i
list delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih
Ljubljana, 15. februarja 1974 - Številka 3
Angažirani strip
. ,.||| .l; n m ]llL
Potrošniška družba smo! Vse smo prodali za denar: delo, prosti čas, želje in okus. Zadolžili smo se že vnaprej — in prodali tudi tisto, česar nimamo, kar še nismo naredili, ustvarili, raziskali.
■j- Razdali smo se za tako imenovani standard, napredek in vse, kar je moderno. Vse, kar je in kar ni naše; tudi naravo smo prodali za denar. Vnovčili smo se. — Denar — zakaj ne bi tudi ta enkrat nastopil kot subjekt?
" Najbolje ve, kod kroži, za kaj se daje ali v kaj se prerodi. Ve, koliko ga pride v roke delavcev, da postane hrana in obleka; ve, koliko ga pride v roke kmetov, da postane orodje, obdelovalni stroj, umetno gnojilo; ve, koliko ga pride v negovane roke in postane svila, zlato, drveča pločevina; ve, koliko ga pride v blagajne ustanov, kjer ga pretope v učila, gugalnice, cvetje na gredah ali umetniško podobo sonca, ki nikoli ne zaide. Ni mogoče našteti vseh poti, kijih prehodi denar, vseh njegovih preobrazb. Govori denar:
7 Nekaj je narobe! Strah me postaja! Vselej sem veljal samo kot sredstvo - ali kot merilo za ovrednotenje naravnih bogastev, človekovega dela in ustvaijanja. Zdaj pa mnogim posameznikom in družbam postajam edini smoter! Za mene in zavoljo mene so Popravljeni uničevati naravo, zapostavljati umetnost in celo vzgojo, skratka: uničiti sebe! Toda, če se to zgodi, tudi mene več ni! Sam po bi nisem nič! Nisem niti kamen, ki lahko stoletja kljubuje zobu časa, niti zrak, ki pomeni življenje, niti žarek, ki obarva list in cvet. osem kruh, ki lahko nasiti lačne. — Ljudje, strah me je!
Vprašanja o marksistični Usmerjenosti univerze ni mo-§°če ločiti od vprašanja, ali %7gaja univerza zgolj strokovnjake — specialiste, koliko pa ^di razgledane ljudi, ki imajo P°sluh za širše družbene pro-l®me v družbenem produkcij-skein procesu in razvoju samo-upravnega socializma.
. Že dosedanja prizadevanja, ? . postalo marksistično iz-n Sevanje sestavni del celot-pedagoškega procesa, so 7113 Pozitivne rezultate. Neka-u ,re. fakultete že imajo v svojih Cnih programih predmet D’^0Ve družboslovja", ki naj študentu celostno marksi-P^no znanje in ga seznani s Popravno socialistično c a ni ost jo. Programski kon-P* Predmeta bo treba še iz-štnrU Hiti f3^0' da bo omogočil ^ dentom globlji vpogled v sobna družbena dogajanja; pri 01 bi kazalo upoštevati tudi
S SEJE KOMISIJE CK
Mesto in vloga marksističnega izobraževanja v visokem šolstvu
poprejšnje znanje študentov o teh vprašanjih. To znanje pa je različno glede na vrsto srednje šole, na kateri so študenti maturirali m razumljivo je, da je treba temu prilagoditi tudi obseg predmeta. Na splošno namreč velja, da študenti, ki pridejo na univerzo, zelo malo vedo o temeljih marksizma, slabo poznajo samoupravni razvoj naše socialistične družbe ipd to dokazuje, da je družbo-slovna problematika na srednjih šolah marsikje zgrešeno obravnavana. Predavatelji često površno, neživljenjsko in suhoparno posredujejo osnove marksistične teorije in našega
družbenoekonomskega razvoja. Posledica tega je, da se učenci uče snovi brez logike, na pamet, to pa seveda ne more dati zaželenega znanja. Zato bo treba še bolj posvetiti skrb za družboslovno izobraževanje predvsem na tistih visokih in višjih šolah, ki vzgajajo učitelje za srednje šole. V ta namen bi morala veljati posebna skrb pripravi programa marksističnega izobraževanja in socialistične vzgoje v visokem šolstvu, ki mora temeljiti na marksizmu kot znanstveni teoriji in kot revolucionarni ideologiji delavskega razreda. Le tako družboslovno znanje bo dalo mlademu
intelektualcu tiste sposobnosti, da bo svojo življenjsko pot, svoje ideale, življenjske načrte in vsakodnevno prakso povezoval z bojem delovnega človeka za osvobajanje dela in osebnosti nasploh izpod ostankov vsakršnega socialnega in ekonomskega izkoriščanja ter ekonomske in politične odtujitve.
Da bi programski koncept marksističnega izobraževanja resnično zaživel, na večini fakultet že prihodnje študijsko leto, je treba poskrbeti za predavatelje, ki bodo strokovno usposobljeni za tovrstno pedagoško dejavnost. Pripraviti bo treba poglobljen program po-
Preproste misli o sodelovanju
Vprašali so me, kaj mislim kot učitelj, kot univerzitetni delavec in kot rektor ljubljanske univerze o sodelovanju s študenti Tole mislim:
Začne se s sožitjem. Le-to je lahko tudi pasivno: živeti drug zraven drugega in - dmgmimo drugega Prav gotovo premalo, da bi lahko govorili o sodelovanju. Za to in pred tem mora biti še medsebojno razumevanje. Za marsikaj, na kar študent in profesor gledata z različnih zrelišč: za poklic učitelja, ki -predvsem - daje, in slušatelja, ki - spet predvsem - jemlje, zbira, sprejema, kar mu šola nudi Za naloge učitelja, ki si prizadeva vzgojiti nove generacije z globljim in širšim znanjem, s širšo razgledanostjo in z bogatejšimi človeškimi lastnostmi; za naloge študenta, ki želi (ali bi vsaj moral želeti), da bi konec študija odšel z univerze kot zrela, samostojna, pogumna osebnost, sposobna za naloge v poklicu in v družbi Za odgovornost učitelja univerzi in družbi, ki sta mu zaupali vzgojo mladine; za odgovornost slušatelja, da bo potrdil pričakovanja družbe, šole in generacije. Ta pričakovanja včasih niso istovetna; če bi zmerom bila, bi ne bilo napredka. Razumevanje za leta, nazadnje: dvajset, trideset, štirideset let tudi ni zanemarljiva razlika v starosti. Če drugega ne, pa te upravičuje, da vidiš - iz lastnega opažanja - več tega, kar je že bilo, in posledice, ki jih je nekoč rodilo.
Na medsebojnem razumevanju lahko začnemo graditi sodelovanje Danes je to bliže kot kdaj prej. Mit o profesorju in študentu, ki si stojita nasproti na raznih bregovih reke (ali na različnih straneh barikad), je mimo. Če se mora profesor po sili razmer pojavljati sam na dnu predavalnice sredi devetih dvigajočih se krogov avditorija, to samo dejstvo še ne more biti povod za očitek o ekskatedratični odtrganosti učitelja in o njegovem nerazumevanju do študenta. Ni odločilno, iz leakšne paspektive gledajo slušatelji predavatelja, marveč kako gledajo nanj. Ne, odkod govori študentom, temveč kaj jim govori in kako.
V zapletenih odnosih, ki jih prinašajo neogibna trenja med slušatelji in učitelji, se mi znova in znova vsiljuje primerjava z družino, z razmerjem med starši in otroki Pogledi in nazori so si lahko navzkriž. Če med starimi in mladimi ni razhajanj, je bržčas nekaj narobe: ti ali oni so zatrli drugo skupino. Razhajajoča se mnenja pa ne prizadenejo čustvene povezanosti in solidarnosti med člani družine. Napaka se obsodi, ne pa hkrati namen in osebnost tistega, ki jo je storil. Le-ta, član družine, bo še nadalje deležen podpore in pomoči
Tako približno gledam na povezanost med učitelji in študenti ter na sodelovanje, ki mu je takšna zveza pogoj in jamstvo. Izjeme, ki kdaj pa kdaj porušijo razmerja, kot smo jih nakazali, ne smejo voditi k posploševanju in skupinskemu odbijanju, ne na tej ne na oni strani Skratka, študentu želimo vcepiti zavest, da je univerza njegova, da je njegov dom, kjer bo vselej našel razumevanje; pa da bo vedel, da razumevanje ni isto kar brezpogojna podpora njegovim idejam in stališčem.
Rektorju in vsem, ki mu na univerzi stoje ob strani, ni lahko pri odločitvah. Navezanost na študente in razumevanje za njihove napake, četudi storjene v iskanju novega in bolf šega, ne ublaži njegove odgovornosti, da zagotovi redno delo na univerzi ter njen razvoj in ugled, kar hkrati pomeni zagotoviti nemoteno rast slušateljev in podporo njihovim prizadevanjem, da bi čimprej postali samostojne osebnosti v stroki, v univerzitetnem življenju in v družbenem razvoju.
JANEZ MILČINSKI
diplomskega študija, ki bi za predavatelje marksizma usposobil diplomante družbenih ved, v podiplomski študij marksistične teorije pa bi morali vključiti tudi diplomante drugih fakultet. Tudi ti bi se lahko usposobili, da bi študentom svoje stroke kar najbolj razumljivo podajali osnove marksistične znanstvene misli in samoupravnega razvoja naše socialistične stvarnosti. Problem kadrov za družboslovno izobraževanje v visokem šolstvu je treba reševati dolgoročno, ker je samo tako mogoče zagotoviti resnično marksistični družboslovni način dela v pedagoškem procesu.
Ob tem pa bi bilo treba zagotoviti povezanost teorije s prakso, nenehno verificirati pridobljena marksistična spoznanja v družbeni praksi,
posebej skozi samoupravno delovanje študentov in njihovih učiteljev. Za sodelovanje pri pedagoškem procesu marksističnega izobraževanja bo treba pridobiti ugledne in izkušene družbeno-politične delavce, ki so nosilci posameznih najnaprednejših zamisli in rešitev v konkretni družbeno-pditični in samoupravni praksi v organizacijah združenega dela in organih družbeno-političnih skupnosti.
O problemih marksističnega izobraževanja in socialistične vzgoje v visokem šolstvu je razpravljala na svoji zadnji seji tudi komisija CK ZKS za družbenopolitična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejno-po-litično usposabljanje komunistov in sprejela nekatere konkretne sklepe.
še NINA KOMPARIČ
Učenje angleščine iz kasete je bolj zanimivo, če diaprojektor, kije vezan na magnetofon, prikazuje še slike. Fotografija je z razstave vzgojno-izobraževalne tehnologije ZDA, kije bila do 14. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Foto: inž. M. Novšak
Nestvarno obveščanje - neodgovorne »ocene«
Na plenarni seji RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je bila letošnjega 7. februarja so člani plenuma razpravljali o nalogah sindikatov na področju družbenih dejavnosti v zvezi z organizacijo splošnega ljudskega odpora. Od številnih nalog, ki jih imajo sindikati tudi na tem področju, naštevam le tiste, ki zadevajo vse vrste šol: pedagoški delavci na šolah bodo morali še bolj zavzeto sodelovati, posredovati mladim izkušnje s področja obrambe in zaščite ter pridobitev naše revolucije.
Plenum je nadalje ugodno ocenil prizadevanja republiškega odbora in osnovnih organizacij za urejanje samoupravnih odnosov v združenem delu na področju družbenih dejavnosti, saj je tudi iz informacije razvidno, da je bila izvedena vrsta konkretnih akcij, pripravljenih pa je bilo tudi več gradiv za pomoč kolektivom pn ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Pri tem so ostro obsodili nestvarno obveščanje o dejavnosti pri samoupravnem organiziranju na področju družbenih dejavnosti. To je v veliki meri objavljalo dnevno časopisje, pa tudi nekatere samoupravne skupnosti so .dajale neodgovorne „ocene“ o sodelovanju našega sindikata. Razumljivo je, da svojim delom še ne moremo biti povsem zadovoljni, saj niso sodelovah vsi enako zavzeto, čeravno je to dolžnost vsakega člana. Ne moremo pa dopustiti, da bi posamezniki neodgovorno obveščali javnost o dejavnosti našega članstva ali organizacije.
Plenum se je zavzel ža to, da bodo občinske sindikalne organizacije izdelale skupno z občinskimi štabi nadrobne analize vsebine statutov ter pregled dejavnosti sindikatov na področju samoupravnega organiziranja.
V razpravi o osnutku družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v tem letu je bilo poudarjeno, da je treba na vseh področjih, kjer člani delajo, podpreti našo skupno akcijo za financiranje programov dela interesnih skupnosti.
Ob koncu seje so bili člani plenuma obveščeni še o poteku ustanavljanja sindikalnih konferenc. Republiški odbor namreč ugotavlja, da poteka ustanavljanje konferenc v občinah v redu, za ustanavljanje konferenc na ravni republike pa do sedaj še ni dovolj izjav.
Plenum je sprejel tudi sklep, da naj republiški odbor predlaga izobraževalni skupnosti SR Slovenije sklenitev samoupravnega sporazuma o zbiranju denarja za financiranje izgradnje domov učencev srednjih šol v SR Sloveniji.
Kot začetni delež pri oblikovanju sklada za financiranje izgradnje domov učencev srednjih šol bo dal republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije 60.000 din. Razen tega je bil sprejet tudi predlog o višini prispevka za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu ter za spomenik žrtvam Orjune v Trbovljah..
