka. Zakaj se je Zdravko Inzko potegoval prav za to mesto? Odločilen je bil, kakor pravi sam, masaker 28. avgusta 1995 na mestnem trgu v Sarajevu, ki ga je izredno prizadel in ga prepričal, da mora nekaj storiti - pomagati. Zato se je odločil, da zapusti mirno Prago in se preseli v ruševine Sarajeva. Dr. Zdravku Inzku ob imenovanju za veleposlanika v Sarajevu iskreno čestitamo. Želimo mu, in seveda tudi družini, vso srečo in mnogo uspeha! Dr. Theodor Domej je z novim letom nasledil šolskega nadzornika dr. Antona Fei-niga. Novemu šolskemu nadzorniku čestitamo, dr. Feinigu pa se zahvaljujemo za konstruktivno in plodno sodelovanje! TO JE BILO LETO 1995 Heidi Schmidt je ponudila EL in Karlu Smolleju samostojni mandat. Smolle kandidiral za Liberalni forum Presenčenje pred parlamentarnimi volitvami. LIF se je odločil, da vzame na svojo listo zastopnika manjšin, ki naj bi potem v parlamentu bil govornik avstrijskih narodnih skupnosti. V ta namen sta Enotna lista in LIF sklenila pogodbo o sodelovanju, ki nudi zastopniku EL na listi LIF samostojni mandat. Pri volitvah je potem LIF dobil 10 mandatov, kot 12. na Usti Smolle s tem zaenkrat ni prišel neposredno v državni zbor, kar pa še ni izključeno. Smollejeva kandidatura naj bi bila tudi za Koroško signal, da je zadnji čas, da-mora biti slovenska narodna skupnost zastopana v deželnem zboru. Pogajanja za samostojni deželnozborski mandat so se v letu 1995 nadaljevala in se premaknila v pozitivno smer, čeprav delujejo tudi v narodni skupnosti sile in struje, ki so proti temu in zagovarjajo intergracijo manjšine v večinske stranke. Koroške stranke se tudi v letu 1995 niso mogle dokopati do sklepa, da bi odprle deželni zbor za manjšino. Pet kandidatov (dr. Pavel Apovnik, Nanti Olip, mag. Rudi Vouk, Bernard Sadovnik in dipl. trg. Joža Nabernik) je nastopilo na volitvah za predsednika Narodnega sveta. Koroški Slovenci izvolili svoj „narodni parlament" 6049 koroških Slovencev je lani sprejelo ponudbo, da v demokratičnih volitvah izvoli svoje narodno zastopstvo. Celovčani in 2 Ziljana. Na konstitutivni seji Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) je bilo izvoljeno sledeče predsedstvo. Predsednik: Nanti Olip; 1. podpredsednik: dr. Pavel Apovnik; 2. podpredsednik: mag. Vladimir Smrtnik; odborniki: Lenart Katz, Jurij Mandl, mag. Zalka Kuchling, mag. Rudi Vouk, Traudi Lip-pusch, dr. Franc VVutti, dipl. inž. Hanzi Miki, mag. Vincenc Gotthardt. V odbor je bil kooptiran glavni urednik NT mag. Janko Kulmesch. V okviru novega Narodnega sveta pa delujejo tudi pododbori za finance, gospodarstvo, kulturo, šolstvo in šport. V dveh volilnih krogih je junija in julija lani novi Narodni svet koroških Slovencev v odprtih demokratičnih volitvah izvolil novega predsednika in zbor narodnih predstavnikov, ki je nekako prvi demokratično izvoljeni parla-manent slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Za predsednika Narodnega sveta so bili pripravljeni kandidirati dr. Pavel Apovnik, Nanti Olip, mag. Rudi Vouk, Bernard Sadovnik in dipl. trg. Joža Habernik, od katerih sta dosegla drugi volilni krog Apovnik in Olip, ki je potem dobil z 62,4 % glasov tudi absolutno večino in je bil s tem izvoljen za novega predsednika. Selški podžupan Nanti Otip je bil izvoljen za novega predsednika NSKS. V obeh volilnih krogih pa je bil izvoljen tudi 60 članski zbor narodnih predstavnikov, katerega sestavlja 19 Pod-junčanov, 14 Rožanov, 4 Letni pregled OSEBE Blaž Potočnik iz Toronta je bil Tischlerjev nagrajenec leta 1995. Krščanska kulturna zveza in Narodni svet sa mu nagrado podelila za zgledno sodelovanje med zdomstovom in matičnim narodom. Dr. Pavel Apovnik, bivši vodja biroja narodne skupnosti pri koroški deželni vladi, je meseca aprila prejel od zveznega kanclerja Franza Vranitzkega in koroškega deželnga glavarja C h ri stota Zematto zlato odličje dežele Koroške. Dr. Hubert Frasnelli, klubski šef južnotirolske VP, je bil prejemnik Einspielerjeve nagrade 1995, ki jo Narodni svet in KKZ podeljujeta osebam, ki so si pridobile zasluge za sožitje med narodoma v deželi. Jože Maloveršnik, poslovodja Zaduge Železna Kaple je bil kot samostojni mandatar na listi OVP izvoljen v koroško zbornico kmetijskih delavcev, v kateri želi v posebej zastopati delavce slovenskega zadružništva. TO JE BILO LETO 1995 Prvi maturanti so zapustili dvojezično trg. akademijo Lani je 16 dijakinj in dijakov je z maturo uspešno končalo šolanje na dvojezični trgovski akademiji v Celovcu. □ Dvojezična trgovska akademija v Celovcu je imela v preteklem letu dva lepa razloga za praznovanje. V letu 1995 so namreč zapustili šolo prvi maturantje, jeseni pa je dobila akademija tudi nove prostore. Manj razveseljivi pa so stalni medialni politični napadi koroških desničarjev, ki se vedno znova obregnejo ob dejstvo, da šolo obiskujejo tudi dijaki iz Slovenije. □ Pozitivne vesti tudi od Slovenske glasbene šole. Lani je odgovornim uspelo doseči prve konkretne dogovore s koroško deželno vlado, ki bo prevzela finančne stroške za dva učitelja. Dolgoročni cilj glasbene šole pa je, da se šola kot avtomni oddelek vključi v Koroško glabeno šolo. □ Številke prijav k dvojezične- mu pouku so tudi v šolskem letu 1995/96 narasle. Skupno se na Koroškem v raznih šolah uči slovenščine 3.156 (1994/95: 3.072) učenk in učencev. Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Jakobu obiskuje 140 dijakinj, Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu pa 148 učenk in učencev. D v. sv. dr. Valet ni n Inzko je bil oktobra slavnostni govornik ob 75-letnici plebiscita v koroškem deželnem zboru. Prvič v zgodovini je dobil besedo zastopnik koroških Slovencev. Inzko je pozval oba naroda k strpnosti in skupnosti. Na splošno pa je ugotovil, da se je vzdušje med narodnima skupnostima v zadnjih letih bistveno izboljšalo, kar pa ne more izbrisati dejstva, da se je število pripadnikov slovenske narodne skupnosti od ljudskega štetja leta 1910 do danes zmanjšalo od 65.661 na 15.000 oseb. Plebiscitnih praznovanj v Celovcu se razen predsednika ZSO dr. Sturma Slovenci niso udeležili, po občinah pa je bita vrsta skupnih kulturnih prireditev. Novi slovensko-koroški film 200 OSeb je sodelovalo pri produkciji doslej največjega slovensko-koroškega filma. „BACKUP - slovenska beseda na Koroškem “ je konvencionalna dokumentacija z igranimi vlogami. Snemalec Miha Dolinšek (Film Mladje - KDZ) je v prvem delu filma dokumentiral zgodovino od naselitve alpskih Slovanov na današnjih koroških tleh do pregnanstva koroških Slovencev v 2. svetovni vojni. Drugi del filma pa je interpretacija motivov sodobnih slovenskih koroških avtorjev. TO JE BILO LETO 1995 Tema številka ena po občinah: VELEKANAL in ALTERNATIVE V letu 1995 je v južno koroških občinah bistveno kovala ena tema politično razpravo. Tema številka ena je bila nedvomno kanalizacija, katero ponekod že gradijo, v večini občin pa o njej šele razpravljajo. O Alternative. Nasprotniki gradnje velekanalov od Suhe do Kotschach-Mauthna so se lani združili v skupni platformi, katero vodi tajnik EL Bernard Sadovnik. Medtem ko je bilo leta 1994 le malo posluha za te „re-bele", jim je lani že uspelo prido- biti javni posluh. Predvsem pa so se občani sami začeli resno ukvarjati s tem vprašanjem, kar dokazujejo odlično obiskana javna zborovanja. Vprašanje kanalizacije bo gotovo tudi eno izmed glavnih tem naslednjih občinskih volitev. □ Varčevanje, v letu 1995 so morale tudi „bogate“ občine pričeti varčevati. Po pristopu Avstrije k EU se iz leta v leto povečujejo obvezne dajatve za zdravstvo in socialne ustanove, za občinske projekte ostane vedno manj denarja. Razno Florijan Lipusch je skupno s Helmutom Scharfom prejel Deželno kulturno nagrado za leto 1995. Deželno pospeševalno nagrado je prejel Jani Oswald. Miha Antonič, hotelir iz Reke pri Št. Jakobu in predsednik Zveze Slovenskih zadrug, je za svoje življenjsko delo prejel naziv komercialni svetnik. Iz politike je letos (zaenkrat) po praznovanju svojega 50. rojstnega dneva šel občinski odbornik Martin VVastl iz Dobrle vasi. Posojilnice in Zadruge so tudi v letu 1995 nadaljevale svojo uspešno pot in so v lanskem letu ponovno ekspandira-le skoraj na vseh področjih. Slovenski občinski odborniki so se lani februarja udeležili pogreba žrtev bombnega atentata v Ober-wartu in so se solidarizirali z narodno skupnostjo Sintov in Romov, ko si bili cilj tega zahrbtnega atentata. TO JE BILO LETO 1995 Po pristopu k EU so kmetom takoj zaprli njihovo mlekarno Leto 1995 je bilo za naše kmete povezano z izrednimi spremembami. Po pristopu k EU se je v bistvu spremenil celotni kmeč-kogospodarski sektor. □ Velik udarec za pod junske kmete je bilo ob začetku leta 1995 zaprtje velikovške mlekarne. Z mlekarno, v kateri so imeli slovenski kmetje po tradiciji predsednika nadzornega odbora (zadnjih 18 let je to bil Alojz Čik), je šla v izgubo institucija, ki je bila tesno povezana z identiteto podjunskih kmetov. □ V Podjuni so prav tako zaprli gozdnoupravni urad, vsi protesti kmetov tudi v tem primeru niso zalegli. Slej ko prej nerešena pa je za mnoge kmete zadeva mlečnih kontingentov v okviru AMA. Zadeva se bo vlekla v leto 1996 in je upati, da jo bodo vsaj zdaj uredili v prid kmetov, ki bi lahko izgubili večji del mlečnih kontigentov, ki naj bi jih bili pred pristopom k EU protipravno pridobili. □ Uspeh. V Kmetijski zbornici sta se zastopnika SJK (Skupnost južnokoroških kmetov) etablirala kot „četrta sila", ki lahko merodajno soodloča v koroški kmetijski politiki. Med drugim sta dosegla tudi ustanovitev pododbora, ki se bo ukvar- jal z uvedbo slovenščine kot uradnega jezika v okviru zbornice. □ Tudi izboraževalna ustanova slovenskih kmetov KIS je v preteklem letu skušala z vso Kratek pogled na leto 1995je sestavil Silvo Kumer vnemo informirati in izobraževati naše kmete, ki so po pristopu k EU zelo odvisni od informacije in pomoči iz birokratske džungle EU. Prav na tem področju pa se bo morala KIS v prihodnje še bolj potruditi, če bo želela slediti velikim korakom sodobnega kmetijskega gospodarstva. Kajti na tem področju