Thm far got Skramn My te the United State*
aod legaj Holidays.
71)000
NARODA
List slovenskih delavce? t Ameriki
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom naznanjamo, da več ne pobijamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plaftuia,	Upravo.
TZLKFOH: CHebea 8-1342
Intend as Beoond Okaa Matter September 21, 1903, it tht Fort Offi* at Hew York, V. Y„ oder Aet of Oonfrea of March 3, 1879
TELEFON: OHebea I—1241
No. 243. - Stev. 243.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 16, 1937 — SOBOTA, 16. OKTOBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
VSA FRONTA V OKOLICI SANCHAJA JE V OGNJU
Pot za zbližanje med C.I.O. in A.F. of L odprta
PAPEŽ JE NAROČIL MISIJONARJEM NAJ PRIPOROČAJO KITAJCEM SPRUAZNENJE Z JAPONCI
Papež je tvojo politiko z ozirom na Daljni iztok začrtal v tvojem zatebnem zapisniku. — Kjerkoli te pojavi komunistična nevarnost, je treba brez vtakega pomisleka podpirati japonsko akcijo. — Pri Sanghaju je padlo na vsaki strani več tisoč vojakov.
VATIKAN, 15. okt. — Vatikanski krogi pravijo, da je ta papeževa politika na Kitajskem v soglasju z njegovo bojevito kampanjo proti komunizmu. Iz istega razloga papež hudi podpira generala Franca na Španskem ter je izrazil svoje tozadevno stališče v svojih enciklikaH z dne 18. marca in 29. septembra.
Papež je to politiko začrtal v svojem zasebnem zapisniku, na podlagi katerega so katoliški misijonarji in drugi katoličani prejeli navodila, da se naj prilagodijo obstoječim razmerom na Kitajskem. Naročeno jim je bilo, da brez vsakega pomisleka podpirajo japonsko akcijo, kjerkoli se kaže komunistična nevarnost.
Obenem pa jim je bilo tudi naročeno, da še povečajo svoje krščansko delo usmiljenja in naj pomagajo vsem potrebnim na obeh straneh. Ranjencem morajo streči brez vsake pristranosti. Poglavitne točke papeževega zapisnika so: Kjerkoli se dejansko pokaže komunistična nevarnost, je treba brez vsakega pomisleka podpirati japonsko akcijo.
Japonskim vojaškim oblastim je treba pojasniti, da od strani katoliške cerkve ni nikake zapreke za složno sodelovanje
Vatikanski krogi pravijo, da smatra papež Kitajsko za deželo, ki je najbolj izpostavljena bolj-ševiški nevarnosti.
Katoliški delavci na Kitajskem so prejeli Še naslednja navodila:
Pridigovati Kitajcem, da je potrebno, da se sprijaznijo z japonsko civilizacijo in se otresejo, saj v gotovh okrajih, krutega mongolskega vpliva. (S tem najbrže misli papež Vnanjo Mongolijo, ki stoji pod pokroviteljsltvom sovjetske Rusi-
je).
Kitajce je treba opozarjati na velikansko razsežnost njihove dežele, ki jim nudi možnost, da se zopet morejo vrniti k svoji starodavni civilizaciji in se bodo stopnjevanje navzeli japonskega vplva.
FORD HOČE ZAPRETI SVOJO TOVARNO
Položaj v tovarni v Kansas City je "neznoten". Pri tovarni so delavci zastavkali.
ST0JADIN0VIČ V LONDONU
Na potu v London je i-mel v Parizu razgovor z Delbosom. — Anglija in Francija upate na pomoč Jugoslaviji v sporu z Italijo.
SANGHAJ, Kitajska, 15. oktobra. — Japonci in Kitajci so bili sinoči v strahovitem boju, tekom katerega je bilo na tisoče tujcev in domačinov v veliki nevarnosti.
Kitajci pravijo, da je to njihova velika ofenziva, za katero so. zadnje dni zbrali mnogo vojaštva j in orožja.
Izgube na obeh straneh sežejo v tisoče.
DETROIT, Mich., 15. okt. — Ford Motor Company pravi, da je nastal "neznosen" polo žaj pri tovarni v Kansas City, ker so delavci zastavkali in družba je naznanila, da bo tovarno zaprla.
Ravnatelj tovarne Harry IT. Bennett, je rekel:
'i Mislim, da nam drugega ne preostane, kot da tovarno zapremo. Toda to je odvisno od družbe. Policijskega varstva ne moremo dobiti. Ako bi imel jaz kaj odločevati, bi v Kansas City prenehali z vsakim delom."
Predsednik upravnega odbora II. C. Doss in nadzornik tovarne J. S. Bush sta v Dear-bornu, kjer se posvetujeta s Fordovimi uradniki.
Delavci v tovarni v Kansas City pripadajo k United Automobile Workers of America, katera unija pripada k CIO.
Stavkarski piketi Dossu niso dovolili vstopa v tovarno, ra-zun z unijsko izkaznico.
"Policija v Kansas City rit hotela Fordovim uradnikom dati svojega varstva, ako niso imeli unijske izkaznice. Ke.' smatramo te razmere za neznosne, je Ford Motor Company odpoklicala tamošnjega ravnatelja in nadzornika," pravi u-radno poročilo Fordove družbe.
Zaradi premeinbe modelov za avtomobile za leto 1938 je bilo v tovarni od 15. septembra dalje zaposlenih samo 150 delavcev. V pondeljek, ko se jej pričela stavka, pa je družba, tem delavcem in ostalim 3000 uslužbencem sporočila, da si naj poiščejo delo kje drugje, ker je bila otvoritev tovarne odložena za nedoločen Čas.
LONDON, Anglija, 15. okt. .Tugosloavnski ininistr. predsednik Milan Stojadinovič j<-prišel včeraj v London, da z angleškimi državniki razpravlja o mednarodnem položaju in da utrdi finančne in gospodarske odnošaje med obema deželama.
Vnanji minister Anthony Eden je Stojadinoviča sprejel na železniški postaji.
Sinoči je bil Stojadinovie n;v banketu gost angleške vlade. Danes pa bo na kosilu pri kralju Juriju in kraljici Elizabeti v Buckingham palači.
Predno je prišel v London, je imel Stojadinovie daljši razgovor s francoskim vnanjim ministrom Yvonom Delbosopn v Parizu.
Diplomati pripisujejo temu Stojadinovičemu obisku veliko važnost, ker Anglija in Francija računate na pomoč Jugoslavije, ako pride do l^Itoga spora z Italijo.
Jutri bo imel konferenco .s Stojadinovieem tudi ministrski predsednik Neville Chamberlain.
ČIŠČENJA V SOVJ. UNUI BO KMALU KONEC
Čiščenje v Rusiji bo končano 7. novembra. -Do sedaj je bilo zaradi izdajbtva in sabotaže u-smrčenih 817 oseb.
NAZLISKA PROPAGANDA
BOSTON, Mass., 14. okt. — M • 'Pred posebno komisijo, ki pre-• iaa . .i. . . , . .	, . \ jiskuje nazijsko, fašistično, ko-
manj IUU civilistov je bilo ubitih v mednarodni munistično in klansko delova-
naselbini, ko so topovski izstrelki padali na ulice, (nje v državi Massachusetts, je
Med ubitimi je tudi nekaj otrok.
Strahoviti boji so se pričeli po velikem artilerijskim in zračnem bombardiranju.
Ob 6. zvečer so pričeli streljati vsi kitajski topovi. Takega artilerijskega streljanja Sanghaj do sedaj še ni doživel. Streli so pričeli padati v mednarodno naselbino in šrapneli so kar deževali.
Deset minut zatem so pričeli grmeti japonski topovi na celi šanghajski fronti.
Japonci poročajo, da so nad Putungom izstrel-li en kitajski aeroplan. Kitajci pa poročajo, da se je v vseh 20 napadalnih aeroplanov vrnilo v Nan-od koder so bili poslani v Sanghaj.
pisatelj John Spivak iz New York pričal, da dva Fordova u-službenca širita nazijsko propagando v Združenih državah.
Spivak je rekel, da je vodja nazijske propagande Fritz Kuhn, ki je uslužben pri Fordu v Detroitu, ki pa večinoma hodi po nazijskih shodih in ima govore. *
»iiiiiiitiiiimiiMiii
ADVERTISE in 'GLAS NARODA"
RIM PRIZNAVA H0MATUEV __ABESINIJI
Močni abetintki oddelki to v septembru napada-1 i majhne italijanske garnizije. — Ubita ata bila 102 Italijana, med njimi 41 častnikov.
RIM, Italija, 15. okt. — Uradno je bilo naznanjeno, da sta bila v septembru ubita 102 Italijana, med njimi 41 častnikov in še nedognano število domačinov, ko so močni oddelki Abe-sin^ev napadli majhne italijanske garnizije v gorah osrednje Abesinije.
Kolonijalne čete so napravile red in so se domačini zopet vrnili na svoje vsakdanje delo.
Poročilo ne naznanja, koliko upornikov je bilo tekom teh spopadov ubitih, temveč samo pravi, da je bilo več skupin u pomikov uničenih in da je bilo vež voditeljev ujetih in u-streljenih in med njimi tudi Dedžak Hailu Cebede.