S. PEVEC
Učna obveznost in nagrajevanje učiteljev četrtih razredov v osnovnih šolah
Učitelji četrtih razredov občin Ptuj in Ormož, zbrani na aktivu v Ptuju, dne 23.1. 1974, protestiramo in zahtevamo pravilno razlago učne obveznosti ter pravično nagrajevanje učiteljev četrtih razredov. Delovne skupnosti razlagajo, da nam pripada nagrada po učni obveznosti, ki jo določa zakon o osnovni šoli, to se pravi enaka nagrada kot učiteljem v drugih razredih, ki imajo manj učnih ur tedensko. To nikakor ni v skladu z našo samoupravno socialistično ureditvijo, saj je v nasprotju z osnovnim načelom — nagrajevanja po delu.
Učiteljeva učna obveznost, kot jo določa zakon o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 6-51/63, št. 14-168/69 in št. 31-276/72), nikakor ni identična z delovno obveznostjo, ki znaša 42 ur tedensko. Razumljivo je, da pri nagrajevanju ni logično upoštevati zgolj zakon o učni obveznosti, temveč resnično opravljeno posameznikovo delo.
To kaže, da se upošteva učiteljem pri nagrajevanju 20 učnih ur tedensko, ostalo se dopolni do 42 ur z opravili, ki jih našteva zakrni o osnovni šoli po drugem odstavku 71. člena.
Toda to načelo upoštevajo
naši financerji samo na predmetni stopnji, kjer dobijo učitelji plačane nadure nad 20 učnih ur tedenske obveznosti. Tako rešitev torej zahtevamo tudi učitelji četrtih razredov.
Zakon o osnovni šoli s svojimi določbami sicer določa globalno razmerje med poukom in drugimi delovnimi obveznostmi, z ničemer pa ne povezuje tega z nagrajevanjem v delovnih skupnostih ali z merili financiranja, ki so jih sprejele izobraževane skupnosti. Nagrajevanje torej ne more temeljiti zgolj na zakonskih določilih o učni obveznosti. Menimo, da so delovne skupnosti, temeljne izobraževalne skupnosti in republiška izobraževalna skupnost odgovorne v skladu z načeli delitve po delu, da uskladijo nagrajevanje učiteljev v četrtih razredih z njihovim delovnim prispevkom pri uresničevanju celotnih vzgojno-iz-obraževalnih nalog šole.
Učitelji četrtih razredov zahtevamo od vseh odgovornih forumov, da čimprej rešijo ta problem tako, kot je to urejeno za učitelje na predmetni stopnji v osnovnih šolah.
AKTIV UČITELJEV ČETRTIH RAZREDOV OBČIN PTUJ IN ORMOŽ
Republiška izobraževalna skupnost
Izvršni odbor še vedno brez predsednika
Bolezen najnovejšega časa je prepričanje, da so besede več kot dejanja. Če so napisane na papir, posnete na magnetofonski trak ali pa če je seja ovekovečena celo na filmu — je to največ, kar je možno doseči. Smoter nam predstavlja „do-kument sedanjega stanja11 — ne pa napredek ali izboljšanje. Zato imamo mnogo tehtnih razprav in poročil, podprtih s številkami in drugimi dejstvi — nimamo pa jasnega načrta za delo na področju našega šolstva, npr. za prihodnjih pet let. So predlogi, dobre študije - manjka pa enotno zagotovljene materialne osnove in pa strokovnjakov, ki naj izpeljejo akcijo.
Tako izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije še vedno razpošilja številne fonnu-larje — ter sprejema izpolnjene; ugotavlja finančno, kadrovsko in strokovno stanje po šolah, zasleduje ter po najboljših močeh nadzoruje in ureja štipendijsko politiko, vodi dolge seje, polne čuta odgovornosti in kresanja mnenj — četudi že pol leta nima predsednika. Vsi člani izvršnega odbora' (seje vodijo posamezniki po abecednem redu) čutijo vse večji pritisk dolžnosti, saj je nekatere vloge,
sporazume, finančne načrte in podobno treba rešiti ali sprejeti takoj — nihče od članov pa ne čuti moralne pravice, da tako rekoč neimenovan ali samozvan prevzema odgovornosti, ki mu ne pri tičejo.
Na zadnji seji, dne 30. januarja, so izvolili operativno skupino, ki šteje tri člane izvršnega odbora poleg vsakokratnega predsedujočega ter tajnika izobraževalne skupnosti SR Slovenije. Največ in najbolj nujno ukrepanje jih čaka na področju dmžb enega dogovarjanja o
osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974. Članic družbenega dogovora je 14. V 1. členu piše:
„Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo pri urejanju novega sistema programiranja dela in oblikovanja sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, ob uresničevanju ustav-nih načel o združenem delu in resolucij o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 delovali v skladu s tem družbenim dogovorom; pri tem ima Izvršni svet Skupščine SR Slovenije vlogo pobudnika celotne akcije, njenega spremljanja, izvajanja in usklajevanja.11
Drugi udeleženci — da omenim le Socialistično zvezo delovnega ljudstva, Gospodarsko zbornico Slovenije in Skupnost slovenskih občin — si bodo prizadevali ,,za seznanjanje vseh samoupravnih interesnih skup-
nosti, za smotrno pridobivanje in racionalno uporabo sredstev.11
Kaj ima po prihodnjem družbenem dogovom prednost?
Z investicijami je treba povečati zmogljivosti strokovnih šol in domov, posvetiti vso pozornost (in tudi denar) izgradnji zdravstvenih objektov, razvoju kulture in telesne kulture ter povečanju kapacitet za dnevno varstvo otrok zaposlenih staršev. Torej — sama znana in že neštetokrat utemeljeno in izčrpno obravnavana področja. Manjkajo — ponavljam — enotno zagotovljena materialna osnova in strokovnjaki, ki bi izpeljali akcijo. Nekaj zagotovila predstavlja to, da ima Izvršni svet SR Slovenije vlogo pobudnika celotne akcije. Ali ne bi bil najboljši začetek akcije, da bi izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije vendarle že dobil predsednika?
NEŽA MAURER
Marksistična zasnovanost vsebine vzgoje in sistema izobraževanja_________________
Sočasno s sprejemanjem nove ustave, v kateri je poudarjena in postavljena v ospredje odločujoča vloga delavskega razreda, poteka med našimi, žal le vrhnjimi družbenimi in političnimi strukturami ideološka bitka ob gradivu za 10. kongres ZKJ, ki govori o resnično marksistično zasnovanem sistemu vzgoje in izobraževanja.
Mnogi med njimi, močno obremenjeni z malomeščansko miselnostjo, sicer na veliko govorijo o idejno angažirani šoli, hkrati pa nasprotujejo in s prefinjenim taktiziranjem (npr. razprave, koliko bo zvezni partijski dokument obvezen za republike) v kali preprečujejo vsako akcijo, ki bi imela za posledico dokončno likvidacijo našega buržoazno zasnovanega srednješolskega sistema. To nam lepo ilustrira odpor na zahtevo, ki je navedena na strani 18 pod točko 4. 2.: „Nobena šola niti oblika izobraževanja nima pravice pripravljati mladino izključno za študij.11 (Glej brošuro: Osnove idejne platforme reforme vzgoje in izobraževanja in program njene realizacije, Beograd okt. 1973 -Predsedništvo saveza komunista Jugoslavije). Zgoraj navedena zahteva temelji na naslednjih marksističnih stališčih: V Manifestu komunistične partije11 sta Manc in Engels zapisala (Marx-Engels, Manifest komunistične partije, CZ 1947, str. 38), da bo proletariat po zmagi proletarske revolucije med drugim uvedel javno in brezplačno vzgojo vseh otrok, odpravil tovarniško delov tedanji obliki in združfl vzgojo z m» terialno produkcijo.
V Kapitalu I. na_strani 545 pravi Manc: ..Združitev produktivnega dela s poukom je eno izmed najmočnejših sredstev za spremembo današnje družbe11, torej v prvi vrsti zategadelj, ker to dviga zavestnega nosilca teh sprememb — proletariat. Potemtakem je tudi v ..Kritiki Gothskega programa11 Mantova zahteva po druženju pouka in produktivnega dela povezana z razrednimi interesi takratnega proletariata in s potrebami njegovega razrednega boja.
(Kari Maix, Kapital I, str. 545, Cankarjeva založba Ljubljana 1961).
Na 373. strani v „Anti-Duehringu11 (CZ 1958) nam pove, kakšen pomen pripisuje Engels združitvi dela in vzgoje z vidika tehnične izobrazbe in znanstvene vzgoje (razvoja znanstvenega mišljenja pri učencih) in kako pojmuje družbeno vlogo tehnične izobrazbe. V mislih imam tisto mesto, kjer Engels pravi o Duehtingu, da je
le-ta ..slišal nekaj o tem, da bi MORALA BITI V SOCIALISTIČNI DRUŽBI DELO ESf VZGOJA ZDRUŽENA, DA BI BILA TAKO ZAGOTOVLJENA VSESTRANSKA TEHNIČNA IZOBRAZBA IN PRAKTIČNA OSNOVA ZA ZNANSTVENO VZGOJO. Ker pa živi v Duehringovi produkciji prihodnosti stara delitev dela v bistvu mirno dalje, zato je tej tehnični izobrazbi spodrezana vsaka poznejša praktična uporaba, spodrezan vsak pomen za produkcijo samo, saj ima samo šolsld smoter11. Združitev vzgoje in dela v socialistični dmžbi torej zagotavlja vsestransko tehnično izobrazbo in praktično osnovo za znanstveno vzgojo mladine. Stare delitve dela (tu gre v prvi vrsti za strogo delitev dela na fizično in umsko) ni mogoče prenesti v novo družbo, ob staro delitev dela pa postaviti nov ideal vsestransko tehnično izobražene osebnosti. Družba vzgaja take ljudi, kakršni so ji potrebni. Pri stari delitvi dela je tudi vzgoja stara — enostranska.
V veliki industriji se dokonča ..ločitev UMSKIH SIL produkcijskega procesa od ročnega dela in njih sprememba v SILE KAPITALA, KI GOSPODUJEJO NAD DELOM11 (prav tam str. 479).
Delitev dela na fizično in umsko delo v kapitalistični proizvodnji je neposrednega proizvajalca ločila od duhovnih sil proizvodnje ter ga spremenila v zavestno pritiklino delnega stroja. (Prav tam, str. 545- 546.)
PROTI PREZGODNJI SPECIALIZACIJI
Pri stari delitvi dela so ljudje razviti enostransko. Tu gre za strogo delitev dela na fizično in umsko delo, za podrobno delitev dela, ki pohablja delavca v delnega delavca in zavestno pritiklino delnega stroja, ter za delitev ljudi na materialne proizvajalce in neproizvajalce. Razvoj proizvajalnih sil bo privedel do ukinitve stare delitve dela. Takrat ljudje ne bodo razvijali svojih sposobnostni enostransko, temveč vsestransko. Vsestranskemu razvoju ljudi bo rabilo tudi povezovanje pouka s produktivnim delom. Ukinitev stare delitve dela pa ni združljiva s kapitalističnimi proizvodnimi odnosi. Zato je temeljni pogoj za ukitev stare delitve dela, da proletariat revolucionarno ukine te odnose.
Kaj nam torej pokaže analiza Marxovih in Engelsovih idej o povezovanju pouka s produktivnim delom?
V združevanju pouka in produktivnega dela Marx ni videl „samo metodo za povečanje družbene produkcije11, ampak v prvi vrsti nujen pogoj za „pro-dukcijo vsestransko razvitih ljudi11. Povezovanje pouka s produktivnim delom je po Mami in Engelsu pomembno z vidika enotnosti teorije in prakse pri vzgoji doraščajočih generacij. Združitev pouka in produktivnega dela omogoča vsestransko tehnično izobrazbo in zagotavlja praktično osnovo za razvijanje znanstvenega mišljenja pri učencih, omogoča jim pridobivanje novih izkušenj in spoznanj ter uporabo in preizkušnje teoretičnega znanja. Zato pa mora biti praktična dejavnost učencev čimbolj vsestranska in na primerni tehnični ravni, zajeta iz resničnega življenja; produktivna dejavnost mora imeti značaj dela in ne igračkanja. Manc. je že samemu menjavanju pouka in dela pripisoval ugoden vpliv na učni uspeh in psihofizični razvoj mladega človeka. Povezovanje pouka in produktivnega dela omogoča učencem, da si pridobe poleg teoretičnega znanja tudi potrebne delovne sposobnosti in privajenosti.
Lenin opredeljuje takole:
Produktivno delo je treba združiti s poukom, toda ne tako, da bi bilo produktivno delo obvezno samo za tiste, ki nimajo denarja—za ' šolanje, ampak mora biti obvezno za vse. Sodelovanje doraščajočih pri produktivnemu delu je eden izmed pogojev za njihov vsestranski razvoj. (Lenin 1946, Sačinenija, Moskva).
S „široko tehnično razgledanostjo v določeni stroki11 hoče označiti nasprotje stro-kovno-izobrazbene ozkosti in omejenosti. Lenin je takšni ozkosti in omejenosti odločno nasprotoval. Menim, da je hotel s ..strokovno politehnično izobrazbo11 izraziti prav nasprotje tega. S tem pa nočem reči, da Lenin ni zahteval tudi podrobnega in poglobljenega poznavanja določene stroke. Očitno je, da naj se strokovna politehnična izobrazba gradi na temelju splošne politehnične izobrazbe. Prav tako je razvidno, da naj bi se po Leninovemu mnenju prehod od splošnega politehničnega izobraževanja k strokovno-politehničnemu izobraževanju izvedel čim pozneje. Bil je torej proti prezgodnji specializaciji.