bi lahko nudila južnokoroškemu kmetu več pomoči kot doslej. Naše kmete je pristop Avstrije k EU postavit pred največje spremembe po drugi svetovni vojni. Toda izkazalo se je, da so biti kmetje pripravljeni sprejeti spremembe kot nov gospodarski izziv. Od njih smo morali vzeti slovo Meseca januarja je v 84. letu starosti umrl dolgoletni suški župnik, duhovni svetnik Matej Igerc. V duhovnika je bil posvečen leta 1937, svoj zadnji počitek pa je našel na farnem pokopališču na Suhi. Na svojo zadnjo zemeljsko pot je meseca decembra šel župnik Vinko Zaletel, ki je umrl v 84. letu starosti. Rajni je prepotoval skoraj ves svet, odkoder je prinašal domov na Koroško edinstvene slike, ki jih je po naših farah predvajal na skioptičnih predavanjih nad 2000 krat. Vinko Zaletel je pokopan v Vogrčah, kjer je bil dolga leta po vojni župnik. Meseca maja je umrl v 79. letu starosti veliki prijatelj koroških Slovencev, znanstvenik univ. prof. dr. Bogo Grafenauer. Rajni, ki je bil tudi Tischlerjev nagrajenec leta 1987, je bil mdr. predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in je bil vsa leta tesno povezan s svojim znanstvenim delom s koroškimi rojaki, katerim je pomagal na vseh mogočih področjih. Organiziral je - deloma v zelo trdih razmerah - obilo materialne podpore, z njegovo podproro se je šolalo veliko naše mladine v Sloveniji. 11 Rož - Podjuna - Zilja SELE: Uspela krstna predstava o »Kaznovanem soprogu" Na Štefanovo je KPD „Planina“ vabilo na uprizoritev gledališke predstave „Kaznovani soprog11 znanega francoskega komedijanta Molliera. Vsi gledalci v nabito polni dvorani so bili navdušeni nad predstavo. Predstava, ki jo je režiral stari prijatelj selskih gledaliških ustvarjalcev, Franci Končan, je obravnavala tematiko zakona in zakonske zvestobe. Glavno vlogo je doživeto odigral Hannes Kelich. Žena ..Kaznovanega soproga11 (Katja Roblek) je na tihem imela ljubimca (Toni Štern). Z njim se je srečavala. Njen resnični soprog je to opazil in je hotel ženinim staršem dokazati, da je njegova žena nezvesta. To mu pa ni hotelo uspeti. Nasprotno, zmeraj jo je dobil po glavi. Starša žene (Martin Dovjak in Tanja Mak) sta zmeraj ščitila hčerko. Poleg žene pa je tudi imela njena osebna služkinja (Martina Oraže) prijatelja (Roman Roblek). Vlogo hlapca v hiši ..Kaznovanega soproga11 je imel Daniel Dovjak. Vsi igralci so prijetno in zelo poučno predstavo dobro zaigrali in na koncu želi nadvse zaslužen aplavz. Krstne predstave se je udeležila tudi vrsta častnih gostov, kot npr. predsednik NSKS Nanti Olip in tajnik KKZ Nužej Tol-majer. VEČNA VAS- Umrl je Štefan Galo Ob koncu starega leta je v celovški bolnici za vedno zatisnil svoje oči Štefan Galo iz Večne vasi pri Globasnici. Rajni se je rodil 17. 9. 1928 na svoji domačiji v Večni vasi. Vse življenje je posvetil trdemu delu. Z vso vnemo je kot delavec skrbel, da s pridnimi rokami zasluži potreben kruh za družino, ki jo je ljubil. Ravno tako vneto je ob tem skupno z ženo tudi kmetoval. Domača vas in gruda sta mu bila velik zaklad. Bil pa je tudi dobrega srca in zato rad pomagal sosedu oz. vsakemu, ki ga je klical na pomoč. Kot veren človek je spoštoval vsakogar in dajal mlajšim dober zgled. Na njego- vi zadnji zemeljski poti ga je množica sorodnikov in znancev pospremila v domačo veš-ko cerkev, kjer je sv. mašo za-dušnico daroval dekan Kristo Srienc. Tudi on je v svoji pridigi poudaril pridnost in zgledno življenje delavca in družinskega očeta. Naj se rajni oče odpočije od truda in dela polnega zemeljskega življenja in prejme zasluženo plačilo večnega življenja. Žalujoči ženi Mariji in otrokom Tomeju, Rozi, Štefki in Er-vvinu ter vsem drugim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard Ne nazadnje je treba čestitati tudi vsem drugim, ki so pomagali pri uprizoritvi predstave. To so tonski in odrski mojstri (Toni Štern, Ivo Meša, Dani Dovjak) ter kuharici (Vida in Pepca Roblek), ki sta po predstavi organizirali še bife. Velika zahvala gre tudi Ani Mlakar, ki je lektorirala besedilo in poskrbela, da so igralci imeli dokaj čisto izgovarjavo. Na koncu se je treba še zahvaliti organizatorkama Milki Olip in Silviji Malle. Vsakomur, ki si predstave še ni ogledal, je lahko žal. I. R. Gostišče - Restavracija J U E N N A Alois Gregorič Prisrčno Vas vabimo na SVEČE: Božični koncert V soboto, dne 30. 