Italijansko časopisje pravi, da je prišlo do spopadov v se-verozapadnem delu province Šoa, kjer morajo karavane hoditi Bkozi soteske. Da je bilo razmeroma ubitih
MOSKVA, Rusija, 14. okt. — Rusko neprizanesljivo čiščenje sovražnikov Stalinove vlade je skoro končano. Kampanja čiščenja bo najbrže končana 7. novembra ob priliki dvajsete obletnice 'boljševiške revolucije.
Kolikor je znano, je to čiščenje zahtevalo 817 žrtev.
Ako se izkaže, da je do obletnice revolucije mogoče zaključiti čiščenje, tedaj se bodo volitve po novi ustavi mogle vršiti brez "izdajalcev". Vo litve bodo 12. decembra.
Javno pa je bilo naznanjeno, da bo še 8 političnih sodnijskili obravnav, v katerih se bo moralo zagovarjati 62 izdajalcev ali sabotažnikov. Med njimi bo najbrže tudi A. S. Bubnov, ki je bil včeraj odpuščen kot komisar za vzgojo.
Usmrčenja po obdolžit vali so bila naslednja:
Proti-revolucija, terorizem vohunstvo 52.
Razdejanje železnic in japonsko vohunstvo na Daljnem iztoku 414.
Splošna sabotaža 4.
Uničenje ali poškodovanje žita 135.
Splošna poljedeljska sabotaža 68.
Uničenje v industriji 28.
Železniške nesreče 9.
Zastrupitev delavskih otrok 35.
Sabotaža v elektrarnah 10.
Požig 18.
GREEN JE BIL ZOPET IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA FEDERACIJE
DENVER, Colo., 14. okt. - Na konvenciji Ameriške dejavske federacije je bil Wm. Green vnovič izvoljen za predsednika. To je že njegova trinajsta izvolitev. Za izkazano mu zaupanja se je delegatom iskreno zahvalil.
BELGIJA NI NIČESAR OBLJUBILA
BRUSELJ, Belgija, 15. okt. — Belgijski vnanji minister Paul Spaak je pred odborom za vnanje zadeve v senatu in poslanski zbornici, da bi raz-gnal tozadevne govorice, izjavil, da Belgija Nemčiji v povračilo za njeno priznanje nedotakljivosti Belgije ni dala ni-kakih teritorjalnih, kolonijal-nih in gospodarskih obljub.
toliko italijanskih častnikov, je vzrok v tem, ker je v navadi, da ifiajhni oddelki domačinov pod vodstvom italijanskega častnika zaslednjejo napadalce in častnik je vedno najboljši cilj za vstaše.
Do sedaj je bilo od 1. januarja, 1935. pa do 13. septembra, 1937 v Abesiniji ubitih 4004 1-talijanov. V istem času pa je umrlo 1471 italijanskih delavcev. Sedaj je v novi koloniji 60,000 italijanskih delavcev,
ITALIJANSKA GENERALA ODPOKLICANA
Generala sta se sprla z generalom Francom. — Franco je prosil Musso« linija za odpoklic.
RIM, Italija,, 15. okt. — Dva italijanska generala, ki sta po-i veljevala italijanskim četam na Španskem, sta bila za stal no poklicana domov. To sta general Ettore Bastico, vrhovni poveljnik italijanske vojske in general Attilio Teruzzi. glavni nadzornik legije črno -srajčnikov. Poveljstvo je bilo poverjeno generalu Bertiju.
Po nekem poročilu je general Franco prosil Mussolinija, da odpokliče oba generala ter je tozadevno* poročilo vročil italijanskemu poslaniku v Sa-lamanki, ta pa ga je poslal v Rim.
Do tega koraka se je general Franco odločil zaradi kritiziranja svojih častnikov, češ, da je dovolil italijanskim četam, da so zavzele Bilbao, kar je imelo za posledico, da sta se oba generala postavljala, da je samo njuna strategija dosegla to veliko zmago.
Zaradi tega je nastal spor med španskim vrhovnim poveljstvom in italijanskima generaloma. Zato so bile vstavljene vse vojne operacije na krajih, kjer so bili Italijani.
Italijansko časopisje je pripisovalo vse uspehe na severni fronti italijanskim *1 prostovoljcem". Ti uspehi so se pričeli po velikem porazu italijanskih divizij pri Guadalajan. Angleški listi so ta poraz primerjali z italijanskim porazom pri Kobaridu v svetovni vojni. Italijanski ponos je bil tedaj užaljen in zmage pri Bilbau i a Santandru je italijansko časopisje pozdravljalo kot dokaz junaštva italijanskih vojakov.
Trdno sem prepričan, — j -rekel, da se bo delavstvo kmalu pobotalo med seboj. Ce smo združeni, smo nepremagljivi.
Glede mirovne ponudbe, ki ji-je poslala Federacija Lewiso-vem odboru, je dejal:
—	Celo oni, na katere sm<> zadnjih dvanajst mesecev brc. uspeha apelirali, u vide vaji <? da smo na pravi poti in se h-le sestati z nami.
—	Naš cilj je solidarno delavsko gibanje in od tega cilja nasne more nič odvrniti. — Strpna, poštena politika ziu.i ga v Ameriki. Javno mnenj-je na naši strani.
ATLANTIC CITY, N. J., 15. oktobra. — Izjava Homera Martina, predsednika United Automobile Workers, da b.» kmalu v teku splošna kampanja za organiziranje Fordovih delavcev, je napravila na delegate C. I. O. mogočen vtis.
—	Prej ne bomo odnehali,— je poudarjal Homer Martin,— dokler ne bo v naši organizacijo sleherni Fordov delavec. Nikjer delavci tako ne trpu pod industrijalno avtokraciio kakor baš pri Fordu. Ford najbrže niti ne sluti, kakšnemu terorizmu je podvrgel svoje ljudi. No, mi bomo že poskrbeli, da bo zvedel.
WASHINGTON, D. C., 14. okt. — National Lai>or Rcla^ tions Board je danes izjavil, da nima nobenega upanja zadovoljiti Lewisov C. I. O. ali pa Ameriško delavsko federacijo, dokler se bosta obe skupini burili med seboj.	*
IZGREDI V PALESTINI SE NADALJUJEJO
VAŽNO NAČRTI IZGINILI
LONDON, Anglija, 15. okt. — Uradniki Scotland Yarda poizvedujejo, kam so izginili načrti iz tovarne za zrakoplove v Tolworthu. Načrti so izredno velike važnosti. Najbr? so bili ukradeni in prodani kakšni drugi državi,___
JERUZALEM, Palestina, 15. oktobra. — V novih izgredih je bilo v Palestini zopet ubitih 7 oseb. Tri so izgubile svoje življenje, ko je mina raznesla vlak na progi Hajfa-Ly da pri Kilkiliehu. Nek policist je ustrelil dva Arabca, ker se na njegovo povelje nista vsta-
I vila blizu pozorišČa.
Ko je pod nekim busom I eksplodirala bomba, je bil en Arabec ubit, trije žirije pa so bili ranjeni. Na cesti Jcruza-lem-Jafa, je bil ranjen en zid, ko so njegov avtomobil napadli Arabci.
Policija v Jeruzalemu je nenadoma vstavila ves promet ,po mestu in nekateri mislijo, da bo v kratkem ra»^lašeuo 'obsedno stanje.__
"OLA 8 V A ROD A
New York, Saturday. October 16, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32.
Glas Naroda
99
4L0VKNIC PUBLISHING COMPANY
Frank Sakser, President	J. Lapsha, Sec.
(A
JL 5
Place of Mata	m of tki eorporatta	i aid iMt— of thovt ofDeon:
m Weal IMhaiH	m »Mlhaf 1	liibittio. Na« lark (Mr, N. I.
	"6 L A 8 NARODA" (Vetee of the fwpte)	
	4 ■very Daj Krni	t Bonders tad Hottdtfi
Ca eelo valja Kanado .......	aa Aassrtho te nam	Ze New York aa eelo teta _____«7j00 Za pol leta................. fUf
fla pol kta ...S3t.DC ®a tetrt iKa SI.80		Za InoBematro aa ealo teto f7.00 pol tots ••••SS*«SffS«SSSSOSS $8,50
		
uootn brk podplaa ta oaabnood se no prloMaJeJo. Denar naj aa Macovoti 9dW)atl po Maša? Order. Prt amanmbl kraja aarototkov, proolmo, da m m t odi prejlaje MveliHa Banani, da hitreje najdeao naslovnika.		
anhairiptfon Yearly Idilo		
-Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lavansJH nedelj te pnuMlko*		
S
H "GLAS NARODA"«*
2rte
HLA8 NAMI)A". tlC W. !*th fllveet. Nov Ml M
Telephone: CHelsea 3—1242
BIČ ČLOVEŠTVA
Sifilisu in drugim spolnim boleznim so po dolgem obotavljanju tudi v Ameriki napovedali odprt in javen boj.
O sifilisu še pred nekaj leti ni bilo dovoljeno javno razpravljati. Ce se je kak nestrokovni časopis drznil objaviti v >\«)jili kolonah besedo "sifilis", mu je pretila nevarno t, d;« Ih> pričel v nasprotje s postno postavo.