POLITEHNIČNA ŠOLA POMAGA GRADITI TEMELJE
Lenin se je zavzemal za družbe no-produktivno delo učen-
cev. Družbeno koristnemu delu je pripisoval velik vzgojni pomen. Vzgajanje in izobraževanje naj bo že od mladih let združeno z zavestnim in discipliniranim delom, z delom delavcev in kmetov.
(N. K. Krupska, Leninova vloga v boju za politehnično šolo, v zborniku: O vaspitanju i nastavi, „Znanje“ Beograd, 1949, str. 177).
Krupska implicitno izraža misel, da je politehnična izobrazba sestavni del splošne izobrazbe. To misel je bolj eksplicitno izrazila malo pozneje, leta 1931 z besedami: „V deželi, ki gradi socializem, mora biti politehnizem sestavni del splošne' izobrazbe.11 Politehnizem v tem smislu po njenem ni poseben učni predmet. Krupska pojmuje vsebino politehnične izobrazbe precej široko, saj pravi, da mora politehnizem prežemati ne le vse naravne, ampak tudi dmžbene vede, osnovo politehnizma pa sestavlja proučevanje tehnike v vseh njenih oblikah in vsega, kar nam tehnika posreduje. Politehnizma ne omejuje zgolj na teoretični pouk. Meni, da je politehnizem organsko povezan s produktivnim delom učencev.
(Citirano po članku P. L Pidkasistija: N. K. Krupskaja o naučno-teoretičeskih osnovah soderžanija, obrazovanija v so-vjetskoj obšče-obrazovatelj’noj škole, Sovj. ped. 1960, št 7, str. 107.)
Marksisti pripisujejo velik pomen oblikovanju družbenih motivov dela, ki morajo biti zlasti v samoupravni socialistični dmžbeni ureditvi še posebej izpostavljeni.
Ob naši usmeritvi v marksizem in samoupravni socializem je nesprejemljiva vsaka rešitev v taki reformi sistema vzgoje in izobraževanja, ki bi še naprej omogočala, da bi strogo ločene pripravljali mladino le na umsko ali na fizično delo, dopuščala ali celo poglabljala pa bi socialno razlikovanje, ki je še sedaj v sedanjem srednje; šolskem sistemu. Sam šolsk sistem mora zagotavljati enak2 možnosti napredovanja vsej mladini po sposobnostih (dane8 nima možnosti normalno nadaljevati šolanje 62 % slovenske mladine, vsa tista, ki končuje poklicne šole in je v 91,3 %pri' merih iz delavskih ter kmečkil! družin). V tej ideološki bitk1 bodo razkrinkani vsi tisti dvoličneži, ki sicer govorijo o socialistični vzgoji in izobraževanju, v bistvu pa nasprotujejo socialističnemu marksistično zasnovanemu šolskemu sistem11'
BRANIMIR LORENČIČ
e
l-
>-
h
)-
ji
u
;r
o
r-
e
n
i.
t-
a
li
i-
li
l-
il
>i
e
e
u
i-
e
i-
i-
n
a
0
1
l,
a
e
'j
/
a
i i-
ii a e
j
a
!>
!-
V
■I
I-
3
3
1
)
’
i
I
'
!
ODPRTO PISMO IZVRŠNEMU ODBORU REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
Od kod denar za glasbene šole?
PORTRETI
V programu financiranja vzgoje in izobraževanja republiške izobraževalne skupnosti — v izračunu- sredstev za druge dejavnosti — v katerem naj bi se v letu 1974 bolj uveljavilo načelo vzajemnega in solidarnostnega sodelovanja pa tudi izenačevanja, je pri glasbenih šolah zabeleženo:	„Sofinanciranje
glasbenih šol — sredstva za osebne dohodke pedagoških delavcev po SS.“
Predlagam, da se besedilo spremeni: „Sofinanciranje glasbenih šol — sredstva za osnovno dejavnost po dogovorjenih programih in za osebne dohodke pedagoškega ter administrativno tehničnega osebja po SS.“
Predlog utemeljujem z naslednjim:
Z oblikovanjem izobraževalnih skupnosti je bilo tako imenovano sofinanciranje glasbenih šol, spričo različnih splošnih finančnih možnosti posameznih področij, predvsem pa zaradi različne stopnje razumevanja izvršnih odborov TIS, družbe-no-političnih skupnosti ter njihovega „posluha“ do tako imenovanega „B“ programa, posebej pa za to šolstvo, različno. V glavnem se je uveljavila praksa, da so temeljne izobraževalne skupnosti zagotavljale finančna sredstva za osnovno dejavnost glasbeni šol, za osebne dohodke vseh delavcev teh šol, sredstva za rekreacijo in družbeno prehrano po samo-upravnem sporazumu za glasbene šole, sredstva za materialne stroške pa so si šole pridobivale same s pristojbinami staršev.
Če bi prešli le na sofinanciranje osebnih dohodkov pedagoške^ osebja, bi bil to za mnoge šole zelo resen korak nazaj, da ne rečem, da bo mnoge v njihovem uspešnem razvoju in pedagoško vzgojnih prizadevanjih zavrl, če ne celo onemogočil!
Problem je toliko celosten pa tudi star, da ga je težko obravnavati na kratko. Pa vendar.
Sredstva, zbrana iz šolnine, sestavljajo 10% do 15% sredstev, 'dobljenih od TIS (izjemno tudi do 20 %, in to predvsem na manj razvitih območjih) in bi kh šole morale povsem uporabiti za materialne stroške. Odstotek teh sredstev je približno enak — pa tudi nižji od onega, hi ga temeljne izobraževalne skupnosti namenjajo za materialne izdatke osnovnih šol. Dej-
stvo, da se odstotni odnos med sredstvi ža osebne dohodke in materialne izdatke v šolstvu sploh, ob nenehnem zviševanju cen vedno bolj oži v škodo materialnega položaja, celoten problem le še bolj zaostmje. Denarja za materialne izdatke je premalo, če bi jih v celoti namensko uporabili, kaj šele, če jih bo treba nameniti še za osebne dohodke administrativnega in tehničnega osebja. Šole, ki so bile v to primorane že do sedaj, so, z redkimi izjemami, manj razvite in imajo resne kadrovske in finančne probleme. Ves denar, zbran s šolnino, ki je pri teh šolah skoraj vedno med najvišjimi v Sloveniji, so morale usmeriti v osebne dohodke!
Kadar gre za probleme financiranja glasbenih šol, kaj radi zadevo odpravimo: „Zvišajte šolnino! Tisti, čigar otrok želi obiskovati glasbeno šolo, naj plač a! “ Kot da gre za „luksu-zen predmet" ali konjička, ki socialistični vzgoji, če že ni „škodljiv“, pa vsaj ni kdove kako potreben.
Takšno „mimogrede“ obravnavanje, predvsem pa poenostavljanje problema financiranja glasbenih šol, ki je tako posledica nemoči spričo finančno materialnih težav na področju šolstva sploh kot posledica „ozkoglednih kratko-vidnežev" med predstavniki TIS pa tudi osnovnošolskimi ravnatelji in učitelji (slednji kaj radi menijo, da so zaradi glasbenih šol prikrajšani), je v času, ko ugotavljamo resno pomanjkanje glasbenih učiteljev, predvsem v osnovni šoli, hkrati pa poudarjamo nujnost in potrebo po estetski in kulturni vzgoji mladih generacij, neresno, za 45 slovenskih glasbenih šol, za več kot 500 učiteljev teh šol in nenazadnje za tisoče učencev in njih starše pa tudi žaljivo.
Pa še to. Glasbene šole res lahko povišujejo šolnino, toda, ob nujnem, še večjem socialnem razlikovanju učencev, se bo povečalo tudi število onih, la jim bo šolnina znižana oziroma bodo povsem oproščeni plačevanja; tako bo finančni učinek vse prej kot pomemben.
S trojnim poslanstvom glasbenih šol — glasbena in estetska vzgoja ljubiteljev glasbe, priprava in usposobitev mladih za sodelovanje v amaterski dejavnosti ter usmerjanje nadarjenih v nadaljnji študij kot skrb za
kadre — M je bilo z zakonom o glasbenih šolah družbeno ovrednoteno, z nedavnimi verifikacijskimi pregledi pa ponovno poudarjeno, so in bodo tudi v prihodnje dale te šole pomemben delež k celostni vzgoji mladih osebnosti.
Zaradi dejstev, da glasbeno vzgojno delo glasbenih šol ni »samoiniciativno", „anarhič: no" in sploh »nebodigatreba" delo nekih »zanesenjakov", niti »malomeščanski" konjiček dobro situiranih slojev niti enodnevno, kratkotrajno ali občasno »kreativno izživljanje", zaradi tega, ker je na tisoče učencev po vsej Sloveniji odtegnjenih cesti in vključenih v organizirano vzgojno-izobraže-valno delo, zaradi vloge teh šol pri estetski in splošni kulturni vzgoji mladih generacij, pa tudi zaradi resnega, celo kritičnega pomanjkanja kadra na vseh področjih glasbene^ in kulturnega življenja, predvsem pa glasbenih učiteljev in nenazadnje zaradi tega, ker »štednja" pri glasbenih šolah ni niti sistemska rešitev, niti za republiško izobraževalno skupnost in temeljne izobraževane skupnosti »finančna odrešitev" — zaradi vsega tega glasbeni pedagogi in kulturni delavci
ŽELIMO
IN ZAHTEVAMO:
- Da se odnos do glasbenih šol spremeni in v področju
vzgoje in izobraževanja finančno ustali!
— Da sprejmejo republiška izobraževalna skupnost in vse temeljne izobraževalne skupnosti načelo financiranja celotne dejavnosti glasbenih šol -osebnih dohodkov vseh delavcev šole in drugih zadev po samoupravnem sporazumu, povračilo za amortizacijo od nepremičnin in opreme oziroma učil, če bodo slednja uveljavljena na osnovnih in drugih šolah in vseh drugih zadev po samoupravnem sporazumu oziroma po merilih, veljavnih za druge vrste šol — brez materialnih stroškov, ki si jih šole pridobivajo same! Postopoma bo treba spremeniti tudi to.
In le vse ostale, dosedanje in prihodnje pridobitve, dobljena pomoč in dodatna sredstva prek teh, dogovorjenih načel so stvar hvalevrednega razumevanja določenega okolja, temeljne izobraževalne skupnosti, druž-beno-politične skupnosti, delovnih organizacij, posameznikov in iniciativnosti delovnih skupnosti šol.
(Ne)zainteres;iranim, (ne)poznavalcem, (ne)finančni-kom, (ne)politikom, (ne)kultur-nikom in staršem v premislek in opozorilo:
Čim manj denarja bomo dali za razne dejavnosti vzgojnega
Zbranost pa taka!
pomena, čim bolj bomo, ne-le omejevali, ampak celo ogrožali obstoj, delo in poslanstvo tudi glasbenih šol, tem več sredstev bomo morali usmerjati v posebne šole, poboljševalnice in domove za mlade prestopnike!!
MIRAN HASL
—	direktor Centra za glasbeno vzgojo Koper
—	poslanec Skupščine SR Slovenije
—	predsednik Skupščine TIS obalnih občin Koper itd.
Enoten temelj - skupen interes-samostojna pot
»Razlike med republikami so samo v njihovih možnostih za uresničevanje istega smotra: oblikovati samoupravno življenje in delo v šoli ter doseči angažiranost vzgoje in izobraževanja na idejnih temeljih marksizma in samoupravnega socializma," je bilo rečeno v razpravi na posvetu stalne medrepubliške konference ustanov za proučevanje in napredek vzgoje in izobraževanja, ki je bila letošnjega 4. febmarja v Ljubljani pod vodstvom predsednika, direktorja zavoda za šolstvo SRS Borisa Lipužiča.
Zbrali so se predstavniki republiških in pokrajinskih zavodov iz vse Jugoslavije. Razpravljali so o prizadevanjih in delu posameznih republik in pokrajin na področju vzgoje in izobraževanja po sklepih III. konference ZKJ.
Pri oblikovanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti je povsod čutiti napredek, saj so spremenjeni učni načrti za osnovne in delno tudi za srednje šole. Ogromno prizadevanja
je bilo potrebno za pripravo seminarjev za dopolnilno strokovno in politično izobraževanje učiteljev, narejenih je bilo veliko pedagoških in organizacijskih ukrepov za izboljšanje
socialistične vzgoje in celotnega dela na naših šolah. Ob vsem tem samostojnem delu republik pa sta jasno izpovedani potreba in želja po skupnih medrepubliških izhodiščih za razvijanje dela in sistema na področju vzgoje in izobraževanja. Ob osrednji točki razprave — vsebini in razvoju obeh predmetov: osnove marksizma ter teorija in praksa samoupravnega socializma, kjer bodo učenci preverjali in združevali svoje znanje, so udeleženci posveta posebej poudarili potrebo po idejni usmerjenosti vseh drugih predmetov, njihovi medsebojni povezanosti in angažiranosti dela in življenja šole nasploh.
Menili so, da so vsi dosedanji
uspehi in prizadevanja komaj prvi koraki k cilju in da bodo potrebni veliki napori za uresničenje nalog in seveda — za premagovanje težav.
Izrazili so zadovoljstvo, da je stalna konferenca doslej izpolnila svojo temeljno nalogo: pri vseh akcijah je dosegla dobro sodelovanje med republikami.