12.1995, sredi zasneženih prazničnih dni, so vabili sveška fara, SRD Kočna in KKZ na božični koncert v farni cerkvi v Svečah. Za uvod večera so zapeli sveški otroci božične pesmi. Po krajšem premoru se je koncert nadaljeval z orgelskimi skladbami J. S. Bacha in Cesarja Francka in s prvo javno izvedbo šestih znanih božičnih pesmi iz Koroške (mdr. Le gor, le gor, spre-bud’te se; O kaj le bo; Tiha zemlja . . .) v priredbi za glas in orgle znanega slovenskega skladatelja Sama Vremša-ka. Le-ta je vlil v priredbo vse svoje bogato skladateljsko znanje, tako da orgelski part ponekod zveni že orkestrsko bogato. Sproščeno in lahkotno je pesmi zapela Bernarda Fink, na orglah se je izkazal Andrej Feinig. Obisk (okoli 300 poslušalcev) je nadvse prepričljivo dokazal zanimanje občinstva. OGLAS Zobozdravnica v Radovljici dela vsa zobozdravniška dela • porcelanske in kromazitne mostičke • vakuumske proteze in vizilproteze dr. Darja KOMAN Langusova 31, 64240 Radovljica tel.: 0038664/715907 DNEVE LOVSKIH SPECIALITET Odprto vsak četrtek, petek, soboto, nedeljo in ob praznikih V kleti „THE UNIT PUB“ T A T E D E N V R A D I U PETEK, 5. januar Kulturna obzorja SOBOTA, 6. januar 6.30-7.00 Praznična (žpk. P. Zunder) 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDELJA, 7. januar 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (mag. Klaus Einspieler) 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. PONEDELJEK, 8. januar Perspektive slovenskega jezika z vidika uporabnikov na Koroškem. TOREK, 9. januar Partnerski magazin SREDA, 10. januar Glasbena sreda Večerna 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik ČETRTEK, 11. januar Rož - Podjuna - Žila PETEK, 12. januar Kulturna obzorja 0£\KIS K©lj]© NEDELJA 7. januar '96,13.30 PONEDELJEK, 8. januar 1996 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • 5. januarja pred petdesetimi leti je koroška javnost obeh narodnosti prvič podrobno prisluhnila slovenski besedi v koroškem radiu. Danes je mnogi ne bi več mogli pogrešati, saj je slovenski radijski spored več kot zgolj zaporedje posameznih oddaj, precej več kot zgolj otok v morju narodnostnih strasti in iz njih rastočih napetosti. Tudi zgolj nemško govorečim je s pričevanjem o življenju in kulturni rasti rojakov slovenske narodnosti dnevno pričevanje, ne kje v kakšnem zakotnem lokalnem programu, temveč v vsej deželni javnosti, da tu živi in ustvarja narod, sosed z globokimi koreninami, na svoji zemlji. • Iz naroda za narod - tokrat bodo kamere prisotne na družabnem višku ob začetku leta, na 44. Slovenskem plesu v Celovcu. Tradicionalna prireditev koroških Slovencev ob zlatem jubileju slovenskih radijskih sporedov. Posebej opozarjamo tudi na radijski spored v petek, 5. januarja, ki bo povsem v znamenju visokega jubileja. RADIO/TV, PRIREDITVE Sobota, 6. januar ŠT. PRIMOŽ Novoletni koncert SPD „Danica“ Čas: ob 14. uri Kraj: kulturni dom Št. Primož Nastopajo: Otroški zbor SPD Danica, Mešani pevski zbor Danica, Ansambel Korotan SPD Danica, Sudkarntner Geigenmusik Prireditelj: SPD Danica ŠMIHEL Koncert Čas: ob 19.30 Kraj: farna dvorana, Šmihel Nastopa: MePZ Sele Prireditelja: KPD Šmihel in Pevsko društvo Gorotan VOGRČE Novoletno srečanje Čas: ob 19.30 Kraj: pri Florijanu Igra Mačeha in Pastorka, nato petje Prireditelja: KKD „Vogrče“ in DSG „Vogrče“ Nedelja, 7. januar ŠT. JAKOB Novoletni koncert SPD „Rož“ Čas: ob 14. 30 Kraj: kulturni dom Št. Jakob Nastopajo: MePZ „Rož", Smrtnikovi fantje, tamburaši iz Št. Janža Prireditelj: SPD „Rož“, Št. Jakob SELE Igra „Zvezdica za očka“ Cas: ob 17. uri Kraj: v farnem domu v Selah Gostuje: Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta Prireditelj: KPD Planina v Selah Petek, 12. januar CELOVEC Združenje staršev na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence vabi na redni občni zbor združenja staršev Čas: ob 19. uri Kraj: Slovenska gimnazija DUNAJ Premiera filma „backup“ -slovenska beseda na Koroškem (nemška verzija) Čas: ob 20. uri Kraj: Literaturhaus 1070, Zieglergasse 26 na Dunaju Sobota, 13. januar ŠT. JANŽ Novoletni koncert Čas: ob 19. 30 Kraj: k & k center v Št. Janžu v Rožu Nastopajo: MePZ iz Sel, kvartet „Rož“ in ansambel Truta Mora Prireditelj: SPD Št. Janž Nedelja, 14. januar ŠMARJETA V ROŽU Premiera igre „Marjetica in zmaj“ (Jana Milčinski) Nastopa: Otroška gledališka skupina Šmarjeta Čas: ob 15. uri Kraj: v farni dvorani v Šmar- jeti v Rožu REKA PRI ŠT. JAKOBU Koledniški koncert moškega zbora Kropa pod vodstvom Egija Gašperšiča Čas: ob 14.30 Kraj: pri Primku (Jhomas-dorf) na Reki pri St. Jakobu Prireditelj: Kulturno društvo Peter Markovič STROKOVNI SEMINAR Kako gradimo poceni hleve za prašiče Predavatelj: dipl. inž. Rudolf VViedmann (kmetijski svetovalec za gradnjo hlevov za prašiče v deželi Baden-VVur-tenberg/Nemčija) Kdaj: v soboto, 13. januarja 1996, od 9. do 15. ure Kraj: v Domu v Tinjah Prireditelj: Kmečka izobraževalna skupnost »PLANINE V SLIKI" Kot vsako leto tudi letos vabimo Vas vse, planin-ce-fotografe, k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo. Slike pa pošljite takoj na: Slovensko planinsko društvo, Tarvi-ser StraRe 16, 9020 Celovec Rastava bo od 20. 1. 1996 naprej v k&k centru v Št. Janžu. PLESI Petek, 5. januar CELOVEC 44. Slovenski ples Čas: ob 20. uri Kraj: Dom sindikatov Igrajo: „Big band RTV Ljubljana" in ansambel .Franca Miheliča" Prireditelj: SPZ in oddelek ORF Sobota, 13. januar GLOBASNICA Podjunski ples Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Pričetek: ob 20. uri Igra: ansambel Gamsi Prireditelj: Slovensko kulturno društvo Glboasnica Sobota, 13. januar RADIŠE 20. radiški ples Čas: ob 20. uri Kraj: kulturni dom Igra: ansambel Stopar Petek, 19. januar CELOVEC Gimnazijski ples ZG/ZRG za Slovence v Celovcu Čas: ob 20. uri Kraj: dom sindikatov Igrata: ansambla „Vesna“ in „Carinthia Combo" ob 2.30: disco v Št. Jakobu v R. V/l) Kulturhaus St. Jakob i. R. Ol Zabavala Vas bosta - Fur Unterhaltung sorgen %ij°;......... ?no und sorgen C-_ _ J 00 (MIMI PREDPRODAJA / VORVERKAUF: Mladina - Jgdl.: S 80 - Z Odrasli - Erw.: S100,- VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA WIR FREUEN UNS AUF IHREN BESUCH Mladina - Jgdl PO VEČERNA BLAGAJNA / ABENDKASSE: Jgdl.: S100,- / Odrasli - Erw.: S120.