Zdaj je pa leti prebit. Vse ameriške zdravstvene oblati >»♦ izdale parolo: Sifilis in njega poslediee je treba odpraviti. Posledice sifilisa so strašne: >lepota, slaboumnost, gni lje kosti, pohabljeni otroei.
Zdravniki poznajo sredstva za uspešen boj proti sitih-■»u. Bolezen je skoro v vseh slučajih ozdravljiva, če se začne bolnik pravočasno zdraviti.
Ce se v Združenih državah še vedno vsako leto rocii -estdeset tisoč - sifilisom okuženih otrok, če zbole za to boleznijo sto in stotisoeeri, je treba to pripisati nevednosti pri zadetih in pa nekakšni neutemeljeni sramežljivosti.
Pravijo, da nepoznavanje postav pred kaznijo nikogar ne zaščiti. Še manj pa zavaruje nepoznavanje simptonov pred posledicami sifilisa. Kdar pa ve, da ima ti bolezen in jo iz kateregakoli vzrokn zamolči, utegne soljudem baš toliko škodovati ko da bi prerašal bacile tifusa ali kolere.
V prvi vrsti je pa treba razjasnitve, splošne razjasnitve. CasopUi so že začeli objavljati tozadevne članke; zdravniki imajo javna predavanja, občinske, okrajne, državne in zvezne zdravstvene oblasti so na delu.
Stroški za zatrtje te kuge ne bodo kdove kako velik?. Dr. Thomas Parran, zvezni "surgeon general", je navede) dva značilna primera: stroški za zatrtje sifilisa bi bili polo-vico manjši kot stane velika bojna ladja; ne bi znašali niti toliko ko znašajo stroški za zatiranje tuberkuloze pri govedi. Sifilis povzroča več smrtnih žrtev kot pa napriiner jetika, rak ali pljučnica.
Zdravljenje sifilisa je razmeroma lahko, če se bolnik prične takoj zdraviti. To bolezen znajo ozdraviti edinole iz-vežbani zdravniki.
Kdor misli, da ga bodo ozdravili prijatelji so svojimi "nasveti", se moti. Tisti, ki skuša odpraviti sifilis s patentnimi zdravili, škoduje samesnu sebi in meče »denar vstran.
Lopovska čast
V Subotici se je pričela velika razprava proti razbojniški tolpi, ki jo je vodil Širne Orčič. To je ena izmed originalnih vlomilskih družb, ki se je z drznim humorjem zagovarjala pred sodniki. Vlomilci eo samo v Baškem Petrovem seltu odnesli 150,000 din, sicer pa so tudi drugo izvršili še vrsto vlomov v hranilnice in trgovine. "Izjavljam na svojo lopovtko častno besedo," ali pa: "Tako mii moje lopojVske časti," — tako se zagovarjal vodja. Je
falofov v Jugoslaviji.
v surovega moža. j
V	zagrebški bolnišnici usmiljenih sester je umrla kmetica Jela Sušnjeveeva, doma od Sv. Ivana Zeline. Ugotovilo se je, da je podlegla zato, ker jo je mož v ljubosumnosti udaril z nogo v trebuh. Sirota je bik blagoslovljenem stanju, zato ji tudi skrbna zdravniška pomoč ni mogla pomagati. Medtem ko so mrtvo kmetico spravili v (prosektuTo, da z raztelesenjem natančno ugotovijo vzrok njene smrti, je bil izdan nalog, da spravijo orožniki surovega moža v zajjor.
Štiri žrtve plamenov.
V	Tuzli de je primerila grozna nesreča. V mizarski delavnici Aiilana Alaksimoviča je nastal požar in sta zgorela Maksi-movičeva dva sina Nemanja in Relja, kakor tudi dva delavca, od katerih se eden piše Pajo Tomič ime drugega pa v jav-liosti še ni znano. Požar se jt razmahnil tako hitro in je razsajal s tako .-ilo, da se vsi štirje ne borili za življenje, toda nihče jim ni mogel priskočili na pomoč. Zagrnilo jih je goreče tramovjt. Šele i|x>zno popoldne je gasilcem uspelo požar pogasiti in opraviti zoglenele kosti iz pepela.
S polenom je ubil ljubimca svoje žene.
Ta dogodek se je primeril v vasici Topoli pri J'agodini. Sto-jan Milovanovič je že nekaj časa imel piko na zapeljivega Milana Stojadinoviča, ki se je do-brikal njegovi ženi. Nedavni
večer je bilo v Topoli svatova- . , ........
nje, ki sta se ga udeležila Mila- VlVm.?n.,h J° ° V Ju~ novic in njegova žena. NW ?0feIaV,Jl ,m^niJl v ktu 11)29 krat pa se je Milanovieeva že-|!n SK*('r 21 L,'ta & bi,° HA odpravila domov z izgovo	__
rom, da jo boli glava. Mož je I928 19' v ,etn 1926 Pa 11'
. i
M pošiljamo v staro do* f movino. Kdor ga ho- 4 ce naročiti za svoje g
sorodnike ali prijate-^ S lje, to lahko stori. —'5 J Naročnina za s t a r if 4 kraj stane $7. — Vj i (talijo lista ne poši~4
■ ■ J
naj se organizira lov na kosma tinea. Oblasti jim pa niso u godile- Tako si kmetje niso
prav verjetno, da bo lopovska P"™f^ti. Zjutraj je o<l-
čast prešla v terminologijo iClat	^ V
v obrambo vseh odkritosrčnih I	, V Pa 'T'6"
dal sredi poti velikega medveda in ves prestrašen je zbežal nazaj v vas. Kmetje so se brž
Zagrebški zdravnik po-, bija kolero na Kitajskem
Zagrebški listi beležijo vest, da je ravnatelj zagrebškega Higienskega zavoda, dr. Beri-slav Borčič, ki je zadnje čase :j)obijal kolero v Hongkongu, srečno prisipel v glavno kitajsko niiisto Xanking. Mogoče je seveda, da se je med tem, ko so pričeli Japonci strahovito napadati to mesto, umaknil v zal hI je. Nameraval se je oktobra vrniti v Zagreb. Toda ker so zdaj na Kitajskem dobri organizatorji zdravniške službe skrajno potrebni, bo dr. Borčit* gotovo ostal tam.
oborožili s sekirami, raotikami in kosami, ter odšli v gozd, kjer so obkol ill medveda. Čudno se jim je pa zdelo, da se kosmatinec ne gane. Slednjič so spoznali, da je medved že mrtev. Kmetje pravijo, da se je preveč najedel sveže koruze, po tem pa napil vode, tako da je poginil. Oblasti imajo pa kme te na sumu, da so medveda za strupili.
Grozna tragedija.
• •
i20smrtnih obsodb v 10 letih.
Denarne pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
? JDVOCLATUO to IIM - Din. m
IIN-Dta. m
11JM-Dta.
$11.«5 _ Dta. IM
f ITALIJO
Za $ 6 J5 .......... Ur 100
f 1UES _ Lir m
% 29.50 .......... Ur 500
« M JO__Ur 1001
S112J0_ Ur MM
URN_Ur MM
KEB SS CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE CBNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
la IfftaHU vetjih
kot ««erej aaTedeno, bodisi v dinarjih ali
lirah dovoljujem to boljto pogoj«.
Izplačila v ameriških dolarjih
4 5 .75 410J5
Za 'sptetile t 5^-110^

i izrečenih 18 smrtnih kazni, leta
Po
opazil, da je takoj zanjo'^dsSj7.®OTrt1nil\ ka7ni > biio tudi rapeljivec. Pohitel je do-tm 1 v Iet,h 192'' 1932' in 1933' mm-, pograbil je poleno, Stoja- ° , 1935' 4 pa ,ota 1930- Po' diribvič je ravno trkal na okno. .vo . pa, m koIlk'° amrtnIh Mož je udaril zapeljivca s pole-jkaZm J0 luI° nom in mu razbil lobanjo. Na-' -n
slednje jutro s? je javil sodisču. i250 »S težkega mrtvega
__	medveda so našli.
Slepec na stara leta spregledal.
V Petrovgradu je Panto Bak-jatarov pre<I 15 leti oslepel. Mnog*> tisočakov je potrošil za operacijo, toda vse je bilo zaman. Končno se je udal v svojo usodo, in bil je prepričan, da bo vse življenje slep. Naenkrat se je pa zgodil čudež. Neke noči je začutil starec v fflavi in v očeh silne bolečine, ki so se čez dan ponovile. Ko so pa ponehale je naenkrat vpregi« <lal. Bakjatarov je stai že 90 let. njegova žena pa 85 let.
V hiši kmeta Ivana Szabo v vasi Perhovci blizu Cakovca se je odigrala grozna tragedija. Szabo je prišel pred leti iz A-merike v Perfiovae, in je tam kupil lopo posestvo. Nj.gov sin Anton se je oženil in z ženo sta imela dva otroka. Žena Statistični letnik kraljevine'pa mu je ob porodu dragega o-Jugosk-vije objavlja podatke oitreka umrrla, in to je moža, ki obsojenih po vrsti in višini kaz-l jo je imel zelo rad, tako potrlo, ni od leta do 1935. Naj- da si je končal življenje. Otro-
čieka sta živela pri starem očetu in stari materi. Starega je Sinova tragedija tako potrla, da se mu je zmešalo. Zjutraj so sosedje slišali iz njegove hiše strele in ko so prihiteli, so našli vso družino mrtvo. Starka je imela glavo skoro ods»-kano, oba otročička sta bila ustreljena, pri vratih pa je ležal Szabo s prestreljeno glavo, tudi mrtev.