To sodelovanje bo še nadalje krepila in razvijala pri izmenjavi izkušenj in strokovnjakov, pri izdajanju informacij in učbenikov, pri povezovanju in izmenjavi dejavnosti na področju osnovnih, srednjih in drugih šol. Razvijala bo skupne temelje za prožen sistem izobraževanja, ki bo ustrezal potrebam dela in družbe. TEA DOMINKO
Zakaj so v komunističnem in delavskem gibanju raznih držav Prav njega tako cenili in prav njemu tako zaupali? Zakaj so te ta čustva ohranila celo do današnjega dne?
Lenin je postal ustanovitelj Prve socialistične države na ^etu in prve partije, ki je izgradila tako državo. Po Marxu. ‘n Engelsu je bil največji teore-11L svetovnega komunističnega gibanja. Izkazalo se je, da je Politika, ki jo je predlagal temu Srkanju, opravičena, življenje je dokazovalo, da je imel Lenin Pntv. Leninizem ni bil nikoli Povsem „ruski“, nacionalni fe-aornen. Vendar, Lenin je bil -Hov e k, bil je sin Rusije.
. Kadar se je Lenin pot ln razpravljal s tujimi ko 0 njihovih problemih, nfegpvo prvo pravilo -nac{onalistični kriterij. / nacionalne probleme i Povezanosti z intemacio Problemi - to je bilo Lt Pravilo, to je tudi zaht sakega komunista, od Proletarskega revolucion načelo je Lenin osledno. Njegovi sklepi Povsem razumljivi Vsa unistična partija, pa m ^rosnem koli položaju i pra upoštevati drugo Udcno partijo in vse frPni Ese skupne prot ipka skupno reševa" 1920 je V L
Marksizem v
ZmJemju*
OB 50-LETNICI SMRTI V. I. LENINA
Lastnosti Leninovega genija_
„Ponosni smo na to, da velike probleme boja delavcev za njihovo osvoboditev rešujemo tako, da se podredimo mednarodni disciplini revolucionarnega proletariata, da upoštevamo izkušnje delavcev raznih dežel, njihovo znanje in njihovo voljo..."
Ljudi je učil najvažnejšega političnega dela - sposobnosti kombiniranja možnosti in interesa delavskega gibanja v lasmi deželi s svetovno strategijo komunizma. Prednost je dajal splošnim interesom socializma Nihče izmed tistih, ki so šli skozi Leninovo šolo intemacio-nalizma, ni pozabljal na to njegovo pravilo. Pri takšnih proletarskih revolucionarjih je ob stajal intemacionalizem v vsem njihovem življenju kot neločljiv del njihovega mišljenja, še več, njihovega značaja. Tako je na-
stajalo jedro pionirjev svetovnega komunističnega gibanja
Lenin je imel neverjemo politično intuicijo. Ta je izhajala iz njegove sposobnosti za globoko znanstveno analizo, ta sposobnost pa je bila v sintezi z ogromno izkušnjo.
Pri Lenim je bila politika resnična znanost. Vsako važno vprašanje je proučeval „do dna“. Na manj ni pristajal. Iz tega je izhajala njegova neomah-Ijiva logičnost, jeklena moč prepričanja, ki so se ji čudili tuji tovariši in funkcionarji pri srečanju z voditeljem velike oktobrske socialistične revolucije.
Najnatančnejša znanstvena analiza je omogočila Leninu predvideti dogodke v dmgih deželah, zaslutiti spremembe, ki so se začrtovale, realistično oceniti naspromikovo silo, moč delavskega razreda, moč teh ali onih ljudi. Njegova analiza je
NAŠEM
temeljila samo na tistem, kar obstaja in na tistem, kar iz ob stoječega izhaja za prihodnost. G Leninu bi lahko rekli prav tisto, kar je on sam rekel o Marxu: ,,Pri njem ni niti najmanjšega sledu poskusa, da bi ustvarjal u topijo, da bi v prazno govoril v zvezi s tistim, kar ni znano. “
Strategija svetovnega revolucionarnega procesa, sposobnost organiziranja in mobilizacije milijonskih množic, sposobnost dviga vstaje, taktika glede na buržoazne partije, buržoazni parlament in socialdemokracijo, torej vse Leninove misli v zvezi s temi in drugimi temami so tudi danes predmet proučevanja komunistov raznih držav. Knjigo „Otroška bolezen levi-čarjenja v komunizmu“ so brali v preteklosti, berejo pa jo tudi danes kot pravi učbenik strate-
gije svetovnega revolucioname-gfi gibanja
Zastavlja se vprašanje: kaj je bila opora znanstvene analize in Leninovega strateškega mojstrstva pri reševanju problemov svetovnega delavskega gibanja?
Lenin ni sprejemal nikakršnega surogata za informacije . niti kakršnegakoli olepševanja dejstev. Vedno je vztrajal pri tem, da bo selekcija važnih def štev za reševanje kateregakoli vprašanja popolna in natančna
Poleg teh darov je Lenin imel še eno, bistveno lastnost: lahko je opravljal naporno delo, vendar je prav tako lahko delal vztrajno poslovno in konstmk-tivno.
„Tisto, kar je moral povedati, je govoril naravnost, razločno, brez kakršnihkoli nejasnih besedi V pogovoru z Leninom ni moglo priti do nesporazumov. Nihče ni mogel imeti po pogovoru z njim, v zavesti lažnega vtisa“ - je napisal napredni angleški družbeni delavec V. Good, ki je obiskal Lenina leta 1919.
Lenin je vedel, kaj hoče, jasnost njegovih besedi je izhajala iz njegove načelne prepričanosti, vendar je bil hkrati tudi konstmktiven človek in zaradi tega ni trpel nepreciznosti
Ni dvoma, da je bila tudi druga Leninova lastnost - njegova demokratičnost izredno po-
membna pri nastajanju komunističnega gibanja.
V obdobju, ko so partije v drugih deželah šele nastajale, je bil Lenin za komuniste raznih držav ne samo avtoritativni ideolog in strateg, marveč tudi dober tovariš in voditelj, ki je očaral s svojo skromnostjo, preprostostjo, humanostjo in z iskrenim spoštovanjem do tuje izkušnje in znanja. Tako kot Marx tudi Lenin ni trpel nikakršnega kulta svoje osebnosti.
Kaj je o Lenim napisala Klara Zetkin?
,,Zlival se je z množico tovarišev, bil je enakoroden z njo, bil je eden izmed mnogih. Niti z eno samo potezo niti z izrazom obraza ni hotel vplivati kot „vodilna osebnost“. Takšno stališče mu je bilo tuje, ker je bil res bleščeča osebnost. Lenin se je vedel kot se vede človek s sebi enakimi, s katerimi je povezan in s katerimi sočustvuje z vso svojo dušo. V njem ni bilo mogoče odkriti niti najmanjše sledi „človeka oblasti", njegova avtoriteta v partiji je bila avtoriteta najidealnejšega, kolikor je to mogoče, vodje in tovariša, pred katerim človek sname kapo. Pri tem se zavedaš, da te bo Lenin razumel in da želi, da bi ga razumel tudi ti. “
Veliki revolucionar je bil tudi velik demokrat Resnično je razumel ne samo politiko, marveč tudi ljudi ERbrST GENRI (Sovjetske novosti)
čim bolje
Preveč za eno šolo
Nova šola v Krškem, ki je bila zgrajena pred dvema letoma, je stala milijardo in 700 milijonov starih dinarjev. S tem pa je zmanjkalo denarja za gradnjo drugih šol na območju krške temeljne izobraževalne skupnosti.
Lani so v Krškem sklenili, da bodo letos zgradili le eno montažno osnovno šolo; zgradil naj bi-jo Marles do letošnje jeseni.
V Leskovcu imajo velike težave z organizacijo sodobnega pouka. Zgradbi osnovne šole — ena je stara sto, druga pa 70 let, sta bili lani sicer delno obnovljeni, kljub temu pa še vedno ne ustrezata. Na šoli je dvajset oddelkov, učilnic, v katerih je mogoče moderno poučevati, pa je v obeh zgradbah le devet. Tudi v Kostanjevici ob Krki bi bilo treba pri osnovni šoli dograditi še eno nadstropje, v osnovni šoli na Raki pa urediti centralno ogrevanje.
Največ težav imajo torej v Leskovcu. Na skupščini temeljne izobraževalne skupnosti v Krškem so se že večkrat dogovarjali o tem, da bi zgradili v bližini Leskovca novo osnovno šolo. Člani izvršnega odbora skupščine so tudi predlagali, naj bi se posebna osnovna šola v
Krškem preselila v prostore nekdanje osnovne šole, ki bi jo lahko za malo denarja preuredili; v njej bi imeli učenci na voljo dovolj delavnic in drugih potrebnih prostorov. Tudi za internat bi bilo dovolj prostora. S sklepom skupščine temeljne izobraževalne skupnosti so seznanili tudi skupščino občine v Krškem; ta naj bi predlog oziroma sklep skupščine temeljne izobraževalne skupnosti ponovno proučila. Nova šola v neposredni bližini Leskovca bi bila namreč najcenejši in najboljši izhod iz nevzdržnih težav, ki jih povzroča pomanjkanje prostora.
V krški občini že plačujejo samoprispevek, v Brestanici pa še krajevni samoprispevek. Res pa je, da je na podeželju težko zagotoviti kakršenkoli samoprispevek ali redni dotok denarja za gradnjo šol ali vzgojno-varstvenih zavodov. Kmetje namreč že sedaj prispevajo veliko denarja in dela za gradnjo cest, poti, vodovodov, gasilskih domov, kanalizacije itd. Tudi za gradnjo nove osnovne šole v Leskovcu bi bili najbrž pripravljeni nekaj dodati, vendar dovolj denarja zagotovo ne bi zmogli.
TONE URBAS
Tajnica temeljne izobraževalne skupnosti v Slovenskih Konjicah ROZIKA SODIN. Foto: T. Urbas
Akcija za brezplačne učbenike
Ob koncu šolskega leta 1972/73 so se učenci osnovne šole v Vitanju prvi v občini odločili za solidarnostno akcijo za brezplačne učbenike. Do letos sta se za to akcijo odločili le dve šoli: v Vitanju in v Ločah. V obeh osnovnih šolah v Slovenskih Konjicah pa se lani to ni posrečilo. Upajo, da bo letos
ta dobro zamišljena in koristna akcija izpeljana tudi v Slovenskih Konjicah in Zrečah. Tej akciji se bo pridružila tudi temeljna izobraževalna skupnost; posameznim šolam bo dala nekaj denarja, da bodo že za prihodnje šolsko leto lahko dokupile vse potrebne šolske učbenike.
Ljubljana:
Pretesno v šišenskih šolah
Le dve osnovni šoli v šišenski občini imata še enoizmenski pouk. V vseh drugih osnovnih šolah te občine je organiziran pouk v dveh izmenah. Tudi prostorov za varstvo ni dovolj.
Prostorsko stisko v osnovni šoli Alojz Kebe nameravajo rešiti s tem, da bodo zgradili novo
šolo na Brodu, nekaj učencev šole Valentin Vodnik pa se bo v prihodnosti šolalo v novi šoli v Kosezah. To šolo naj bi sicer začeli graditi šele leta 1976, kaže pa, da bodo pohiteli. Če se ne bo priprava gradbenih dokumentov preveč zavlekla, bodo začeli graditi novo poslopje že prihodnje leto.
se bomo
„0 sklepih skupščine temeljne izobraževalne skupnosti v Krškem, ki zadevajo gradnjo nove osnovne šole v neposredni bližini Leskovca, smo obvestili tudi pristojni organ pri krški skupščini občine, naj naš predlog ponovno proučijo,“ pravi tajnica temeljne izobraževalne skupnosti v Krškem REZI PIRC. Foto: T. Urbas
Temeljna izobraževalna skupnost Slovenske Konjice
S samoprispevkom do novih šol
Občani in delovne organizacije v občini Slovenske Konjice so se leta 1968 odločili, da bodo zbirali samoprispevek za gradnjo osnovnih šol na območju te temeljne izobraževalne skupnosti. Lani je sicer že potekel rok za zbiranje samoprispevka, vendar pa so se v občini odločili, da ga bodo plačevali še nadaljnjih pet let.
Z denarjem, zbranim s samoprispevkom, in s posojili so zgradili v Slovenskih Konjicah novo šolo s telovadnico, preuredili poslopje stare osnovne šole, dozidali in preuredili osnovno šolo v Vitanju in vse podružnične šole, v Zrečah pa so zgradili poleg osnovne šole še novo telovadnico. Še letos nameravajo zgraditi v Slovenskih
Kranj:
Že osma šola
V	naselju Vodovodni stolp v
Kranju so odprli novo osnovno
šolo. S tem so na območju te-
meljne izobraževalne skupnosti
v Kranju izpolnili že dobri dve tretjini programa gradnje šol in vzgojno-varstvenih zavodov v tej občini. Šola v naselju Vodovodni stolp je že osma nova šola, ki je bila v tem šolskem letu zgrajena na območju kranjske temeljne izobraževalne skupnosti.
Celoten projekt je stal okoli 18 milijonov din. V šoli so: 22 učilnic, telovadnica, kuhinja in tudi vzgojno-varstveni zavod za 60 predšolskih otrok.
V	Voklem pri Kranju pa so obnovili sto let staro šolo, v kateri so poleg razredov uredili še sanitarije, telovadnico, centralno ogrevanje, poskrbeli pa so tudi za vzgojno-varstveni zavod in šolsko varstvo otrok. Vsa preureditvena dela so stala 1,4 milijone din; del tega denarja so prispevali domačini.