- Mohorjeva Hermagoras RAZNO POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA STROKOVNO ŠOLANJE Strategija in taktika vpraševanja Kako lahko optimalno izkoristimo možnosti vpraševanja v občinskih svetih na dvojezičnem ozemlju Kje: gostilna „Thomashof“ - Dober-nik, Reka pri Št. Jakobu v Rožu Za udeleženke in udeležence iz Podjune Kdaj? sobota, 20. januarja 1996, od 15. do 19. ure nedelja, 21. januarja 1996, od 9.30 do 12.30 učinkovitost vpraševanja v občinskem svetu v bodoče lahko še znatno ojačili VAŽNO: Na seminarju se hočemo posebno posvetiti vprašanjem, ki se nanašajo na aktualno delo v občinah, iz katerih bodo prišli udeleženci in udeleženke. za občinske odbornike in odbornice in vse tiste, ki so zainteresirani za komunalnopolitična vprašanja. Pomen vprašanj (interpelacij) v občinskem svetu: Vprašanja so preprosta in - pri razumni uporabi - vsekakor učinkovita sredstva občinske politike. Služijo lahko različnim ciljem: • da vnesemo gotove teme v občinski svet in tako sprožimo razpravo • da prisilimo župana ali člana občinskega predstojništva, da poda svoje stališče • da dobimo informacije, za katere bi sicer ne zvedeli • da propagiramo svoje lastno stališče • da nakažemo pomanjkljivosti pri poslovanju občine • da pri važnih temah ojačimo pozornost občinskega sveta Za udeleženke in udeležence iz Roža in 7ils Kdaj: petek, 19. januarja 1996, od 17. do 21. ure Kje: Dom v Tinjah Referenta: Dr. Karl Staudinger, Dunaj, mag. Vladimir Smrtnik, Korte-Železna Kapla Prireditelja: PUAK in EL Stroški seminarja: 1200,- šil. (na udeleženko(ca) - stroške šolanja prevzame deželna Enotna lista Prijave sprejema: Politično upravna akademija (PUAK), 10,-Oktober-Str. 25/III 9020 Celovec tel. 0463 / 54 0 79 - 22 Cilji seminarja: • Nuditi priložnost podrobno spoznati vse uredbe Splošnega občinskega sveta (SOR) o pravicah pri vpraševanju • Omogočiti izmenjavo izkušenj z drugimi občinskimi odborniki oz. odbornicami pri stavljanju vprašanj v občinskem svetu • Spoznati učinkovite tehnike pri stavljanju vprašanj s pomočjo praktičnih vaj in iger Retorika za mladino Prireditelj: Politično upravna akademija (PUAK) v sodelovanju z Mlado Enotno listo (MEL) in Koroško dijaško zvezo (KDZ) Kdaj: 1. del petek, 12. januarja 1996, od 13. do 18. ure sobota, 13. januarja 1996, od 9. do 17. ure 2. del petek, 2. februarja 1996, od 13. do 18. ure sobota, 3. februarja 1996, od 9. do 17. ure Kje: Dom v Tinjah Referentka: Tončka Godina, Glot-ta-Nova, Ljubljana Stroški seminarja: šil. 500,- za bivanje in tečaj (I. in II. del) Prijave sprejema: Politično upravna akademija (PUAK), 10.-Oktober-Str. 25/III, 9020 Celovec, tel. 0463 / 54 0 79 - 22 sobota, 20. januarja 1996, • S pomočjo konkretnih primerov od 9.30 do 12.30 hočemo izdelati načrte, kako bi Rok prijave: do 5. januarja 1996 SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Mladinskem domu. Mikschallee 4, 9020 Celovec, telefon (0463 / 32 3 85 Slovenske risanke in otroški fil- mi (izposojnina 10,-šil.) Ameriški zajec: očarljiva in živahna risanka o športnem duhu, prijateljstvu in zvestobi. - 85. min. 20.000 milj pod morjem: fantastična pripoved pripoveduje o doživetjih kapitana Nema. -90 min. Pepelka: ganljiva zgodba o ubogi pastorki zlatega srca. - 45. min. Ostržek: prisrčna zgodba o leseni lutki, ki oživi in postane pravi deček. - 60. min. Pocahontas: indijanska princesa živi s svojim plemenom v zelenih dolinah med visokimi gorami Amerike. - 45. min. Sinbad: razburljivo potovanje mornarja Sinbada. - 48. min. Skokec in čebelica potujeta v mesto. - 85 min. Trnuljčica: vse kraljestvo se je veselilo, ko sta kralj in kraljica praznovala rojstvo hčerke. - 50 min. Zaklad kralja Salomona: v mesto Durban pride angleški plemič iskat svojega brata Georgea. -60 min. Kekec: otroški film. -90 min. Knjiga o džungli: otroški film v angl. s slovenskimi podnapisi. -107 min. Sreča na vrvici: otroška komedija. - 93 min. Veselo in zdravo novo leto 1996 želimo vsem našim obiskovalcem in bralcem. IMPRESUM NA?i,TEDNIK ~ Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik Nante Olip in 25/h/ *a*nik Franc VVedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT. mm od sobote, 6. januarja, od 14.30 do nedelje, 7. januarja, do 16.30 Priprava na zakon Voditelj: Jože Kopeinig Referenti: mati, zdravnik, duhovnik v poned., 8. januarja, ob 19.30 JOGA za začetnike in napredujoče Voditeljica: Krista Demšar, Breška vas v torek, 9. januarja, od 18. do 19.50 Tečaj slovenščine za začetnike Voditeljica: mag. Eva Marija Ver-hnjak-Pikalo