V občini Parazič blizu Sarajeva se je pojavil velik medved, ki je napravil kmetom veliko škodo. Zato so zahtevali.
ADVERTISE IN 'GLAS NARODA"
ROJAKOM V PITTS-BURGHU, PA., in OKOLICI
Gospod Vital Vodušek, duhovnik ljubljanske škofije, bo imel misijon v slovenski eerkvi V nebo vzete Matere Božje na 57. ulici, od pondeljka večer, 1H. oktobra, do nedelje, 24. oktobra.
Vse rojake vabimo, da se mi jsijona vdeleže.
Cerkveni odbor.
(2x)
DRAGOCENO JAJCE.
Koliko velja človeško življenje?
O tem vprašanju razpravlja Titavna v listu "Paris Soir" in praivi:
Na otoku Suembi (Sumtki otoki) je človeško življenje zelo poceni.
Peljala sem se s starim avtomobilom v njegovo notranjost.
Šotor je ležal zvit težko na mojih nogah in drdrali smo v svojem staroželeznem vozilu po cesti brez sence, ki je vodila skozi skalnato puščavo.
Le tu in tam so to puščavo prekinile ob kakšnem vodnem toku oaze z neenakim rastlinstvom.
Nenadno nam je kakšnega pol tucata napol nagih domačinov zaprlo pot.
'Držali so bivola.
Nekateri so ga vlekli naprej, drugi nazaj, žival se je poizkušala iztrgati in je skakala.
"Kaj pa delajo?" sem -vprašala.
"Ujeli so divjega bivola," so mi odgovorili.
"Ali je to nevarno J"
"Če ga spuste, bo že."
Ljudje pred nami so nadaljevali z vso svojo mišično silo borbo z besno živaljo.
Nenadno je napadla dva izmed teh ljudi nekakšna blaznost, spustila sta vrvi, ki sta jih prej držala, in sta se začela boriti med seboj.
Žival se je z zadnjo silo iztrgala, med tem ko so ljudje začeli bežati na vse strani, metati se plosko na tla, skrivati se za drevesa.
Na kameniti cesti pa sta se zvijala oba borca v klobčiču.
Bivol je nenavadno obstal, zapazil je nemo borbo svojih sovražnikov, nataknil v skoku enega na svoje roge. dragega zmečkal s svojimi parklji, nato je ušel in izginil v daljavi.
Tirfti, ki so osttili živi, so se približali obema mrtvecema.
Tudi jaz sem se sklonila nad okrvavljeni trupli.
"Zakaj sta se stebla!"
"Sovražila sta se."
"Zakaj sbi se sovražila?" "Zato pač, ker si je eden od žene dragega izposodil jajce in ji ga ni vrnil."
Eno jajce je v» ljalo torej dve človeški žhljenji.
Peter
• •
Zgaga
Svojo priležnico je ubil, ker ga je varala.
V Brežanih na Hrvatskem je kmet Stefan Sever ubil s sekiro svojo priležnico, Jago Tankovi-eevo, s katero ista živela v skupnem gospodinjstvu že 30 let in
NAZNANILO
Rojakom po Pennsylvania (posebno v Alleprhanv, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskol naš novi potovalni zastopniV FRANK AHLTN Rojake prosimo, nai mn po-nabiranju
imata že 24 let starega sina. Ubil jo je zato. ker ie imela 1 jii-Iskusajo ustreči pri bavno razmerje s hlapcem. j naročnine.
Uprava Glas Nj»rod/»
Prejemnik dobi T at*rem krajo izplačilo T dolarjih.
RUNA NA1AHLA UTRJUJEMO PO CUU1 LSTTKB U PRISTOJBINO
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"GUt Naroda* n« VMT iM mnr	NEW TORE, N.
PROCES PROTI OL JNIM DRUŽBAM
Sodnik Patrick T. Stone (na l?vi)j ki predseduje zveznemu sodišču v Madison, Wis. IVed sodiščem se vrši proces proti 47 posameznikom, 23 kompanijam in trem časopisom. Obtoženi so kršenja Shermanove protitrustne posta-• vej Na deenije Odvetnik obtožencev "William Dona van.
Važno za potovanje.
JM* > —rnjrn plTt' t atari kraj ali dobiti kapi lam, Je fil|lfcai, Je §m*m v tseh stvareh. V »led nate dolga-letve akotaje Vara zaaaorrmo dati najkoljia poiaanUa te tail iae potretoo preakrketL da je ptfevanjo Mihi te hitre. ®«U sa s»
Ml ffMlrtlow vae, bodisi prataje » potratna dovoljenja, potni Hale, rise Je In spMi vae, knr Je as potovanje potrebno t nnjbttrej&em ten, te kar. Je {lavno, za najmnnjte dnife. »
Nedrftavljanl naj ne odlalajo do zadnjega trenutka, ker ptedn« ae Ml Is IVaahtectnoa povratno dovoljenje. RE-ENTRV PKRMIT, tepli
PHMe torej takoj sa breaptetna navodila In sacntavljarao V« la ndtbna potovali.
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel-Bureau)
216 West 18th Street
New Yrjrk, N. Y.

Ženske imajo dober spomin. Posebno dobro se spominjajo tiutega, čjisar nismo storili za nje.
Moški joka, ua si srce olajša, ženska pa zato, da moškemu srce obteži.
—• Ali ni malo prezgodnji porod, — so vprašali mlado ženico. ki je pet mesecev po poroki porodila zdravega otročička.
—	O, porod ni bil prav ni« prezgoden, — se je pomembno nasmehnila, — le'poroka je bi-a nekoliko prepozna.
Moški se naveliča ljubezni, ženska se pa samo ljubimca naveliča.
c^p
Ženska se spominja nekdanje jubezni s hrepenenjem, moški pa z domišljavim ponosom.
Za bi>ere in za ljubimce zanimajo vse ženske, četudi m-?o njihovi.
Ko začne zakonski mož premišljati. če naj kupi z dolar iem funta steaka ali naj pa da ženi dolar za par svilenih nogavic, ima neslan krop za večerjo.
Gentleman molči, kadar žena govori.
Ko pa le preveč govori, preneha biti gentleman.
c^p
—	Obtoženec, povejte nam, kakšno orožje ste rabili, ko ste pobili svojega nasprotnika na tla'
—	Nobenega, gospod sodnik. To je bilo čisto ročno delo.
K tujimi izrazi je križ, tod.i sčasoma >i jih človek vseeno zapomni.
Predavatelj je pojasnjeval razloček med bigamijo in mo-nogamijo.
Monogamiji bi se reklo po naše enoženstvo; bigamiji, dvoženstvo; poligamiji p a mnogoženstvo.
— Bigamist je torej tisti človek, — ki ima eno ženo preveč, — je rekel.
Nesrečni zakonec v zadnji vrsti je pa zamrmral: — Oh, na svetu jih je dosti, ki imajo eno ženo preveč, pa niso bi-gamisti.
Politična .-tranka, ki je preživela. je slična izpetemu tenorju.
r^p
S parni kom Rex se je vrnil v Ameriko prijatelj Grašič. Ves oživljen, pokrepčan. Rad bi se kaj več pomenil ž njim, pa ni utegnil, ker se mu je mudilo na vlak.
Od Jožeta Zelenca mi je pr;-nesel par lepih pozdravov. Najlepši med njimi je bil zamašen v polpintni steklenici, in ko sem jo odprl, je poldrugi blok naokrog zadišalo . . . Brinovec.
Rus je, da se, kot drugi ljudje, tiuli jaz bolezni^z vsemi štirimi branim, navzlic temu pa že dva dni hrepenim, da bi me malo po želodcu zavilo. Še dva dni bom Čakal, potem pa. če mo zavije ali ne . . .
Jožetu ugaja v domovini teF pravi, da ga nobena sila več " Ameriko ne spravi.
•No, pa ?aj je že spočetka i-mel namen tam ostati. Dopovedovali smo mu, da se jih vrno dvetindevetdeset odstotkov, on 6e je pa režal in trdil: — Bom pa jaz tisti stoti odstotek, ki bo tam ostal.
Zgodba o povratni karti je bila torej zaenkrat brez podlage. Zapisal sem jo zato, kefbi raje videl, da bi bil v Ameriki kot pa tako daleč od nas.