Konjicah novo posebno osnovno šolo in telovadnico v Ločah.
Na vseh petih centralnih osnovnih šolah na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Slovenskih Konjicah imajo premalo prostora. Ker bi radi organizirali vsaj enoizmenski in pol izmenski pouk, nameravajo zgraditi tudi prizidke pri šolah. V vseh šolah - v obeh osnovnih šolah v Slovenskih Konjicah, v Zrečah in Ločah -imajo dvoizmenski pouk. Izjema je le osnovna šola v Vitanju, ki ima pouk v eni izmeni. Prav zaradi pomanjkanja prostorov imajo v obeh šolali v Slovenskih Konjicah le en oddelek podaljšanega bivanja, v osnovnih šolah v Zrečah in Ločah pa nimajo nobenega. Zato bodo pri nekaterih šolah že letos, pri drugih pa v prihodnjih letih pospešeno gradili prizidke k šolam. Menijo, da bodo tako najhitreje in najceneje dobili potrebne šolske prostore in tako omogočili učencem kar najbolj sodoben pouk in organizirano varstvo pred poukom in po njem.
TONE URBAS
Ptuj:
Šola za odrasle
V ptujski osnovni šoli Tone Žnidarič se je začela pred nedavnim večerna šola za odrasle; šesti, sedmi in osmi razred te šole obiskuje kar 75 slušateljev. Večerno osnovno šolo sta organizirali delavska univerza in ptujska temeljna izobraževalna skupnost. Izobraževalna skupnost sofinancira skupaj z zavodom za zaposlovanje in organizacijami združenega dela tudi delo večerne šole; za tovrstno financiranje bodo morali v prihodnje čimprej podpisati samoupravni sporazum in s tem omogočiti drugim zaposlenim, da si pridobe potrebno osnovnošolsko izobrazbo.

Veliko vozačev
S prešolanjem učencev iz podmžničnih šol v višje razrede centralnih šol, to so na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Slovenskih Konjicah opravili že leta 1965, se je število vozačev zelo povečalo. Samo v letošnjem šolskem letu je med 2.850 učenci v petih centralnih in desetih podružničnih šolali kar 775 učencev, ki se morajo vsak dan voziti v šolo.
„Če že trdimo,“ pravi tajnica temeljne izobraževalne skupnosti v Slovenskih Konjicah Rozika Sodinova, „da smo prešolali vse učence višjih razredov podružničnih šol v naše centralne šole, naj povemo še to, da povsod le ni tako. Na primer: na podružnični šoli v Rakovcu, visoko na Pohorju, kamor še do pred nekaj leti sploh ni peljala cesta, je zdaj le še 16 učencev. Osem jih obiskuje pouk od prvega do četrtega razreda, osem pa jih je v višjih razredih. Teh ,,osem“ pre-šolamo pozimi v centralno šolo v Vitanje. Učenci stanujejo v tem času pri sorodnikih ali pri družinah, ki so jih voljne sprejeti, temeljna izobraževalna skupnost pa prispeva mesečno za vsakega učenca po 500 din.
— Kako je s prevozom učencev vašega območja?
,,Naša temeljna izobraževalna skupnost ima dva avtobusa in kombi; s temi vozili prepeljemo skoraj vse učence, nekateri pa se vozijo tudi z javnimi prevoznimi sredstvi Samo lani smo v te namene porabili 540.000 din."
— Kako pa ste poskrbeli za varstvo vozačev pred poukom in po njem?
,,Moram reči da so posamezne šole dobro poskrbele za organizirano varstvo vozačev, nekaterim, predvsem socialno šibkim vozačem pa dajejo celo brezplačna kosila. Zelo pa pogrešamo socialno delavko, ki bi jo morale imeti vse centralne šole; pri nas v vseh petih centralnih šolah ni niti ene. Tudi v občinski skupščini sta zaposleni samo dve socialni delavki; ena skrbi za mlajše, druga pa za starejše občane. Takih pa je 20.000!“
— Ali se vam tudi z načrtnim štipendiranjem ne posreči dobiti strokovno usposobljenih delavcev?
„Še posebej moram poudariti, da si že nekaj let prizadevamo dobiti za vsako centralno šolo na našem območju socialno delavko. V te namene štipendiramo vsako leto nekaj
študentk na višji šoli za socialne] delavce; po končanem šolanju nam vrnejo Štipendijo in se zaposlijo drugje. V tem šolskem letu štipendiramo 29 dijakov in dijakinj na srednjih šolah in sc dem študentov na višjih šolah in akademijah. Največ naših štipendistk je na srednji vzgojiteljski šoli, čeprav jih na našem območju najbrž ne bomo nikoli] toliko potrebovali; premalo pa je tistih, ki se odločajo za pedagoške gimnazije. “
— Kako so pri vas zasedena delovna mesta učiteljev in profesorjev?
,,Od 133 delovnih mest profesorjev in učiteljev imamo na našem območju prosta samo še tri mesta, in sicer v osnovni šoli v Vitanju. Je pa še 19 prosvetnih delavcev, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe; nekateri med njimi jo bodo pridobili še letos. Od takrat, ko smo začeli načrtno spodbujati pa tudi nagrajevati izredni študij, je diplomiralo že 13 učiteljev.
- In kako nagrajujete tiste, ki se odločijo za izredni študij?
,,Za vsak opravljeni izpit in kolokvij prispevamo po 200 din, za vsak uspešno opravljeni izpit po štiri proste delovne dni, vsak prosvetni delavec na našem območju dobi pred diplomo plačani enomesečni študijski dopust; če je potrebno, plačamo tudi vpisnino, poskrbimo za strokovno literaturo ipd. Absolventom tistih strok, za katere najbolj primanjkuje učiteljev (matematika in fizika), damo \ pred diplomo enoletni študijski dopust in štipendijo, seveda s pogojem, da se po uspešno končanem študiju zaposlijo v I osnovnih šolah na območju naše temeljne izobraževalne j skupnosti v Slovenskih Konji-
TONE URBAS
Laško:

Nekoliko hitreje
Temeljna izobraževalna skupnost v Laškem je že zdavnaj sprejela sklep o pripravah za gradnjo prizidka k šoli v Rade-| čah in nove telovadnice v Laškem.
Pred dnevi se je v Laškem že sestal odbor za gradnjo telovadnice. V odboru so poleg predsednika Jožeta Kraševca še člani: Jure Jan, Stane Kužnik,! Stane Ratej, Karli Vidah, Franc Šibanc in Maks Košar. To pa obeta, da bodo v Laškem dobili telovadnico prej, kot so predvidevali.
limit
»Mi smo pa z Grabna doma!«
Tatjana Fijavž, Niko Laznik, Dušan Lednik in Sandi Blažu ta so prvošolčki, le največji med' njimi Torno Koželj obiskuje „že“ drugi razred osnovne šole v Stranicah, kamor se pač vozi vsak šolski dan peterka.
Da so doma z Grabna, sem zvedel takoj, nisem pa mogel zvedeti, zakaj so se njihove oči in obrazi tako začudili, ko sem
vprašal, kje je ta Graben. Saj mora to njihovo vasico ja vsak poznati! Z Grabna se vozijo * * * * v šolo v Stranice vsak dan, kadai imajo pouk. Še tako slabega vremena se ne ustrašijo. Šola jim ne dela preglavic, vsaj zdajv začetku ne, so povedali, še pre* den se je avtobus pojavil na klancu. Kdo bi jim mogel do živega!
tem bolje bomo
|
^Cr>!
Vsakemu kolektivu počitniški dom, vsakemu delavcu poceni dopust!
Vprašajte vaše predstavnike sindikata!
To ni parola, to je današnja stvarnost!
Izkoristite poceni dopust sredi narave
Prijetno bivanje izven asfaltne džungle vam bo omogočil vaš kolektiv, ki bo nabavil POČITNIŠKI DOM NA KOLESIH.
•	ob morju,
•	rekah,
•	jezerih,
•	v planinah!
•	za dve osebi,
•	tri osebe,
•	štiri osebe,
•	pet oseb,
•	šest oseb,
•	sedem oseb.
O spalnica,
0 umivalnica o kuhinja,
0 hladilnik, peč, štedilnik, naprave o za gospodinjstvo, itd.
pod reflektotiem
Znanje da avtoriteto
Kranjčan, odkar je ,,prive-kal“ na svet Marsikaj je počel in tudi študij geografije na filozofski fakulteti je končal. Ob besedi „marsikaf‘ samo še to, da se je veliko s športom ukvarjal; plaval je in za žogo v vodi se je podU. O športnih rezultatih pa... Sebe je izpustil, le oba brata, nekdanja državna prvaka v plavanju je omenU. Ni dvoma: profesor Slavko Brinovec je član družine z zdravim duhom v zdravem telesu. Oče, nekdanji telovadec, je še pri šestdesetih letih postavljal stoje na rokah.
„Šport ohranja človeka mladega. Sveža ostajata njegovo telo in misel Tudi pozneje, ko nisi več rosno mlad, ti ni težko razumeti v resnost življenja prebujajočih se ljudi Tak ostaneš tudi potem, ko dokončaš študij in greš drugim „pamet solit“. Ampak razdalja med teboj in tistimi, ki sedijo v klopeh, ni brezno, ni napihnjena ošabnost, ni gora osebne pomembnosti in vnaprej dana avtoriteta. Kla-
sična razdalja med učiteljem in učencem, profesorjem in dijakom se mora kar najbolj zmanf šati Avtoriteto da lahko samo resnično uporabno znanje. Le-tega dijaki opazijo sami Mladi ne skoparijo s priznanji pa tudi z grajo ne!"
Pred leti je poučeval na osnovni šoli, nedaleč od Kranja. To delo mu je pozneje, ko je začel ■ poučevati v kranjski gimnaziji zelo koristUo. Med števUnimi takratnimi utrinki pa je spoznal tudi to, da so posamezni učitelji navduševali sposobne učence zgolj za učne predmete, ki so jih sami poučevali. Usmerjali so jih v svojo stroko. Ob tem pa je ostalo poklicno usmerjanje (najbrž je še vedno tako!) bolj ali manj formalno, brez pravega učinka
Postavljava si vprašanja: kateri učenci se odločajo za šolanje v gimnaziji in zakaj. Odgovore nanizava v tri skupine: najboljši učenci v osnovni šoli se odločajo za šolanje v gimnaziji zato, ker vidijo v tem največ nadaljnjih možnosti; nekatere učence prisilijo k vpisu na gimnazijo starši So pa tudi takšni, ki ne vedo, kaj bi po končani osnovni šoli. Odločijo se za gimnazijo, da bodo v naslednjih štirih letih imeli dovolj časa za dokončno odločitev.
„Šport mi je omogočil, da sem si ogledal večji del Evrope. Seveda nikoli nisem potoval „z zaprtimi očmi". Pred odhodom na potovanje sem brskal po leksikonih in drugih virih, da bi ne prišel v neko državo popolnoma nepoučen o njenih geo-. grajskih in družbenih posebnostih Prav nova spoznanja s tem v zvezi so me privabila v študij geografije.
Današnja mladina razmišlja -ko se odloča za študij - tudi o nadaljnjih možnostih in ugodnostih — materialnih in drugačnih Pri odločanju za študij geografije pa se pojavi vprašanje, ali gre za študij geografije kot predmeta za poučevanje na šoli ali kot znanstvene discipline.
Poučujem nekaj dijakov, za katere vem, da se bodo odločili za študij geografije. Verjemite mi, da je učiteljevo največje zadovoljstvo v tem, če z delom v razredu pripraviš učenca do tega, da začne razmišljati, kako bi se usmeril v študij te stroke..
Pravzaprav imam več dijakov, ki bi se odločili za ta študij, pa jih moti, da bi momli v prosveto. V naši družbi še vedno pojmujemo študij geografije
kot smer, ki te pripelje samo za kateder. V urbanizem geografi v naši državi še niso prodrli, kot je to na primer dmgod po svetu. Pri nas so celo v študiju geografije ukinili turizem kot možnost specializacije. “
Pomen in položaj učnega predmeta geografije v gimnaziji? Profesor Brinovec meni, -da je krčenje geografije v srednjih šolah ena najslabših možnosti, kar si jih lahko dandanes privoščimo. Geografija je predmet, ki omogoča dijaku celostni pogled na svet in dogajanja v njem. Če ta predmet zožujemo zgolj na dogajanja v Jugoslaviji, krčimo tudi obzorje mladega človeka!
Iz učnega načrta za srednje
Profesor geologije Slavko Brinovec. Foto: S. Teršek
šole bi bilo potrebno izločiti nekatere podrobnosti in se odločiti za študij posameznih tipov držav, pokrajin... Dandanes pa ostane, po mnenju profesorja Brinovca, za globlje proučevanje bore malo časa. Temu se novi učni načrt (na kranjski gimnaziji ga uvajajo letos v prvem in četrtem letniku!) poizkuša izogniti.
„Med poukom želim dijake pripraviti do tega, da sledijo vsem družbenim dogajanjem doma in v svetu. V ta namen imamo v razredu dve tabli. Dijaki doma izrežejo zanimive članke iz časopisov in revij in jih nalepijo na tabli v razredu. Tako omogočijo tudi drugim, da se seznanijo s koristnimi in zanimivimi strokovnimi temami
Ko govoriva o modernizaciji pouka geografije, morava poudariti, da gre za modernizacijo v tehničnem pomenu besede in za to, da izločimo nujnost o vsem vse vedeti! Učence moramo navaditi, da znajo v učbenikih in priročnikih poiskati, kar jih zanima; da znajo znanje uporabiti Tako tudi povečamo njihovo aktivnost Zaradi obsega snovi pa to dandanes več ali manj ni mogoče.