v torek, 9, jan., od 14. od 18. ure Kuharski tečaj: Svečani meniji za različne priložnosti Voditeljica: strok, učiteljica Marija Skuk v sredo, 10. januarja, od 19. do 21. ure Jezikovni tečaj: Španščina za začetnike Voditeljica: mag. Sieglinde Fal-kinger v četrtek, 11. januarja., od 14. do 18. ure Kuharski tečaj: Pecivo iz maslenega (listnatnega) in kvašenega maslenega testa (Plun-derteig) Voditeljica: strok, učiteljica Marija Skuk v četrtek, 11. januarja, od 19. do 22. ure, v soboto, 13. januarja, od 19. do 22. ure, v nedeljo, 14. januarja, od 14. do 17. ure SchiiBlerjeve soli (Schufiler Salze) Voditelj: Thomas Feichtinger od petka, 12. januarja, od 18. ure do nedelje, 14. jan., do 13. ure Duhovne vaje za može, nem. Voditelj: dekan Engelbert Hofer od poned., 15. jan., od 18. ure do četrtka, 18. januarja, do 13. ure Duhovne vaje za starejše žene in može: „Sv. maša - vir in višek krščanskega življenja" Voditelj: žpk. Florijan Zergoi, Ka-zaze v ponedeljek, 15. jan., ob 18. uri Francoščina za začetnike 1 Voditeljica: mag. Eva Marija Verhnjak-Pikalo Izobraževalna potovanja 1996: od sobote, 17. februarja 1996 do sobote, 24. februarja 1996 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V JORDANIJO Voditelj: Jože Kopeinig, Tinje od sobote, 17. februarja 1996 do sobote, 24. februarja 1996 ROMARSKI POLET V IZRAEL Spremljevalca: dr. Jože Marketz in mag. Klaus Einspieler od sobote, 4. maja 1996 do petka, 17. maja 1996 Romanje v Lud in Fatimo Spremljevalec: žpk. V. Gotthardt 14 Šport SMUČANJE Daniel Užnik najboljši na Klippitzthorlu Tudi Tatjana Zablatnik je bila v ospredju, saj je zabeležila tretji najhitrejši čas pri dekletih. Veleslalom v spomin Siegfrieda Magga-leja na Klippitzthorlu je bil prva preizkušnja za naše mlade smučarje ŠD Št. Janž v tej sezoni. Udeležil se ga je tudi Daniel Užnik, ki je izkoristil tekmovanje več ali manj le kot dopolnilo k treningu. Na Startu je bilo 180 tekmovalcev, večinoma iz Koroške, Štajerske jn Nižje Avstrije. Športno društvo Št. Janž, ki je bilo zastopano z enajstimi smučarji, se je že kar ob začetku sezone odlično odrezalo. Tako je bil „favorit“ Daniel Užnik najboljši dneva, 17-letna Tatjana Zablatnik pa je le za malenkost zgrešila najboljši čas pri dekletih. V skupnem seštevku je zasedla odlično 3. mesto, v svoji starostni skupini (mladinke II) pa je bila naj hitrejša. Nadvse presenetljiv je bil nastop 15-letne Brigitte Esel, ki je le za dve stotinki zaostajala za Za-blatnikovo ter v skupnem seštevku zasedla 4. mesto. V svoji starostni skupini pa je bila 2. Najboljša dneva pri dekletih je bila perspektivna Pliberčanka Kerstin Markitz, ki tekmuje za SC Peca. Šmolo je imel tokrat Markuš „Vučko“ Vouk, ki je po dobri vožnji nesrečno izpadel. Nasplošno je bilo tekmovanje zaznamovano s števil- nimi izpadi. Vsekakor so Šentjanža-ni zadovoljni zapustili smučišče na Klippitzthorlu, nenazadnje zaradi lepih priznanj in velikih pokalov, ki so jih prejeli zmagovalci. Selani se pridno pripravljajo Nad 50 otrok se je letos udeležilo tradicionalnega smučarskega tečaja sekcije DSG Sele. Tečaj sta vodila Lidija in Edi Oraže, oba izkušena trenerja. Pomagali so še Alex-ander Mak, Hanza, Toma in Roman Roblek, Zalka Zdovc-Oraže, Mirja Oraže in Hanzi Oraže. Posebno razveseljivo je bilo, da se je tečaja udeležilo tudi 13 začetnikov. Organizator in sekcijski vodja (smučarske sekcije) Igor Roblek je bil vsekakor s potekom tečaja nadvse zadovoljen. Za konec tečaja, ki je trajal od petka, 29. decembra, do nedelje, 31. decembra, je bila pripravljena tudi tekma, na kateri je bil opazen napredek pri skorajda vseh udeležencih. Prva prvenstvena tekmovanja pa so na programu že 6. in 7. januarja. Ob robu: posebna zahvala velja Pušelcevi družini za pomoč in podporo ob smučarskem tečaju. NOGOMET SAK v dvorani na Štajerskem 11. januarja se pričnejo priprave na vigredni del prvenstva, ki bo za SAK vse drugo kakor enostaven, saj mora preprečiti izpad iz II. zvezne lige. Trener Kirisits je po končanem jesenskem delu prvenstva zahteval okrepitve, toda do danes še ni novega igralca pri SAK. Celo nasprotno. S Hrstičem in Sosičem si klub še ni edin, poleg njiju pa sta vprašljiva tudi VVolbl in Petschenig. Oba trpita poškodbo po operacijah). Vsekakor čas ne miruje in prestopni rok se nagiba h koncu. Konec tega tedna se bo SAK prvič predstavil v dvorani, na turnirju v Zeltvvegu (Aichfeldhalle). Sodeluje osem štajerskih ekip (Leoben, Judenburg, Zeltvveg, Knittelfeld,...), WAC in SAK. Turnir v dvorani v Zeltvvegu je za igralce SAK nekaj popolnoma novega, saj tam od njih še nihče ni igral. Ker trener Kirisits dobro pozna pogoje (s svojo prejšnjo ekipo WAC je redno sodeloval na tem turnirju), se ne boji posebnih presenečenj. Porazi in razočaranja WAC - SAK 4:0 Bil je eden najgrenkejših porazov SAK, saj so bili navijači in igralci po tekmi psovani kakor v času, ko je tekmoval SAK še v 2. in 1. razredu. Poraz pa je bil za SAK hkrati tudi najvišji v regionalni ligi. Šmarjeta - Dobrla v. 6:0 Po tem visokem porazu ob začetku