____L
"G LA 8 V A ROD A"
New York, Saturday, October 16, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3X
Kratka Dnevna Zgodba
CVETKO GOD AR:
VEČER V GORICAH
Vosek in pisana družba je pel ju jem. Vsem nutoči, in stric, i očmi. Da bi jih pomiril, je bila zbrana ob dolgi pogrnjeni ku najprej!"	j vstal gospodar in zamahnil z
mizi, polni kozarcev in vina, "Tončka, pa trči z menoj,"jdesnico: ki so je iskrilo in bleiščelo pri se je oglasil na drugem koncu 4 4 Mi prijatelji skupaj zbrani,
plamenu velike svetilke, stoječe mize kmečki fant. sredi bokalov in pletenih koša- "Midva sva tudi že opravila! ric, nagrmadenih z grozdjem, Saj imaš Hano poleg sebe. Ali sadjem in pogačami. Večerja hočeš, da bom nocoj ubita/ Ha, j ta in veselo grenka pesem je je že minila, le duh po pečen- ha, na dobro zdravje, striček!'odmevala v tiho noč. kiah in ocvrtih piščancih je pri- Trčila je z njim in potem L "Zgubljava draga ne dojde čai v dobrotah shistnega pri- dekleti poleg sebe.	več
grizka. Bilo je nekaj dni po "Fantov sploh ne maram, so trgatvi, zato je bilo gospodar- nii preveč ošabni. Mislijo, da jevo veselje še večje, ker se je sc Bog ve kaj, zlasti študentje I kletih, in zdelo se je, da je pe-lahko brez skrbi posvetil mla- so zelo visoki. Seveda, s tem sem le odmev davnih spomi-dim prijateljem, ki jih je zbral ne mislim tebe, ha, ha!" nov.
okoli sebe. Tudi sam ni bil Pogledala je Metoda in se "Popito vince ne dojde več" star, ves zdrav in rdečeličen, »uu ironično nasmehnila, in bila je posebna prilika, ko
Kitajsko kosilo
sladko vince pijemo —''
Vsa družba je po&kakala s stolov in fantje so objeli dekle-
Osem mesecev smo prt staja I i vsakršne nezgode in trpljenje potovanja s karavano. Slednjič se je naša ekspedicija usta vila v Urumčiju, ki je glavne mdsto kitajske province Sin-kiang. To mesto ni razkošno ko Peiping ali Nanking, a tudi tukaj je živahno družabno življenje. Drug drugega vabijo v Mladi ljudje so smeje se pre-' goste in Evropejec ima prilike "Gospodična Tončka, kako: pevali in cela družba okoli mi-; spoznat i zanimivosti kitajske
Gospodar je imel rosne oči, ko se je oziral okoli sebe po de-
se je hotel razveseliti v družbi ste trdosrčni in visoki. Prise-jze se je zibala. Glasovi so ki-'kuhe. zlasti pa kitaj>ke običa-prijateljev in bujnih, živahnih gani, da nisem imel nikoli na- )>eli, in ko s je vrnila Tončka1 je,-ki z njimi strežejo gostom, deklet. Sedeli so pod visokim i mena iti v črno šolo, kakor jo je pozdravila nova pesem:
in mogočnim kostanjem, široko pravite,.temveč sem vedno upal " Poleg navade stare	j g]u,,ra prinese v j>osebu'
razratiim in gostolistim, s ka- in si domišljal, da boste kdaj društvo se sestalo, sestalo." j' \ "	centj^tmv
terqga je vsak trenotek zašu- uioja. Ni me srain, pred vsemi Xa točila je kozarce, in ker so ^^ dvajset (.entimetrov ši mela.skozi veje oKtra ježicii in to [»oveni. Tudi pesnu sem zla- trčili na njeno zdravje, sc tili "	*	e ■ >1
so se debeli rumeni plodovi ^ral poslušajte:	j v trenotku izpraznjeni,
•razsuli po tleh.	Nebeško plave so vaše oči. "Kdaj vam bom smela česti-
Xaaproti mlademu gospodar-! V njih angelj ljubezni se rodi tati, go.-qwd Doree! Ž<> lani ste JU. ki je bil nocoj razposajenih in ustnice vaše so rubin, rekli, d« sh pripravljajte za zad-oci, je sedelo še mlajše dekle.! žlahtnejši kot Ktrubin.. nji izpit." ki je bilo njegova daljna sorod I Ali čutite, kako sem bil v vns Tončka je zrla irgajivo čr-nica. Prišla je iz mesta in je'zaljubljen!"	nega študenta ki je zaljublje-
zdaj hotela \~se videti in v<n1c-; Xi mu odgovorila in se j«* v no bliskal proti njej, a se tako.i ii ter se ni mogla nasmejati' zadregi obrnila k mlademu g"- , na to hudo zagledal v svojega lahnim dovtipom mladega stri-1-podarjn.	tekmeca,
ca. In vsi mladi ljudje okoli; Peirledala jja je vprašujoče.! 4'Nikar m«
OCL
ti
nje so ji hoteli streci in jo zn-1 kot bi hotela zvedeti, kaj misli bavati, vse lepe Wodo so meri- o mladem študentu, le nanjo, in vse pesmi so bile, ",1'ijnio «os|KxIje, Tončka, z njej zapete.	j v* mi trči, saj vidiš, da te ima-
"Koliko grozdja si pozoba-jjo radi, in petrliniVk na tvoji la, Tončka ? Mislim, da ^i ji* j levi strani bi te najrajši pozo-bilo |K)lne košare samega žlalit-j bal.'* je dejal striček. nega, ker imaš tako sladke. Student je zardel in planil
pokonci.
"Ali si slišal, petolineek," so zahrumeli tovariši. Odmaknili so klopi in vsi vprek se gnetli k deklici -s polnimi kozarci, ki ^o zazveneli. Vinska pesem je zakipela, smeh in radost ie sijala deklici na obn\-zu. Crn Student, velik in živih oči, fee je postavil pred Metod i.
"Le kaj toliko govoriš, vsi vemo, da si hodil za študentkami. Na Tončko se še zmislil ni >4 nikoli. Pojdi v klošter. Ofelija, ha, ha!"
»Študent Metod, ki je s^lel poleg nje in jo gledal s svetlimi očmi, se ji je hotel na vso moč prikupiti. Prijel jo je za desnico.
"Ugani sedaj, knj misiim? Pravijo, ako sta si dva po duši blizu, vasta vse misli drugega."
44Ha. ha, potem čisto gotovo ne uganem tvojih misli. In jih tudi nožem vedeti, saj je gotovo, da niso posebno pametne. Ali ne, striček!"
"Kaj pa da. ali fantje bodo hudi nate, če jim boš tako odgovarjala. Zato pa pijmo, in zapeli še nismo nocoj."
Gospodar se je veselo ozrl na deklico in videlo se mu je, da ;je zadovoljen z njo, ker ji ni do zaljubljenega soseda.
"Na zdravje, Tončka, in da bi bila zmiraj tako lepo rdeča in navihana kot nocoj,"
Študent je vzdignil kozarec.
"Oho, kar naprej ne bom trkala 3 tefboj! Saj sem sl&ala, da pojdeš v črno šolo, in navsezadnje bi se rekli, da te jaz za-
toira nocoj ne opominjaito. gospodična! Prove*« ste sladki, vsakdanjost pa je •rrenka."
"Oho. kako pa bo z nevesto? Ali pojde ona mesto vas k izpitu.* <>, potem bi jaz ne bila rada na ti .if nem m^tn!''
v	9	m	m
Shnlent ie bil razburim m
je jeeljaje izgovarjal in za-*el razlagati vr.<to predavani in izpitov.
"Nikar se ne delaj važnega, saj vemo, da so ti paragrafi in pandekti španska vas."
Met od se je hudobno rt žal, saj je komaj čakal prilike, da osmeši tekmeca.
44Ne, nikar, bodite mirni," je u agio planila deklica in prijela študenta, ki je skočil izza mize, da bi se zagnal na sovražnika ki mu jebrenkal brid-
"Lažeš. kako se drzneš, tudi ke resnice.
jaz vem o tebi lepe reči!"
44Na dan z njimi, sicer je pa vse zastonj, Tončka ne bo nikoli tvoja."
"Pustite ga, gospod Dorče, mar mi je, kaj govori oni. Saj ste vendar pameten dečko, in imeni ste zelo všeč," je tiho
"Prej kakor hoja, ti si ve-1 pristavila in se hudomušno ozr-čen študent, vse te poznajo, da la na gospodarja. Ta ji je z gla-
ni s teiioj nič."
"Ti bi jo menda vzel za kuharico. Tončka, ali pojdeš h kaplanu kavo kuhat!"
"Mir, gospoda, bodimo veseli in pijmo! Tončka, pojdi po vino, prinesi dva bokala," je velel gospodar. Nasprotnika sta sedla in «» jezno merila z
vo pok ima I, kot da odirava njene besede.
Zdaj se je začelo mi spodnjem koncu, kjer so sedeli kmečki fantje in dekleta, glasno pričkanje.
"Hana že ni bila tvoja, zakaj bi se hvalil, sram te bodi!"
"Zakaj saj je bila! No, Ha-
KITAJSKO-JAPONSKA VOJNA
Ranjene kitajske vojake vozijo s fronte na trukih v Sanghaj, kjer jih oddajo v vojaško bolnico, ki se nahaja v franooski naselbini.
na, pa reci da ne, ako more«!"
Hana je bila viničarsko dekle zagorelega in koščenega obraza in široka čez pas. Temna rdečica je zagorela na licih, ko je zvpila:
",Nisem 'bila ne, vsaj tako ne, kakor si ti hotel."
"Nikar ne taji, ali mi nisi dala kovača?"