Pri nas je pouk moderniziran, kolikor je pač mogoče in kolikor ga učni načrt ne utesnjuje. Precej dela sem vložil v priprave projekcijskih kompletov za grafoskop. Pri tem izhajam iz mnenja: večina dijakov najlaže dojema vizualno; slika se jim prej vtisne v spomin kakor obširno besedilo. Gre torej za znano načelo, da je ena slika več vredna kakor tisoč besed (nevedno!). V pouk sem vnesel vse učne pripomočke, ki so bili dosegljivi in koristni Res pa je, da sem v grafoskopu videl naf bolj perspektivno učilo, ki bi nekoč lahko nadomestilo kup pripomočkov, ki jih sicer v šoli še vedno uporabljamo. Začel
sem sodelovati s predstavnik podjetja Sava film. R ezul ta tega je nekaj kompletov nemil kart - uporabnih za grafoskop, in nelcaj kompletov na dolo čene teme iz učnega načrta.
Seveda se lahko zgodi, dt natrpamo v pouku ogromni učnih pripomočkov in vendai ne dosežemo najpomembnejše ga; da bi bil dijak zaradi upo rabe omenjenih sredstev aktiv nejši Torej je pomembno, da sl spreminjajo in dopolnjujeji metode dela.
Učbeniki za gimnazije! Učbenik za prvi letnik je na) boljši, za četrti pa najslabši Bolje bi bilo, če bi stvar obrnili še bolje, če bi bila oba odlična Pripravljajo nov učbenik za Ju goslavijo s spremenjenim kon ceptom. Iz poudarjanja narav nih delov Jugoslavije in sociali stičnih republik smo se vrnili ni obravnavanje Jugoslavije kč naravne in gospodarske celote. Tako je tudi prav!
Pri obravnavanju geografiji (in tudi drugih predmetov) se jt treba izogniti formalizmu it poudarjanju veličine predmeti glede na druge učne predmete Nesmiselno je tudi vztrajati, dt poznajo dijaki „zadnje‘‘ malenkosti, ki pa bi jih ob nadalj nem študiju kot strokovnjak morali poznati. Menda ni naj pomembnejše za dijaka, da vt za natančno število prebivalce* nekega mesta, ko pa bo to število že naslednji dan spreme njeno...
Človek ne počiva ob nareje nem. Želi si občasnih delovnik sprememb in obogatitev lastnega dela Po določenem ob\ dobju je celo koristno, da spre meni službo - ne poklic. Profesor Slavko Brinovec veliki študira; ob vsem tem pa ni ostaja v razredu samo profesol - dijaki so njegovi prijatelji!
SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
PlSE: DR. ANA KRANJC
Splošna, poklicna in družbeno-politična vzgoja ter izobraževanje
Pri naštevanju vrst izobraževanja naletimo na tri tipe: splošno, poklicno in družbenopolitično izobraževanje. Vsaka od teh vrst izobraževanja ima svojo funkcijo na nekem področju človekovega uveljavljanja. Povsem napačno je, kar trdijo nekateri, da je funkcionalno samo poklicno izobraževanje. V njem res vidijo neposredno korist in tudi učinek pridobljenega znanja je pri delu hitreje viden kot pri drugih dveh vrstah izobraževanja in vzgoje
S takimi napačnimi stališči nekateri včasih zagovarjajo povsem nasprotujoče si trditve, pač glede na to, kakšen je po njihovem mnenju pomen poklicne izobrazbe. Na primer: ekonomska elita in tehnokratske strukture poudarjajo potenciran pomen poklicnega izobmževanja, podpirajo predvsem njegov razvoj in razvoj industrijske pedagogike, andra-gogike itd Samo poklicno t-obraževanje je zanje lahko „resnično, pravo in vredno", vse drugo pa je le odvečen ..malomeščanski balast". Smotri v ekonomiko usmerjenih družbenih struktur so jasni Na prvem mestu so ekonomski uspeh, učinkovitost dela in poklicno usposabljanje. Skratka, toliko izobraževanja, koli-
kor bo še koristno, da bo nekdo uspešneje opravljal svoje delo.
Nihče ne more zanikati pomena, ki ga imata za vsako družbo ekonomski razvoj in delo. Poklicna izobrazba je zdaj pomembna povsod Ob funkciji dela potekajo še druge družbene fimkcije, ki so sicer povezane z delom, ne stopnjuje pa jih samo poklicna izobrazba. Upoštevati moramo namreč sodobno izobrazbo in sodobne oblike dela Delovni proces vodi v vedno večjo specialtacijo in zaposli vedno manjši del človekovih funkcij. Alienaciji v delovni situaciji se izognemo, če dopolnimo posameznikove poklicne dejavnosti še z drugimi funkcijami:	z upravljanjem,
lastnim ustvarjanjem in vključevanjem novih zamisli in pobud v svoje delo, če zasledi jemo globlji pomen dela, upoštevamo povezovanje z drugim kolektivom pri porabi skupnih sredstev itd V samoupravnem sistemu je upravna funkcija še posebej poudarjena in ima temeljni globlji smisel.
Ne samo poklicno delo -tudi nekatere druge naštete funkcije so odvisne od poklicne izobrazbe in povezane z ožjim strokovnim znanjem. Enakovredno ali pa še veliko bolj temelje na splošni in družbenopolitični izobrazbi
Veliko poudarjamo, kako se mora človek temeljito pripraviti za delo, ki ga bo opravljal. Kako je torej mogoče, da zanikamo pomen usposabljanja za tako pomembne funkcije, kot so samoupravljanje, razpola-ganje z družbenimi sredstvi, ustvarjalno vključevanje svojih sposobnosti in podobno?
Ali sploh moremo verjeti, da bi vse svoje kompleksne aktivnosti opravljali brez poprejšnje priprave in izobraževanja? Ali ne diši to po malomeščanstvu, in pogledih, kakršnih v praksi ni mogoče potrditi? Lahko se seveda uveljavijo in sprožijo mnoge posledice (predvsem negativne); to pa še ne pomeni, da je take poglede preverila in potrdila praksa. Dr. Aleksandra Komhauserjeva je v zadnjem času jasno utemeljila pomen delavčeve vsestranske izobrazbe.
Stališča, ko se zagovarja potreba samo po poklicni izobrazbi, se včasih nekritično prenašajo tudi med družbeno napredne skupine. Srečamo jih pri ljudeh, ki zavestno upoštevajo socialistične smotre; ukažejo se kot strokovna zmota ali ne dovolj pojasnjena resnica Tujek je v sistemu družbeno naprednih gledlišč in kvari njihovo doslednost.
V sodobni vzgoji in izobraževanju se vedno jasneje kaže medsebojna povezanost poklicnega, splošnega in družbe-no-političnega izobraževanja PoMicno uobraževanja (sem prištevamo tudi strokovno) je
podrejeno splošnemu vzgojno-izobraževalnemu smotrn „vse-stransko razvite osebnosti"; temu končnemu smotru je podrejeno tako kot vse druge oblike izobraževanja Za to da bomo dosegli splošni smoter, naj da tudi strokovno usposabljanje svoj delež. Ali pa moremo samo s poklicnim izobraževanjem zasledovati razvoj vsestransko razvite osebnosti?
Vse tri oblike izobraževanja podpirajo ena drugo. Tudi poklicno znanje se bogati pod vplivom splošne izobrazbe. Postaja vedno bolj prožno, ker splošno znanje omogoča prenos tudi bolj specifičnih izoliranih strokovnih informacij. Splošno izobraževanje tudi omogoča, da se hitreje pridobi nova poklicna izobrazba ali pa da se dopolni in delno zamenja dosedanja poklicna uobrazba. Takih potreb pa je po znanstveno-tehnični revoluciji vedno več. Znanje ima samo začasno vred nost. Nato pa prejšnje znanje nadomesti novo, ker so znanstveniki odkrili novo resnico in spodbili staro.
KJE SO MEJE MED POKLICNIM,
SPLOŠNIM IN DRUŽBENIM IZOBRAŽEVANJEM?
Vsem trem vrstam izobraževanja in vzgoje dajemo enakovredno mesto. Sčasoma pa razvoj spreminja določen učni program, da preseže in postane del splošne izobrazbe. Primer: nekdaj samo poklicno znanje
šofiranja postaja danes del splošne izobrazbe S smučanjem so se pred nekaj desetletji ukvarjali samo vrhunski smučarji, danes pa postaja to množičen šport, ki ga bomo počasi prištevali med splošno izobrazbo.
So pa tudi nasprotni zgledi Nekatera znanja, nekdaj del splošne u obraz be, so se postopoma tako specializirala in po glabljala, da se je moral človek prav posebej ukvarjati s tem področjem, da ga je zares obvladal — ne samo kot del splošne izobrazbe Stoletja so se ljudje z nečim ukvarjali bilo jim je konjiček, danes pa predstavlja to ozko strokovno znanje Posezimo nekoliko v zgo dovino. Že precej časa je minilo, odkar je poskušal človek prvič leteti Letenje mu je bilo v zabavo, razvedrilo, osebno zadovoljstvo, bilo je kot igra in del posameznikov egi splošnega znanja. Z vsem tem pa si ni mogel preskrbeti ustrezne zaposlitve ali preživljanja. Pa poglejmo, kako je danes: letalstvo je ozko strokovno področje, ki zahteva veliko poklicnega znanja, študija in naporov. Razvilo se je v poklicno izobraževanje.
Tudi meje med splošnim in družbenim ter poklicnim in družbenim izobraževanjem se spreminjajo. Dokončne meje ni nikoli mogoče postaviti, ker se ta spreminja z nadaljnjim družbenim in ekonomskih razvojem. Z znanjem o družbenem in javnem življenju so se včasih
ukvarjali samo nekateri pose meznikL Dmžbeni odnosi so s[ demokratizirali; človek je zač® veliko bolj sodelovati v skup nem življenju. Njegov nastop /‘ združeval tudi zavestno akcijo. Potrebno je bilo znanje, s trate gija - ne več posamezniku, po trebno je bilo večini Strokovni znanje politike se je z razvojen; spremenilo v razne oblike drui beno-političnega izobraževanja in vzgoje. Primer o problem^ tiki odločanja zgovorno poni zarja prejšnje trditve.
Ločevanje na .posamezfl1 vrste izobraževanja in vzgoje j samo shematično in arbitrarno ker vsako znanje razvija tud) človekove funkcije in spreminj njegove psihološke značilnost*] Tako poteka prenos iz kateri koli oblike izobraževanja na vs{ situacije vsakdanjega reševanj1 problemov in aktivnosti Pr poklicnem delu nam pomaf tudi družbeno izobraževanj1, saj povečuje delovno motiv1? cijo, spreminja psiho-socialO1 Mimo v delovni skupini, kari? lizira rezultate dela itd PL' dobno vpliva tudi poklicno zri?, nje na človekovo družbeno a? gažiranost, politična stališč? raven njegove kulture in Pc dobno.
Splošno vzgojno-izobraževd ni smoter naše družbe zahtev? da so vse tri vrste izobraževan! vzajemno povezane in prograri vseh treh pocročij usklajeri Nobeno področje ne sme b* zapostavljeno in zanemarjenj vsakega moramo kar najbolj ? rabiti in razviti
RADIO IN ŠOLA
vim že 4 leta. Tukaj je malo snega Lepo pozdravljam!
ANKICA RADOSAVLJEVIČ
Prišlo je pisemce
Prišlo je pisemce z daljnega severa. Na žigu pisemskega ovitka piše Stockholm, na znamki pa „Sverige“. Pisemce, ne eno, več pisemc je prišlo iz Stockholma na Švedskem. Toda pisemca so napisana v slovenskem jeziku.
„Poučujem v nižjem razredu. Slovenske otroke, ki živijo v Stockholmu na Švedskem, smo razdelili po starosti v dva razreda; v enem so otroci do 10 let, v drugem pa tisti med 10. in 15. letom. Med otroki iz nižjega razreda, ki jih poučujem, sem z veseljem zbrala nekaj skromnih — vendar z veseljem in z „muko“ sestavljenih pisemc, ki vam jih pošiljam. Ne smete pozabiti, da so moji učenci zelo mladi in v švedskem jeziku dosti bolj doma kot v matennem; posebno pisanje v slovenskem jeziku jim dela. precej težav. Mnogi so tukaj 4 do 6 let. Od doma so šli še čisto majhni in so prinesli s sabo le skromen zaklad slovenščine. Potrudili se bomo in vam poslali še kdaj kakšna pisemca, če jih boste res objavili. Veselilo nas bo, če nam boste pošiljali nekaj izvodov časopisa. Lepo vas pozdravlja Alenka Ve-berič.“
Tako je napisala tovarišica, zdaj pa poglejmo, kaj so nam pisali njeni učenci:
Dragi prijatelji!
Usoda je moje starše peljala m Švedsko. Tukaj hodim v tretji razred osnovne šole. Vsako soboto pa obiskujem slovensko šolo. V slovensko šolo hodbn rad, ker se učimo slovensko, zemljepis, pravopis in zgodovino. Lepe pozdrave Robert Popek, 9 let
Dragi prijatelji!