vigrednega dela prvenstva 94/95 se je pričel niz visokih porazov in hkrati pad Dobrolčanov v klet koroškega nogometa - v 2. razred. Posebnost ob robu: Dobrolčani so bili v tej sezoni kar štirikrat poraženi s 6:0. Eitvveg - Železna K. 6:0 V Železni kapli se ne spominjajo višjega poraza svoje ekipe - vsaj v zadnjih letih ne. Labot - Sele 6:0 Po tem porazu se je vlak v podligo za Selane zopet pred-čano odpeljal. Lustenau - SAK 5:0 Uničljiv in sramoten poraz SAK na Predarlskem. Liebenfels - Bilčovs 4:0 Osem krogov so bili Bilčov-ščani neporaženi, v Liebenfel-su pa so prišli hudo „pod kolesa". SAK - Gerasdorf 0:3 Poraz je bil uničljiv za igralce in navijače, za trenerja dr. Ramšaka celo usoden. Po tekmi je dal namreč mesto trenerja drugemu na voljo (Helmutu Kirisitsu). A dmira VVacker z Dunaja se je Auspešno potegovala za libera Igorja Ogrisa. Podpisal je profesionalno pogodbo in si tako uresničil otroške sanje - biti profesionalec v I. zvezni ligi. poks: Franci VVieser je na Pred-Darlskem v Dornbirnu osvojil naslov avstrijskega viceprvaka v poltežki kategoriji - do 81 kg. Bila je to že njegova četrta srebrna kolajna na avstrijskih prvenstvih. /■Nilj predstavnikov SAK na V/koroškem prvenstvu v kikbok-su je bil vsaj „en“ naslov koroškega prvaka. Žal cilja niso znali uresničiti, s šestimi srebrnimi kolajnami pa so bili kljub temu nepričakovano uspešni. gre za pomoč SAK, je soli-Vdarnost velika. Nad 60 prostovoljcev je pomagalo pri obnovi kabine v Grabštanju, še več pa je denarno podprlo potreben projekt. r\aniel Užnik se je na Fis-tekmo-|yvanju v Italiji (v La Vito blizu Gortine) silovito povzpel iz kratke športne krize. Njegov nastop je bil tako v slalomu kakor tudi v veleslalomu nadvse uspešen ter deloma celo senzacionalen. Še bolje je odrezal na italijanskem prvenstvu z mednarodno udeležbo v Santa Catarini, kjer je bil v smuku in SG najboljši v svoji starostni skupini. pnkratno razpoložen je bil v tej Csezoni Mirko Oraže, ki ni slavil uspehe le s svojo namiznoteniško ekipo (DSG Sele), pač pa izredno presenetil na raznih turnirjih. Dobljani so odbojkarsko prvenstvo 94/95 v zvezni ligi zaključili na odličnem 3. mestu. 15 Šport leto 1995 od A do Ž * SAK v II. zvezni ligi * VVrolich na SP * Zlato za D. Lukan * Srebro za VVieserja * 3. mesto Dobljanov * Užnik preseneča pavAC je pokvaril SAK premiero ■ v II. zvezni ligi. Dunajčani so na celovškem stadionu pred 1200 gledalci premagali SAK z 1:0. f^ustl Hrstič, nekdanji igralec av->3 sirijske reprezentance in Aus-trie Salzburg, je za zadnje tri jesenske tekme podpisal za SAK. Z njim se ni le stopnjevala obramba, pač pa celotna ekipa. Zadel je tudi dva gola. Llelmut Kirisits iz VVolfsberga je ■ Inovi trener SAK. Zamenjal je dr. Ivana Ramšaka, ki je šest let nadvse prizadevno in uspešno vodil ekipo in z njo dosegel celo po-vzdig v drugo najvišjo nogometno ligo Avstrije. Iskal je nov izziv, našel ga je pri ®Pri II- ligašu SAK. Po petih letih se je vrnil k SAK Marjan Velik, ki sodi v krog naših najboljših in najzaslužnejših nogometašev. Judenburg na Štajerskem je kraj, kjer je Peter „Paco“ VVrolich slavil prvo veliko zmago. 162 km dolgo kolesarsko dirko je taktično zrelo izpeljal ter sotekmece premagal v zaključnem šprintu. Nadvse us-Pe^ni s° bili njegovi nastopi tudi v Kolumbiji (svetovno prvenstvo), v Nemčiji (dirka Rheinland-Pfalz), v Celovcu, ... !Z'ošarkarski ekipi SAK (mladinci, • vjuniorji) sta dokazali, da sodita med najboljše na Koroškem. Obema ekipama je uspela kvalifikacija za play-off, mladinska ekipa je Igralci so dvignili zastavo SAK, saj jim je pravkar uspel povzdig v II. zvezno ligo. osvojila celo naslov koroškega prvaka. I ahka atletika: Magdalena Kulnik Liz Bilčovsa je v krosteku (4,5 km) osvojila naslov koroške prvakinje, na avstrijskem prvenstvu v St. Poltnu pa je dosegla 4. mesto, kar je bil njen doslej največji uspeh. ■ Iliadi smučarji ŠD Št. Janž so IVI bili tudi v preteklem letu uspešni na skorajda vseh koroških smučiščih. Tatjana Zablatnik, Birgit Filipič, Silvana Oraže, Brigitte Esel, Markuš Vouk in drugi so v ponos društva želi odlične uspehe. ■ lovi trener prve odbojkarske IN ekipe iz Doba je Bojan Ivartnik iz Slovenije. Zamenjal je Branka Goloba, ki je mnoga leta nadvse uspešno deloval v Dobu ter mnogo prispeval k popularizaciji te športne panoge na južnem Koroškem. /•Ndbojkarji Doba so v zvezni ligi ■✓zaključili prvenstveno sezono 93/94 na odličnem 3. mestu. V pokalu pa so v četrtfinalu naleteli na superligaša iz Salzburga ter na izredno napeti in izenačeni tekmi podlegli s 3:1. Qrvič v zgodovini imamo koroški l Slovenci državno prvakinjo v šahu. Dunja Lukan (SŠZ) je ta naslov osvojila v Linzu v starostni skupini do 18. let. Hkrati seje kvalificirala za svetovno prvenstvo v Braziliji. rjesnične so bile govorice o od-llstopu mag. Ivana Olipa kot predsednik DSG Sele. Po 20-let-nem uspešnem in prizadevnem delovanju je na občnem zboru oddal mesto. Njegov naslednik pa še ni določen. Otern, Mistelbauer, Lopinsky in OGreiner so ..premagali" dunajski maraton. Najboljše je odrezal Peter Štern, ki je s časom 2 ur in 49 min. zasedel 121. mesto. Le tri minute počasnejši je bil Mistelbauer. 