"Kako si nor, ali res misliš,
(Nadaljevanje na 4. strani.) Prijel je Cravauta pod roko in ga odvedel
komtesi de Fontenay.
—	Evo vašega moža, Mina. izročam ga v vaše roke.
In odšel je. Baron in komtesa sta ostala si-ma. Komtesin obraz je tisti hip izgubil svojo navidezno »veselost. Postal je resen in otožen.
—	Kaj ste hoteli storiti. Paul? Izdati me? 0, :?e zagovarjajte se! Nisem vas nehala opazo vati od trenutka, ko ste stopili v dvorano in s t ela sem vam brala vse misli. Ne boste me prelepili. Vem, da ste hoteli posvariti mojega Moža.
—	Res je.
—	Proti svoji obljubi?... To je grdo!
—	Torej naj ga zapustim v nevarnosti, ki i liti preti? O, nt vem, kaj se j" prav za prav zgodilo. Ničesar mi ni povedal. Morda pa stojita oba pred težko nesrečo? Kdo ve. ali bi je
Zupan nit sta povabi na ko-»i e mogla ena sama prijateljeva beseda preprečit; ali vsaj odvrniti... Saj vendar veste, da i-mani iskreno rad oba, vas in njega. Dovolite mi ■iosku-iti, komtesa...!
—	Ne, — je vzkliknila komtesa, — prepozno je že! — Vem že preveč, tla bi mogla zopet najti svoj mir, tu ne pomagajo nobene obljube VSdaj moram priti resnici do dna. To sem trdi")
klenila, nihče me ne bo odvrril od mojega oklepa. Še enkrat vas prosim, ne črhnite niti
rok papir rdeče barve; na njem je z zlatimi črkami napisano povabilo. Začenja se z o-bičajnim besedičenjem: "Vam
na čaist sem dal koznrce lepo umiti," nato sledi — vse po vrsti ugleda — seznam o-eb; vsakdo se podpiše z dostatvkom: "Se lepo zahvali in pridt*." fv koga ne bi bilo, mora to z naj-izbranejšimi besedami pripisa-; ti. Uro pred kosilom je sluga še enkrat prišel, da je povab-l.Vnea spomnil na kosilo. nN-to sledi ceremoni ja pri sprej' -mu /pred h i So. Spredaj stopo ^lnirn. ki drži seznam gostov v višini čela pred seboj, tako da mrve vsakdo videti vsa imena. Potem se vsak trikrat prikloni gospodar,ju in dvigne roke do Čt la.
Miza je okrogla, pogrnjena in dvanajst o?eb. Na mizi so nI i tve porcelanaste skbnle, jedilne paličiee iz slonove kost' in srebra, čase iz kamna in srebrne skodelice s prazen i mi mandelji. Za pijačo je le gorko žganje. (V gospodar komu napije, vidiš, koliko koga ceni; če ie dotični gost visoka oseba, dvigne kozarec do čela; če je toliko vreden ko on, ga dvigne do oei; ee je nižja oseba, le do ust.
Ko izpijejo vsi gostje kozarček žganja na dušek, tedaj se začne kosilo, to se pravi, da si začne vsak gost delati solato, ki je jaiko mešana in sestoji iz listov špinače, iz prekajenega govejega jezika, kuretine, gnja-ti in morsko trave. Ko je ^lata premešana, jo gospodar polije z meseno omako in vinskim jesihom. Vsa jedila, ki kar divje sledijo druga drugi, so tako na drobno ' razrezana, da prav nič ne ne potrebuješ noža, marveč moreš vse s paličicami opraviti. Vse omake in juhe ješ z isto žlico. Vsi tisti drobni priboTljški, ki se nato sledili, so pristno kitajski in tuji Evropejcu, vendar so jako okusni. Na primer smo dobili juho s cmokci, ki so jih vpričo sproti kuhali v nekakšnem sa-movarju. Pa najboljše, kar smo doibili: dušena raca! Začinjena je z gobavo omako in je tako krhka, da -se pod paličicami kar zdrobi. Dobimo tudi osladkane ribe, pečene v masti. Na koncu je kuhan riž, ki je za uiko sleherne ki-taiske pojedine in ki ti pa da jo «v sladki juhi. Od vseh drugih jedil moreš po-u jcoti kolikor hočeš, a riža ne1 r.meš niti zrnea pustiti na krožnik«.
Slednjič <se vsi prav tako slovesno poslavljamo, kakor smo se »pozdravljali in če se komu kolca, je gospodar izredno počaščen. Kolcanje mu je akustični izraz za to, kako je gostu dobro teknilo njegovo krasno
kosilo.
srečnih in jasnih dni njenega življenja že konec, ali jo je res čakala "samo še samota in z ti-puščenost? Obšla jo je vrača želja vprašati moža, uganiti iz njegovih pogledov in besed v s? resnico.
Stopila mu jo naproti, ko se je vračal s stopnišča. kamor je bil spremil zadnjega gostu. Naslonila se je na njegovo ramo in ga potegnila za seboj v salonček kraj svoje spalnice, kjer ju je čakal na mizici čaj kakor vsak večer. Molče sta sedla, kakor da ju ločijo lastno mMi. Po kratkem molku se je komtesa obrni* la k svojemu, v misli zatopljenemu možu rekoč.*
—	Kaj pa je z vami, Anuandf V začetku svečanosti se mi je zdelo, da pogrešate svojo običajno veselost in tudi zdaj ste tako zamišljeni. ..
Grcf je hitro dvignil povešeno glavo, prisilno se je nasmehnil in sklonjen k roki svoje zore je odgovoril:
—	»Malo utrujen sem, to je vse, skrbi pa nimam nobenih.
—	rparu, da bi našli v meni dovolj zaupanja, da bi mi ne skrivali >vojcga gorja, če bi vas težilo.
Pri teli takt) resno izgovorjenih besedah se je Aijniand ozrl na komteso. Senca nemira mu je legla na čelo, odrinil je naslanjač in vstopil v salon, kjer je Imlj vprašal nego odgovoril:
besedice o tem, kar bi moglo odpreti mojeniiri _ Kaj hi me moglo težiti?
/nožu on.
—	V tkak.šen položaj me pa spravljate? Torej naj vam ga povsem izročim ?
—	Nikakor ne. Med nama ostanete vi po vsem nedolžni. Slučajno ste prišli na sled tej; «ajni. Pozabite, kar »veste o nji. To je vse. za kar vas prosim.
—	Pa naj bo, — se je udal Cravant. Poklo-
Komtesa se j'j tesnobno nasmehnila in dejala prijazno:
—	(e je pa \eudar le kaj takega, upam, tla nisem kriva jaz.
Arniand je zadrhtel, potem je pa naglo stopil h komtesi in jo prijel za roko. rekoč:
—	Ne, gotovo ne! Vi ste najboljša, najplt-menitejša med ženami in tudi sami dobro ve-
ni! se je komtesi in stisnil roko Annandu, pri-1 - te, da vas visoko spoštujem. Bog varuj, da ">i tem je pa odšel.	j imel skrbi zavoljo vas. Za vse, kar sem preži-
Ostali so bili samo še intimni prijatelji, po-j vel I p pega iu s/ečuega, se moram zahvaliti tem so pa tudi oni odšli. Grof iu komtesa sta o-stala v svojih tako .krasno razsvetljenih, a zdaj pustih salonih .rama. Ta mučn i samota, ti sledovi zaključene svečanosti so težili sree kom teše de Fontenay. V njih je videla podobo svojega bodočega življenja. Kaj je bilo res p ro-
va in.
— Torej mi je vaše srce še vedno tako u<?a-ao, kakor prej?
Grof je bil oči vidno presenečen. Kaj pomeni i o vprašanje ? — je pomislil sam uri sebi. — Morda pa dvomi?
«Ofllie re^i^s^fv >
ZNAMENITI ROMANI RARLA MAYA
i
Kdo bi ne hotel spoznati' Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I I
IZ fSAGuADA V 8TAMBUL
4 knjige, • slikwi, <27 atnud Vsebina:
Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na bega t Goropa; Dražba En Naer
Cena -----------LM
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, tn strani, ■ sllkaM
Vsebina:
Jezero smrti: MoJ roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri Sama rib; Med Jeddl
Cens ______________1M
PO DIVJfcM SITRDISTANV
4 luUife. IN strani, s slikani Vsebina:
Amadljs* Bou >t Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena _____________IM
PO DEŽELI 8KIPBTARJEV 4 knjige, s slikami. 677 strani
Vsebina:
Brata Aladflja: Kota ▼ »oteskl; MtrMlt; Ob Vardarjn	Cena_____1JI
SATAN IN IdKARlOT
lf knjlf, i slikami. 1714 strari Vseblof:
tsseljend; Tnma letar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Almsden: V treh delih eveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet v divjem »padu; Kefenl milijoni; Dediči
Cena-----
V GOBAH BALKANA
4 knjige, a slikami, »7«
Vsebina:
Kovač Slmen; Zaroka s zaprekami: S gof^b* njkku- **ohamedanzkl svetnik
WINET0V
12 knjig, s slikami. I7U strmd Vsebina.