Meni je ime Marjan Vodovnik in hodim v 4. razred v švedsko šolo. Hodim tudi v slovensko šolo enkrat na teden. V slovensko šolo hodim zato, da ne bi pozabil slovenščine in tudi zato, da bi se kaj naučil.
Pozdravljeni slovenski šolarji!
MARJAN VODOVNIK
Dragi prijatelji!
Ime mi je Bojan Kožuh. Hodim v švedsko šolo, ob sobotah pa v slovensko šolo, kjer se učimo brati in pisati Ko bom končal osnovno šolo, bomo prišli v domovino. - Rad bi vam povedal še to, da imam morskega prašička, ki se imenuje Maršika.
Pozdravljata vas Maršika in Bojan iz 4. razreda.
Dragi prijatelji!
Ime mi je Marko in živim na Švedskem že 4 leta. Hodim v 4. razred Slovenski otroci, ki živimo tukaj, govorimo in pišemo slabo slovensko, zato hodimo ob sobotah v slovensko šolo.
Lepe pozdrave!
MARKO ZMA
Dragi prijatelji!
Jaz hodim v 4. razred Stara sem 10 tet V Stockholmu ži-
Starši mnogokrat ne morejo sprejeti otroka takšnega, kakršen je. Že majhno odstopanje od modela, ki ga starši pripravijo za otroka, povzroča zaskrbljenost, strah pri starših, pri otroku pa regresivne reakcije.
Takšne probleme zlasti pogosto srečujemo v kombinaciji z materjo, za katero sta rednost in urejenost nadvse pomembni kvaliteti, in otrokom, ki se težko prilagaja včasih že bolni težnji matere po čistoči in redu. Gre za matere s tako imenovanimi obsesivnimi osebnostnimi potezami. So odlične gospodinje, ves dan pospravljajo. Šta-novanje je svetišče. Tudi otrok mora biti vedno čist, urejen, mora imeti vedno vse stvari pospravljene, ne sme se igrati v stanovanju, da ne bi razmetal stanovanja, niti zunaj stano-
Tako so se nam torej predstavili naši novi prijatelji, naši otroci, ki živijo v Stockholmu na Švedskem. Sami pravijo, da govorijo slovensko bolj težko. Nič čudnega, malo jih je in živijo v tujem svetu, kjer slišijo le redko materino govorico. Toda pisemca, ki so nam jih napisali, so prisrčna, lepo napisana in brez napak. Ankica je svoje pisemce celo okrasila z lepo rožico, ki jo je sama narisala.
Hvala vsem za ljubezniva sporočila in vabimo vas vse, da se še kaj oglasite! Pozdravljamo vas vsi, ki delamo v radijskem mladinskem uredništvu v Ljubljani.
vanja, da se ne bi umazal; ne sme pripeljati k sebi dmgih otrok, ker vse umažejo; mati ga nenehno opominja, ker zahteva, da je otrok kot iz škatlice.
Značilnost mater, o katerih govorimo, je še, da v svoji togoti nimajo nobenega posluha za spremembe v otrokovem raz-pdoženju in njegovih zmogljivostih. Po načelu „red mora biti“, ne morejo razumeti, daje otrok zvečer utrujen in pozabi očistiti svoje čevlje, da so dnevi, ko se otrok slabo počuti in je nerazpoložen ter ne more narediti vsega, kar pričakuje od njega mati in podobno.
Ob taki materi je lahko prizadet razvoj vsakega otroka, toda še posebej prizadeti so otroci, ki zaradi svojih individualnih posebnosti ne morejo
Iščemo dobro voljo za mamo
Avtor: Dr. A. Kos - Ela Peroci
ustreči zahtevam matere in so no igrišče in se umazal ali pa bo zato z njo v stalnem konfliktu, pustil svoje stvari razmetane, da Pri nekaterih otrocih lahko taka bi se pridmžil prijateljem na mati doseže, da se pokorijo cesti; nikakor ne bo mogel ranjenim zahtevam in funkcioni- zumeti, zakaj mora vsak dan rajo penjenem modelu, četudi očistiti čevlje, če jih pa tako to plačujejo z izgubo sprošče- vedno znova umaže, in ponesti. Drugi pa so bolj vihravi, dobno. Ob takem „neuničlji-razgihani, bolj impulzivni, se vem“ otroku, ki noče oziroma teže podrejajo, imajo v sebi več ne more sprejeti materinih po-navzven usmerjene energije, so gjedov na življenje in neprikrito
Navaditi mladega človeka, da bo posegal po knjigi, vzgojiti ga v uporabnika knjige in obiskovalca kulturne ustanove, kot je javna knjižnica, so temeljni kulturno vzgojni nameni Pionirske knjižnice v Ljubljani. Posebne oblike literarne vzgoje dobro približajo mlademu bralcu svet knjige: ure pravljic za otroke do 10. leta, knjižna tekmovanja za otroke od 10. do 14. leta, pogovori o knjigah, tematsko zaokrožene razstave za učence posameznih razredov osnovnih šol ipd. Dobro obiskane in zelo zanimive ure pravljic omogočajo že predšolskim otrokom in šolatjem prvih razredov, da se seznanijo z domačo in svetovno literaturo, ki jim je namenjena. Lepo bi bilo, če te oblike vzgoje ne bi bili deležni le ljubljanski otroci. To dejavnost naj bi organizirale tudi druge šolske in ljudske knjižnice. Foto: inž. M. Novak
ekstravertirani. Mati jih ne more ukleniti v svoj sistem čistoče in rednosti. Ne pomaga niti prigovarjanje niti represija. Otrok se razvija in obnaša po sebi lastnem notranjem modelu. Njegova želja po druženju je tolikšna, da bo kljub temu, da ve, da bo kaznovan, šel na blat-
uživa v stvareh, ki mater tako zelo motijo, je mati prizadeta, zaskrbljena ali depresivna. Na otroka vedno bolj in bolj pritiska, kar rodi konflikt med materjo in otrokom.
Še veliko stvari vam bodo zaupali otroci, če se po tej oddaji pogovorite z njimi.
ARMADA SMO VSI
★ ★ ★ ★ ★
Mladi in vojaški poklic
Morda bo kdo, ki redno spremlja dogajanja na področju kadrovanja mladih ljudi v vrste častnikov in podčastnikov Jugoslovanske ljudske armade, pomislil, da ni več potrebno veliko pisati o primanjkljaju starešin slovenske narodnosti v vojaških službah, češ: te problematike smo se vrsto let lotevali po nepravi poti, zato tudi v bližnji prihodnosti ne more biti bolje. Seveda, prav nič novega ni to, o čemer pišemo danes, le da nam je v tem trenutku manj kot kdajkoli prej vseeno, kaj se dogaja pri usmerjanju mladine v vojaške poklice po republiškem ključu. Ne gre namreč samo za enakopravno zastopanje nekeg3 naroda v nekem poklicu, temveč predvsem za celotno obrambo domovine, ki bo mogoča le, če bomo za obrambo vsi prispevali vsaj približno enako. To pa moramo, če hočemo dosledno uveljaviti koncept splošnega ljudskega odpora. Res je sicer, da vsi nimamo enakih možnosti, da bi vplivali na mladino, kako naj se usmerja v poklice. Vendar so med nami takšni, ki jim to veleva poklicna dolžnost. In kdo naj bo bolj neposredno strokovno poklican za uveljavljanje takšne dolžnosti kot prosvetni delavci? „ARMADA SMO VSI“ je zapisano nad sestavkom, ki ga pravkar prebirate. Prosvetni delavci tudi niso
strokovnjaki ozkega poklicnega profila, temveč zelo širokega že tedaj, ko opravljajo najbolj drobno vzgojno delo ali ko pojasnjujejo najbolj droben problem iz kakega šolskega predmeta. Pomislimo zdaj .na ves obseg njihovega vzgojnega in izobraževalnega dela, na ure in ure njihovega vplivanja na mladi rod, na generacije, ki odhajajo iz vzgojnih in izobraževalnih ustanov, potem ko so jih sistematično usmerjali več let zapored. Ljudje, Id jim je družba zaupala tako obsežni in častni nalogi, kot sta vzgajanje in izobraževanje, so pač zelo blizu tudi poldicnemu usmerjanju kot obliki družbene dejavnosti, ki pa je sama po sebi sestavni del tistega, čemur pravimo učiteljeva osebnost Strokovnjak izredno širokega profila ter hkrati družbeni delavec prav tako izrednega pomena bo lahko pomagal pri izpopolnjevanju poldicnih vrst v Jugoslovanski ljudski armadi iz naše republike.
Prikličimo si v spomin tale neugodni podatek: Slovenci predstavljamo nekaj več kot osem odstotkov vsega jugoslovanskega prebivalstva. Po ključu, ki zagotavlja enakopravnost narodov in narodnosti v armadi, bi moralo biti med vojaškimi strokovnjaki prav toliko Slovencev kot dmgih. V resnici jih je komaj polovica; zanimiva pa
je ugotovitev, da smo nekoliko bolje zastopani s častniki kot s podčastniki. Zelo je zanimiva tudi druga, prav nič ohrabrujoča ugotovitev — mnogi fantje, ki se prijavljajo v šole za vojaške strokovnjake, so zavrnjeni zaradi zdravstvenih razlogov. Seveda, po vsej Jugoslaviji je tako in merila za sprejem so zelo ostra. Toda, če primerjamo posamezna območja Jugoslavije med seboj, ugotovimo, da so fantje s Kosovega ter iz Slovenije zdravstveno najmanj pripravljeni za napore, ki jih terja vojaški poklic. Zaradi tega so merila zanje znižana, še več, tudi pri ugotavljanju učnih sposobnosti je raven zahtev za naše fante znižana, čeprav v razumnih mejah; srednje in visoke vojaške šole so namreč zelo zahtevne, zato ne bi bilo prav, da bi sprejemali vanje mlade ljudi, ki bi pozneje omagovali pod hudimi napori. Družba je torej storila dovolj, da bi postala sestava vojaških starešin takšna, kakršna je narodnostna sestava Jugoslavije. Vsi bi se namreč morali zavedati, da gre pri pravilni zastopanosti v aktivnih vojaških vrstah za družbenopolitično vprašanje v smislu marksistično pojmovane socialistične revolucije, saj so vojaki na straži zaradi obrambe delavskega razreda oziroma njegovih interesov. Delavski razred sploh ni navdušen nad kakršnokoli militarizacijo življenja, prav nič mu ni do tega, da bi krvavel za katerekoli tuje interese ali interese vladajočega razreda, razen v enem primem — kadar je vladajoči razred on sam. In funkcija armad je v obrambi vlada-
jočih, torej je takšna tudi funkcija naše armade. Pri nas si je delavski razred ustvaril svojo državo, v kateri gradi samoupravni socializem. V njenem okrilju lahko šele nemoteno oblikuje takšno življenje, kot mu ustreza. Hkrati, ico ugotavljamo nevarnost ideologij vladajočih razredov nekaterih držav, se tudi zavedamo, da pred njihovimi vplivi niso do-vdj trdni nekateri ljudje pri nas. Tudi pred takimi mora biti delavski razred buden, čeprav na tem področju bolj potrebuje policijo kakor vojake.
KAJ JE NAMEN NAŠE ARMADE?
Država je torej sredstvo oblasti, za njen obstoj skrbijo vojaki in pripadniki dmgih institucij. Tudi država delavskega razreda je takšna in prav nič si pred tem ni treba zatiskati oči. Posezimo nekaj več kot sto let v preteklost, spomnimo se pariške komune, ko je delavski razred prvič v zgodovini slavil zmago proti svojemu nasprotniku - razredu lastnikov proizvajalnih sredstev. Pariška komuna je kmalu propadla, kajti bila je izpostavljena siloviti organizirani premoči nasprotnika. Karl Marx je tedaj nedvoumno opozoril na to, da bo moral proletariat, ko bo zmagal, v zaščito svojih pravic uničiti buržoazno državno oblast in vzpostaviti svojo.
Zakaj smo v pričujočem članku zapisali, kaj je funkcija
naše armade? Zato ker to moramo razlagati mladim Ljudem, kadarkoli je za to priložnost in posebej, če gre za prihodnje oficirje. In prosvetni delavci morajo pri vsakokratnem stiku z mladimi ljudmi, bodisi da gre za splošno ali specifično vzgojno dejavnost, bodisi da gre za poučevanje „nepolitičnih“ ali izrazito družbenih predmetov imeti pred očmi marksistično ideologijo in obravnavati vsa področja življenja iz marksističnih izhodišč. Zato lahko to store vsakokrat, kadar govore o naši armadi, skratka — so med najbolj poklicanimi za usmerjanje v razne, tudi vojaške poklice. Seveda pa pri tem delu ne smejo in ne morejo ostati sami. To bi bila huda napaka, kajti živimo v zelo heterogeni samoupravni družbi. Če bi iz heterogenosti izločili večino družbenih dejavnikov, pri kateremkoli vprašanju, posebej pa pri vprašanju kadrovanja v vojaške poklice, bi nastal položaj, značilen za birokratsko obravnavanje družbenih dogajanj in pojavov. Zdaj pridemo do znanega dejstva, da smo za vsa družbena vprašanja odgovorni vsi, vendar ne tako, da bi se za skupno odgovornostjo skrivali tisti, ki delajo napake ali delujejo celo proti samoupravnosti. Prav zaradi samoupravnosti je vsakdo dolžan vedeti, kaj naj prispeva skupnosti.