0 tiri naslove deželnega prvaka Oso januarja na domači skakalnici osvojili naslednji Zahomčani: Martin Kuglitsch, Hans Millonig, Florian Riefenthaler in Gunther Kaiser. ■nalovi so v Žitari vasi med tekmo I (Žitara vas - Sele) ukradli igralcem iz Sel približno 10.000.-. Tat je ostal neodkrit. |p, obup, žalost in veselje; vse Uto so doživeli navijači in odgovorni SAK na zadnji tekmi regionalne lige v Traunu, kjer si je SAK tako rekoč v zadnjih minutah zagotovil povzdig v II. zvezno ligo. Bil je zgodovinski dogodek, prav ob 25. jubileju Slovenskega atletskega kluba. 1 fihar je čutil Branik iz Maribora V (viceprvak Slovenije), ko je v Velikovcu na pripravljalni tekmi podlegel SAK kar s 4:0. 1 * falter Motschilnik iz Šmihela je V V bil s 14 zadetki najuspešnejši strelec naših nogometašev v jesenskem delu prvenstva. “»amenjave nogometnih trenerjev fcmaših ekip: Bošnjak (prej Dobrla vas) v Železno Kaplo, Germadnik (prej Železna Kapla) v Šmihel, za Globasnico je podpisal Knes, v Selah so dali odgovorni zaupanje Radosavljeviču, v Dobrli vasi pa Mirku Lesjaku. Le v Bilčovsu je ostalo vse pri starem. “pivčnost je bila velika, ko so no-^gometaši iz Globasnice nastopili na relegacijskih tekmah proti Baldramsdorfu, saj je šlo za obstoj v podligi. Usoda jim ni bila naklonjena, saj so podlegli in se tako po letu v podligi zopet znašli v 1. razredu. Peter „Paco“ VVrolich je bil v preteklem letu eden najuspešnejših kolesarjev Avstrije. Novo leto Pričelo se je novo leto, želimo vsi si zdravja, srečo. Gospod naj vse blagoslovi, skozi celo leto dni. Pričelo se je novo leto, sežimo vsi si v roke sveto, vse si odpustimo, ko v novo leto stopimo. Pričelo se je novo leto, koliko bilo jih je lan’, ko čakali so nov’ga leta dan, tokrat pa ni jih več med nam’. Za vedno so od nas odšli, nov’ga leta niso dočakali. Gospod naj jih razveseli, tam, v tihi večnosti. Katarina Borotschnik, Zgornje Libuče Praznik sv. treh kraljev: V Celovcu je bilo drugače Otroci na južnem Koroškem se praznika sv. treh kraljev še posebej veselijo, saj mnogi od njih hodijo okrog prepevat, z zbranimi darovi pa podprejo delo misijonarjev. V kakšni fari pa otrok na žalost, kljub počitnicam, letos ni hotel spremljati ne duhovnik ne kdo od članov župnijskega sveta; otroško navdušenje za plemenito tako zamre ravno takrat, ko bi se hotelo razcveteti. V Celovcu je bilo drugače. Dva polna dneva so bili na poti (z desne): nosilka zvezde - Zala, kralj Boltežar - Evelyn, kralj Miha z misijonsko blagajno - Simona, kralj Gašper - Katarina ter spremljevalec župnik Roman. St. M. M | GLAS IZ LJUDSTVA ■ * FRLOŽEV LUKA Me je srečala na Silvestrovo, na starega leta dan, moja ljuba prijateljica Jezični-kova Liza in me podregala: „No, Luka, jutri boš pa kar za leto starejši. Morda boš pa tudi za leto modrejši," me je še pošlatala. Nisem rekel ničesar, molčal sem kakor grob. „Vidiš, Lukec,“ me je uščipnila, „pa menda zares postajaš modrejši!" Ce Se bo čez leto uresničevalo vse tisto, kar nam napovedujejo razni preroki pa prerokinje, bomo na svetu Imeli ali peklenski raj ali rajski pekel. Uh, kak veter bo zdaj v Avstriji kaj zapihal po teh hudih KLIMAtskih spremembah v ministrstvu za finance. Evelin Bur- Lado Hajnžič, jak, Libuče: Rebrca: Moja prva želja je zdravje. Nato sledi osebno zadovoljstvo in da bi v družini in službi vladalo čim večje razumevanje. Kot cilj pa sem si zastavila, da bi imela več časa za svojo hčerko Tanjo. Želim pa si tudi srečanje na kakšni planini s prijatelji iz mojih zgodnjih mladostnih let. Najbolj si želim zdravja, uspešen razvoj nove Mohorjeve tiskarne in odkrite, prijateljske ter kolegialne odnose med sodelavci. Že lansko leto sem si želel, da bi imel za svoj konjiček -ribolov - več časa. Upam, da ga bom imel vsaj letos. Erika Opet-nik, Pliberk, Celovec: Najbolj si želim zdravja in da bi bilo razumevanje v družini tako dobro kakor doslej. Sicer pa sem človek, ki misli pozitivno. Če pa nastane kak problem, mu je treba pogledati v oči in ga nato mirno rešiti. Kaj si želite za leto 1996? Pripravil Janko Kulmesch Slike: Marjan Fera Janko Golav-čnik, Podjuna: Najbolj si želim, da bi bilo v družini še boljše razumevanje, da bi ostal zdrav, predvsem pa tudi, da bi v svojem poklicu napredoval. Poleg tega si želim več sreče v ljubezni in da bi ostali odnosi do prijateljev naprej tako dobri kakor doslej. Milan Nobel, Št. Primož: Najbolj si želim zdravja in uspeha v službi. Nadalje si želim, da bi našel pravo prijateljico, od tistih prijateljev, ki jih že imam, pa, da bi mi ostali zvesti. Poleg tega si želim, da bi družba ne videla smisla samo v bogastvu denarja, temveč predvsem v bogastvu narave. Zalka VVrulich, Lipica pri Ra-dišah: V prvi vrsti zdravja in sreče v družini in mir na svetu. Posebnih ciljev za to leto nimam; upam, da bo ostalo vse kakor doslej. V poklicu pa si želim, da bi še bolje sodelovali vsi, ki delamo za slovensko narodno skupnost.