Prvikrat, na divjem zapadu; Za flvljeoje; NSo-čl. lepa IndlJanka; Prokle«tvo zlata; Za detektiva: Med KomanM In A pači; Na nevarnih potih; Winnetovcv roman; Bana Ear: Pri Koniančlh; Wlunetova smrt; Win-netova oporoka
2 (J T I
4 knjige, s »likaml. 597 strani Vsebins:
Boj z medvedom; Jama dragulje?; Koa-,4ao —; Bih. In njegova poslednja pot
Cena ___________

Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West. I8th Street
S
/
\
T
nOLJB W1R0V1*
New York, Saturday, October 16, 1937
X
TEE L2RG&8T 8WVENE DAILY IN UJ92.
ME MQREM Tl RflZODETI
VI rqmaI IZ ZlVUEUA rttt r7i "Si ax iarmia" prirfoii O
II
O LZA M6LAS NARODA" PRIREDIL: I. K. 62 i O
4 4 Mogoče je to za vašo ženo in hčer še koristno, jaz sam t (»ga ne morem presoditi. Toda na vsak način se bo zgodilo. Veseli bodite, da vaši ženi in hčeri ne odkrijerfi cele vaše podlosti, izrazil se bom zelo previdno. Torej Goseg- zapustite najkasneje v dveh tednih. Garda vam je določila mesečni pritspevek, Jci vam bo skupno z obrestmi od premoženja, za katero ste osleparli Gardo, zadostoval, da boste mogli brez-*kifono živeti, četudi ne boste mogli več taico globoko zajemati kot do sedaj. Vaš sin pa se more že enkrat postaviti :»a svoje noge. Tukaj tudi pripomnim, da denar, ki ga dobiva v svoji sedanji brezplačni službi, prihaja od Garde in mu bo izplačevan še ih*e leti. Do tedaj, upam, se bo kaj na učil, da bo inogel sam za sebe skrbeti. Moj prijatelj ga na meniva, ako se bo dobro zadržal, postaviti za podoskrbuika. J'oda dokazati mora, da kaj zna, drugače bo odpuščen
44 Za vašo gospieo hčer je Garda določila dvajset tisoč mark, ki bodo naložene za njeno balo. Obresti sme porabiti /a nakup pohištva tudi še pred svojo možitvijo. Da vam za selitev in .novo ureditev stanovanja en bo treba plačati iz svojega, >icer nepošteno pridobljenega premoženja, vam dovoljuje Gwr<ia, da vzamete s seboj toliko pohištva z Gosega, kolikor ga potrebujete in vam poleg tega še dovoli deset tisoč mark. Vaša gospa soproga in vaša gospica hči se morete od Garde jKrsloviti. kadar hočete. Vi pa grajskega praga ne smete več prestopiti, ravno tako ne vaš sin Hans, ker se proti .noji nevesti ni tako obnašal, kakor se spodobi. Prosim, da mu to sporočite,
44Sedaj pa vam nimam ničesar več povedati s svojim bratom kar je

KDOR GA VNAPREJ SAROtl Ml' POŠLJEMO VELIK
ZEMLJEVID združenih držav
kateremu je dodanih prt zgodovinskih zemljevidov Amerike.
Na rirujji strani zemljevidu sc iim-na vseli simcriškili turst iu
koliko prebivalcev Imajo. Nadalje:
Koliko prebivalcev jc imela v?tika aim-riška država pri predzadnjem !n pri zadnjem ljudskem Štetju; glavno mesto vsake dr žnve iu število prebivalstva. Zračna razdalja miti večjimi mesti.
Zgodovinski [Hxlatki posameznih držav.
Razdalja med ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, Itd. VELIKOST 17 x 24 paleev Kdor naroči Koledar sedaj, lin
dobil ta zanimiv zemlje* id
brezplačno.
V PREDPRODAJI —
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1938
IZIDE NOVEMBRA MESECA
?60 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA ... POVESTI,. ZEMLJEPISJE ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOV •IE. . . S SLIKAMI .
LETOS BO POSEBNO ZANIMIV
Cena Koledarja je 50 centov.
NAROČITE PRI:
KNJIGARNI
Glas Naroda"
66
-IG West 18th Street
New York
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
asgggysaaaBc;
1(J. oktobru: Kei v Ueuua
-U oktobra: (jueen Alary v
Cherbourg
nje, da je Garda videla čini več sveta, nato pa se je Werner ~ , • ^r(iTT1 Preselil na Ranek. Klaus in Rena pa sta gospodarila na i . • v . . ...... . J °Y7'Bur^verbenn. Oskrbnik Xraman se je moral s svojo Liziko
m bratom k vasi soprogi in liven in i ima bom povedal,. Tir°i;i.: __	i • * v ?- -	, J; , ,
. u u,	i - x j. . * j i preseliti na Crosejr, da je tudi tamosnje posestvo oskrboval
potrebno. H koncu vam hočem tudi se povedati, da se! prav ni- ge nj	^	'	dl*
je moj brut Klaus zaročil s gospieo Reno I loll. To je pastor ka Džorža Persika. prijatelja barona Ernsta Raneka, in samo okolšeina, da jo je Garda vzela za svojo tajnico, je odkrila grozote, ki ste jo prizadeli svoji nečakinja"
Nepopisen je bil pogled, s katerim je baron Ranek pogledoval oba brata, ko sta s kratkim priklonom odšla.
Wi»rn« r in Klaus se nato naznanita pri Ranekovi ženi in hčeri. Obe najdeta v družabni sobi. Lena se zopet hoče takoj s koketnim smejanjem oprijeti Klausa, toda obstoji kot • »kamenela, ko pravi Werner:
"Prišla sva, milosti ji va gospa, milosti jiva gospiea, da vama sporočiva, da sva se včeraj oba zaročila, moj brat z uospieo Hollovo, jaz pa imam čast, da vam naznanim svojo zaroko z gospieo Gardo Ranekovo, vašo nečakinjo."
Lenin obraz dobi spačen, trd izraz, toda njena mati ne izgubi svojega dostojanstva. Ker ni vedela, kako laž je njen mož natvezil Gardi, zaradi Gardine zaroke ni bila pr.av nič pros nečena; da pa Klaus Sassen ni več prišel v poštev kot Lenin ženin, jo vendarle nekoliko preseneti. In z dobro prostodu-Šnastjo jima čestita. Za Wernerja postane težavno baronici dati nadaljna pojasnila. Proti ženam se možje slabo bojuje jo. Tako samo pravi:
"Velecenjena, milosti jiva gospa, žal, da moram temu veselemu sporočilu pustiti slediti manj razveseljivo. Povedati vam moram, da je moja nevesta prisiljena vas prositi, da s svojo družino zapustite Goseg, kakorhitro vam je mogoče. Da |>a to razumete in o Gardi ne boste mislili, da je brezsrčna, vam moram povedati, da se je vaš gospod soprog nad svojo nečakinjo tako pregrešil, da ga nikdar ne more in tudi noče videti. Žal, da morate njegovo izgnanstvo tudi vi deliti. To Garda zelo obžaluje in četudi svojega strica ne mara več videti, in se od njega tudi ne bo poslovila, jo bo pri visein tem veselilo, če se bo mogla od vas posloviti. Zato vas prosi, da pred svojim odhodom še enkrat pridete na Ranek."
Kot otopeli strmite obe dami v brata.
"Moj Bog — kaj pa se je zgodilo!" vpraša baronica Ranek, mogoče prvič v svojem življenju brez premagovanja.
"Prosim, prosite svojega mož«, da vam toliko pojasni, kolikor se mu zdi potrebno. Reči vam moram samo, da je vsemu temu žalostnemu razdoru kriv samo on. Sedaj pa, eenjena, milostljiva gospa, dovolite, da odideva in vam že-hmo za bodočnost vse najboljše. Prosim, povejte še svojemu gospodu soprogu, da bo vse, kar je potrebno, med nami izvršeno pismeno, kajti tudi jaz ga nočem več videti."
S tem se brata poslovita in pustita obe preplašeni ženski sami. Obe takoj v svoje mrazburjenju hitite v baronovo pisarno in ga oblegate s tarmanjem in izpraševanjem. Imel je nekaj zelo neprijetnih ur, in naj bo takoj tukaj povedano, da je tega dne na svojem dostojanstvu mnogo več izgubil in slišal mnogo več očitanj, kot še kdaj v svojem življenju. * * *
W emer in Klaus se vrneta na Ranek in poročata o svoji kazenski ekspediciji. Garda se nekoliko joka zaradi svoje lete in Lene, toda vendar smatra vse za prav in dobro, kar je Werner napravil. Nekaj dni zatem jo obiščete teta in Lena, ki ste sicer storili samo svojo dolžnost, toda od Garde ste izvedeli mnogo natančnejšega o grehih moža in očeta, kot pa ste pričakovali. Garda pa jima pravi:
"Dovolite mi, da o tem molčimo. Da vas moram pregnati, naj vama bo v dokaz, kako globoko me je moj stric Ka-rol žalil in mi Škodoval. Zelo mi je žal, da eem primorana napraviti tako, da ste tudi vedve skupno ž njim kaznovani, toda, žal, drugače ne gre."
Tako se poslovite mati in hči, sicer nič bolj na jasnem, toda v prepričanju, da je mož in oče moral napraviti nekaj zelo slabega. Obe kakor tudi Hans, ste bili prepričani, da je I napravil velikansko neumnost.
V resnici so čez dva tedna zapustili Goseg in so odpotovali v Berlin. Hans je prejel poročilo o tej premerobi deloma od svojega očeta, deloma od Lene in si je mogel sam misliti, kaj je oce zagrešil.
Nefoo Gardine sreče od sedaj naprej ni več zatemnelo. Zelo kmalu je postala Wernerjeva žena in skoro ob istem času je tudi Klaus peljal Reno pred oltar.
Na oibe h ženitovanjih so bili navzoči vsi, ki so bili ž njimi v kakem stiku, celo Renina polsestra Dagma je prišla s svojim možem in se ni mogla nečuditi, kako sijajne^ moža si je Rena izbrala. Zato je bila tudi takoj pripravljena z Reno stopiti v tesnejše zveze, toda Rena je smatrala za boljše, da ostane i njo v primerni rndalji.
Stonier Garda it* šla na dališe ženitovanjtM potova-
li pritoževati, kajti poleg gospodinje je sedaj dobil še gospodarja, s katerim je bilo ravno tako lahko delati kot z Gardo.
Nad Hurgverbennm in Ranek o m so vlad'ale najtesnejše zveze. Kadarkoli je bilo mogoče, sta prišla mlada* para skupaj in pozimi, kadar ni bilo mnogo dela, so redno vsi štirje Jiodili na daljša potovanja, da so ostali v zvezi z vnanjim svetom.
Garda in Rena sta si ostali zvesti prijateljici in vse štiri je vezalo čudovito složno razmerje.
Na gradu Raneku in na Bnrgverbcnu je vladala nekaljena sreča in Neuman na Gosegu se ni pof-util nič manj srečnega ter je bil gospodarjem na Raneku iz tsrea hvaležen in naklonjen.
KONEC.
oktobra: Vuicauiu v Trst Ctiumpluiu v Havre
JU. oktobra:
Hromeli v Hreinen -7. oktobru:
Aijuitauia t Cherbourg J8. oktohra:
lie de France v Ilavre 30. oktobia: CoDte (li SaToia t Uenoa
i novembra:
Kuroiia v Bremen u. novi-mbra: (Jumi Mary v L'lii'rbuurg
U. novembra: Lafayette v Havre Kotua v tleiioa 10. novembra: Normandie v Ilavre
Aquifania v Cherbourg
Saturnia v Trst
12.	novembra: Bremen v Bremen
13.	novembra: Hex v Genoa
17. novembra: Queen Murv
v Cherbourg
'JO. novembra: Cbamplain v Havre Conte di Savioa v Genua
24. Dovemlira:
Normam!ie v Havre B^rengaria v Cherbourg
novembra: Kuropa v Bremen -T. novembra: VuUatiia v Trst
1. decembra:
Queen .Mary v Cherbourg I 4. decembra:
Lafayette v Ilavre Rex v Genoa 8. decembra: Xormantiie v Ilavre Aquitanla v Cherbourg 11. decembra:
Itoma v Cenoa lu. decembra: Queen Mary v Cherbourg Kuro|>a v Bremen Conte d i Savola v Genoa -J. decembra:
Aquitania v Cherbourg 2H. de<*embra:
Aquitania v Cherbourg St. decembra:
Saturn ia v Trst 26. decembra:
Nitrmandie v Ilavre
RAZNE VESTI
VOJAŠKA SLUŽBA
TURŠKIH ŽENSK.
Turška narodna skupščina je nedavno sprejela zakon, ki ureja vojaško islužbo za ženske v turški vojski. Ženske, ki bodo spoznaue za sposobne za vojaško službo, bodo morale odriniti za dva meseca na vež-banje. Izurili jih bodo predvsem za stružno službo. Pozneje bo turškim ženskam o-mogočen-a tudi višja vojaška iz- TOLARJI MARIJE obrazba. Velik del ženskih re- TEREZIJE V ABESINIJI. krutov bodo porabili pri sanite. italijanski podkralj v Ab<-i' ti, tiste, ki se bodo odlično iz- niji j(4 ^dil, da znaša %Ted-kazale pa bodo lahko dosegle j nost tolarjev Marije Terezije, celo ealstniski cm Turška va-,ki jih Abes i nc i se vedno nai-da je objavila, da traja vojaška, lH)lj coniirt 10 50 ]ire s to od. oln-eznost za moške posiliomal. rodbo je hotol propror.iti ^ do 60 let starosti.	|Vf>ljrnp ^klliao}je in izenar.iti
1 vrednost tega srebrnega donar-|ja z vrednostjo srebra na ino-stranih trgih.
ZAZNAMOVANI ŽEPARJI.
Pameten predlog si je izmislil bukareški policijski predstojnik. Predlagal je runiun-skemu ministrskemu pmlsed-niku, naj bi a-sciii osebam, ki bi jih dvakrat zalotili pri žepar-stvu, pobarvali ušesa in roke z neko rdečo barvo, ki se ne da zmiti. Ker se žeparstva na Ru-munskem čedalje bolj širijo, menijo, da bo ministrski predsednik ta predlog sprejel.
ADVERTISE IN ' GLAS NARODA"
VEČER V GORICAH
(Nadaljevanje z 3. strani.)
da bodo gospodične tvoje, ako se včasih pošalijo s teboj! Ha, ha! Nor si kot Janičev Nace."
Izza kostanja je priletela vi-niČarica Lojza in povedala:
"Dva se bijeta tam za braj-do, s pestmi se dajeta!"
Gospodar je pogledal po omizju. V resnici, študentov ni bilo nikjer.
"Vraga, sedaj je dovolj tega »pasa! Matjažek, skoči in ju pripelji k mizi, vzemi še Mar-i tina s seboj. Vidiš, Tončka, toga si samo ti kriva. Zato se tolčefra, o vražja petelina! Zadnji čas, da vse povem, to jih bo streznilo."
Tončka je sedla k mlademu gospodarju.
"Nikdar ne pravite, spat pojdimo."
"Saj zato smo se zbrali. Nocoj je lepa noč, vse zvezdo so zunaj, kot nalašč za naju!"
Študenta sta se vrnila, vsa srdita in temnih oči.
"Nista hotela narazen," je pravil Martinek in udaril z močno roko po mul.
"S silo sem ju moral, in navsezadnje bi jo bil kmalu jaz skiupil."
Tončka je zopet nalila kozarce, in gospodar je vstal.
"Da ne bo Tončka med vami za jabolko prepira, jo vam predstavljam kot svojo nevesto. Sezita si v roke, dragi Metod in ti Dorče! Nalašč nisem poprej tega razodel, seda i mi jc žal, ker sta prehuda zaljubljen, ca. Trčimo zato. Noeoj ne
BOŽIČNI IZLETI pod Osebnim ^odstvom v JUGOSLAVIJO
OPPLUTJA IZ NEW TORKA:
BERENGARIA 25. nov. . QUEEN MARY 2. dec. AQUITANIA 8. dec. . QUEEN MARY 15. dec.
Za vsa navodila so obrnito na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street	:.:	::	New York
m Direktni
Kksprehiii vlaki od
Pariza do
Jugoslavije
gremo spat, pred no ne gredo zvezde."
Veselo se je smehl jala Tonč-' ka.
"»Nisem vedela, imam toliko kavalirjev. Saj ostanemo prijatelji."
"Gospodična, Tonč je tudi zaljubljen v vas. Povedal mi je, in da se obesi, ako ga ne u-slišite!"
" Sedaj je že prepozno, ker je uslišala mene! Torej, pijmo na zdravje neveste, in tako bodimo veseli, da bodo še črički strmeli nad nami."
ftele jutro je raKgnalo Vffselo družbo. Po dva in dva sfca se izgubila med klanci in šumami.
Z
EMLJEVIDI
KAMNIŠKE PLANINE . . . OTOK BLEŠKI . . . BOHINJSKO JEZERO .. . TRIGLAV . . . KRANJSKA GORA . . . SAVSKA DOLINA . . . GOLICA... BEGUNJE... ŠT. LOVRENC NA DOLENJSKEM . . . ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... OTOČ-CE PRI NOVEM MESTU... CERKNIŠKO JEZERO ... CELJE ... LOGARSKA DOLINA . . . ROGAŠKA SLATINA ... ITD. — 87 SLIK v fi
' Najlepši Nasi Kraj
i"
87 izbranih fotografij v finem bakrotisku.
$i
TrigUviko jezero
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York
stenski zemljevidi jugoslavije
Na močnem papirju ■ platnenimi pregibi ............7.W
pokrajni ročni zemljevidi:
Jugoslavija-
Dravska Banovina
canada
30
.30
.40
združenih drŽav
VELIKI .................40
MALI ....................IS
nova evropa
.60
zemljevidi posameznih držav:
Alabaaaa, Arkanmw. Arlrona, Colorado, Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana. Misslppi. Washington, Wyoming .............25
mtnois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ........«... .40
NaroČilom Jo prfloiiti denar, hodi d t gotovini. Money Order ali •ottne znamke po 1 alt t centa. Ce potljete gotovino, rekpmaodl-rajto pisme
KNJIGARNA *GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York. V. T.
rmm