V občinah bomo organizirali koordinacijska telesa, katerih nosilci bodo sveti za narodno obrambo. Res je, tudi doslej so mnogi družbeni dejavniki usmerjali mlade ljudi v vojaške-poklice, toda brez medsebojne povezave, zato so na primer učenci zadnjih razredov osnovnih šd dobivali različne, celo nasprotujoče si informacije. Več bodo v prihodnje morala storiti tudi sredstva obveščanja od najširših do lokalnih ter šolskih in dmgih internih glasil. Pri tem gre za pravilno razlago pomena vojaškega poklica, za osvetljevanje dela in življenja
armadnega starešine s sončnih in senčnih plati, za prikazovanje njegove vloge v družbi, vloge, ki ni drugačna od katerekoli druge, saj je tudi uslužbenec armade eden izmed občanov naše družbene skupnosti, torej njen enakopravni član. Če bodo mladi ljudje bolje seznanjeni z bistvom poklica vojaškega starešine, se bodo laže odločali zanj. Spoznavati pa morajo tudi sistem šdanja za ta poklic. Zato se bodo seznanjali z življenjem dijakov in študentov vojaških šd v okolju, v katerem se pripravljajo za poznejše dolžnosti. Tudi v prihodnje bodo spoznavali življenje vojakov v vojašnicah in dejavnosti, značilne za uporabo prostega časa — kulturno ustvarjalnost, športno uveljavljanje, oblike zabavnega življenja. Vse to bo v njih utrjevalo zavest, da so možnosti za uveljavljanje osebnosti v armadi prav takšne kot zunaj nje. Marsikaj pa bo treba popraviti pri sedanjem sistemu poučevanja predmeta obramba in zaščita, saj za to delo ni vsak predavatelj ustrezno usposobljen. V prihodnje se bodo predavatelji za tovrstno poučevanje pripravljali na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani Tako bodo to profesorji, kot so za druge predmete na šolah splošnoizobraževalnih ter poklicnih smeri. Na mladino lahko veliko vplivajo tudi starši, zato bodo za vojaško kadrovanje odgovorni tovariši seznanjali starše z oblikami šolanja starešin ter njihovega poznejšega življenja in dela. O tem se bodo z njimi pogovarjali tudi osebno.
Velike so naloge, ki so pred nami in lotiti se jih bomo morali z vso odgovornostjo, če hočemo zgraditi takšno armado, kakršno potrebuje Jugoslavija. Država, ki noče nikomur nič žalega, branila pa se bo junaško in dostojanstveno, če si bo kdo drznil seči po njej; država, ki ljubi mir in je povsem na strani zatiranih narodov.
St. 3
15. II. 1974
Skupinska slika
A W
SaTIRA h mor
Tolikšna Velika Tončka ni, da bi se potegovalo zanjo košarkarsko moštvo f morali bi zapisati košarkarsko ženstvo, a v enakopravnosti še nismo prišle tako daleč); tolikšna ni, pravim, je pa skoraj za dve glavi višja od druge Tončke, ki smo jo klicali Mala, da smo ju ločili.
Toda kaj pomenijo v življenju centimetri, razen v športnem, seveda. Duh nekaj velja, so nas učili, in Velika Tončka je bila velika tudi po svojih zamislih in po načrtih.
Zato je bila urednica našega stenčasa.
Mladi danes ne vedo, kaj je to stenčas, včasih pa je bil vsaki gospodinji domač. Sleherna šola ga je imela, vsak razred svojega... sleherna pisarna... delavnica... rajon... Kjerkoli so živeli ljudje v skupim, ki jih je štela vsaj šest ali sedem, so si morali omisliti svoj stenski časopis, če niso hoteli veljati za zastarele, za okorele, za ostanek preteklosti, kar je bila tedaj huda žaljivka.
Najpomembnejši je bil pri stenčasu urednik. Ta je skrbel za lepo podobo lista, snemal je stare številke in z risalnimi žebljički pripenjal Ha oglasno desko nove in izterjaval prispevke kakor dacarji v starih časih davščine.
„ Ta teden še ničesar nisi oddala, Mihaela. “
Tako me je vsak četrtek napadla Velika Tončka. V petek sem kaj napisala, v soboto sem prinesla v šolo in v nedeljo je Velika Tončka prepisala članke doma na stroj, da je v ponedeljek zjutraj lahko obesila novo številko časopisa.
Star stričev pisalni stroj je bil tudi prednost, ki je Veliki Tončki omogočil, da je bila dobra urednica. Nekateri so morali pisati sten-čase na roko, zato smo bili na svojega ponosni. Še pomislili pa nismo takrat, koliko se je uboga reva namučila, da je vsako nedeljo z dvema prstoma odtolkla šest strani.
Velika Tončka je bila neuničljiva.
Naslov, ki si ga je izmislila za stenčas, je bil ves njen:
PO VELIKIH STOPINJAH
Pa ne smete misliti, da so bile velike stopinje odtisi velikih čevljev. Kje pa! Danijela, ki je morala narisati za vsako številko novo naslovno stran, je napravila enkrat sejalca, ki zamahuje z žuljavo roko, potlej rdečearmejca s čelado, ki je spominjala na cerkveno kupolo, v decembru Cankarja, ki je bil še najbolj podoben Smrekarjevemu, in v februarju Prešerna, ki je bil videti nekam cmerav, a zaradi dolgih las in zaradi datuma spodaj le ni bilo mogoče dvomiti, koga naj možak predstavlja.
Na stenčasu Velike Tončke so se lahko uveljavljali vsi: pisci čbnkov in razprav in črtic in bodic ...in celo pesniki. No, pesnik v razredu je bil en sam, hvala bogu, Ciril, a je ta v enem letu napisal za cel cekar pesmi Velika Tončka jih je rada objavljala, če so bile le spodbudne, če so govorile o pomembnih rečeh, kakor je bilo udarniško delo ali vzgoja mladega rodu. Ko ji je nekoč ostalo na zadnji strani še nekaj prostora, pa je celo zamižala na eno od uredniških očes in objavila Cirilovo ljubezensko. Še zmeraj se spominjam prve kitice:
Velika Tončka je živela samo za svoj razredni stenčas, njena velika želja pa je bila, da bi postala urednica šolskega. Do mature se ji želja ni izpolnila, morebiti se ji je kasneje v življenju, smo ugibali. Če bi bili stenčasi še v modi, bi bila gotovo prišla na sestanek k Zlati kaplji z novo številko, in preden bi spregovorila, bi jo z risalnimi žebljički pritrdila na zid.
Toda sedaj so v modi avtomobili, tudi Velika Tončka se je pripeljala s svojim, ne z belim mercedesom kakor Titka, samo s katrico. Njen kožuh je bil iz ponarejenega krzna in klobuk ni bil povsem zadnji krik mode, vendar bi bila tudi Velika Tončka skoraj gospa... če bi ne bilo Titke.
„Kje delaš? “jo je vprašal Martin. „Pri Timesu ali pri Pravdi? “
Velika Tončka je šalo razumela in je rekla, da samo na šoli, da uči drugi razred.
„Kje pa danes ženski zaupajo kako odgovorno delo,“ je rekla. „ Vse to je prihranjeno za moške. “
Kar osupnili smo. Kam se je izgubila vera Velike Tončke in njeno prepričanje v enakopravnost?
,,Samo seči jim je treba," je rekla, „pa dobijo vse. A so včasih preleni, da bi iztegnili roko. Kakor Vinko. “
Vinko je njen mož. Nič ni zadovoljna z njim, zgodba o njenem zakonu je prav ihtavo privrela iz nje.
Spoznala ga je na šoli, kjer je bil za upravitelja. Na manjši šoli na vasi... Vinko in dve mladi učiteljici, ki sta se obe potegovali zanj. Danica je bila pred njo, skoraj imela ga je že, toda Velika Tončka je bila odločnejša. Odvlekla ga je najprej v posteljo, potlej pa na matični urad.
„Samo poročena ženska nekaj pomeni," je rekla Velika Tončka. „In če bi bil Vinko hotel... Pa bi se bil najraje zabubil v tistem gnezdu. Sadovnjak... pa čebele zadaj za šolo... pa dober dan, tovariš upravitelj... Kaj pa imaš od prijaznih ljudi? Sposobni učitelji so se odpravili v mesto. “
Tudi Vinko je moral tja. Ne v prestolno mesto, do tja ga tudi Velika Tončka ni mogla potisniti, vendar je izgubil sadovnjak in čebele in prijazne ljudi.
„ Toda moški še v mestu ne ostajajo radi na šoli, “je rekla Velika Tončka. „Ponujajo se jim drugačne službe, bolj donosne in bolj cenjene. “
Tudi za Vinka je našla Velika Tončka tako službo. Seveda je moral v večerno šolo ekonomske smeri... kaj pa je to nekaj izpitov ... skupaj sta se učila, skupaj sta ponavljala, skupaj sta delala diplomsko nalogo... in uspela. Toda Vinko v novem poklicu ni kazal pravega zadovoljstva, Vinka nobena reč ne premakne na bolje.
„Po naravi je čemeren," je rekla Velika Tončka, „drugače bi se ne držal tako pusto, ko pa je prinašal vsak mesec plačo za štiri moje. In posojilo, ki ga je dobil... Brez posojila bi si ne mogli sezidati hiše. Zares prijeten dom, „morate siga priti pogledat."
Okoli hiše je vrt, lahko bi bila tudi sadna drevesa, če si jih je Vinko zares tako želel... pa so ga, nerodneža, prav dan pred selitvijo odpeljali v bolnišnico.
„Infarkt," je rekla Velika Tončka. ,.Zdravniki so prepričani, da zaradi prevelikega napora. Toda če je to res, bi bilo mene že zdavnaj konec. Jaz sem bila noč in dan vprežena v voz, jaz sem vlekla v klanec. “
Sedaj ima na skrbi še bolnega moža. Ampak Velika Tončka je neuničljiva, njej se srce ne bo izneverilo. Le nečesa ne bo razumela: kako more moški sanjati o mali šoli med njivami, o sadovnjaku, o čebelah in o prijaznih ljudeh
MIHAELA SRŠENOVA
Aforizmi
Po kriku se tišina meri!
Za velike je zakon tnalo, za majhne sekira.
Jasne kot nebo spomladi, tvoje krasne so oči, ustne rdeče kakor roža, ki se komaj razcveti.
Pesem smo znali takrat vsi na pamet in vedeli smo, da je namenjena Titki. Ciril je hodil po razredu poln pričakovanja, Titka je še bolj vihala nos. Velika Tončka pa je bila poparjena, ker so ji na sestanku očitali, da popušča meščanski miselnosti.
FATA - MORGANA je tisti vladar, M se ljudstvu prikazuje v Puščavi velikih obljub.
Vsem velikanom postanejo palčki pesek v očeh
IZ ZBIRKE IVANA CIMERMANA ..AFORIZMIpa kar tako PREK KITAJSKEGA ZIDU"
Slepa ob slepem
Bil je lep zimski dan - vendar je zapustil v meni težko žalost
Kot toliko drugih ljudi sem hitela čez park po enem od svojih vsakdanjih opravkov. Ob poti je ždel fantiček in stegoval roke za miloščino. Morda je bil rojen v družini, Id je vajena prosjačenja, ali pa ga. je usoda potisnila ob rob družbenih pravil, ki zagotavljajo vsem otrokom enako brezskrbno mladost Kakorkoli: vsa njegova zunanjost — od obleke do suhih rok - je razodevala zastarano bedo. Stegoval je roke in nas gledal z enim očesom. Druga očesna jamica je bila prazna Mimoidoči so hiteli in se niso niti ozrli nanj — kot da bi bili slepi na obe očesi! Slišala sem, kako se je mlad par smeje pogovarjal o nakupu novega avtomobila. Zakaj pa ne — zaslužila sta denar!
Ne smem biti krivična: til in tam je kdo le položil kovanec v otrokovo dlan. Dodala sem svoj novčič — a nisem mogla naprej Še nekaj moram storiti za tega prosjačka! Toda kaj?
Tedaj se je primajal povprek čez cesto pijanec. Bil je dopoldan, a najbrž mu je zmanjkalo denarja, pa je odšel iz bližnje pivnice. Zagledal je polslepega otroka, priprl oči in čakal. Nenadoma se je neverjetno hitro in gibko pognal proti berač ku in mu hotel iz dlani pobrati tiste bore kovance. Otrok je planil v beg Tekel je urno, držeč glavo postrani, da bi mu edino oko nadomestilo obe. Pijanec se je zagnal za njim, dohitel pa ga ni
Kdo ve, ali je še kdo opazil ta ..neprijetni pripetljaj" v vedrem zimskem dnevu? Ob dopoldnevih ljudje še posebno hitimo za svojimi pomembnimi opravki, za poslovno in osebno srečo. V tej družbi se neredko zalotim, da hodim kot v mračnih sanjah, kot slepa ob slepem: vem, kaj se dogaja, spomnim se polslepega prosjačka, starke na vogalu ozke ulice, dmge bitu živilskega trga, njihovih v zadregi izproženih rok A sem brez moči, da karkoli storim. Kot v sanjah! Edino tisti izdajalski novčič lahko spustim v iztegnjeno dlan.
ALJA NOVAK-BEHRENDS
pogled skozi
šolsko okno
LatinSčina - včeraj, danes in jutri
V petek zvečer. V gostinskem lokalu ob Ljubljanici se zbira družba nekdanjih sošolcev. Vsakega, ki na novo vstopi, sprejmejo z vzkliki in s pozdravi. Vsakogar so enako veseli. Pet let je minilo od njihovega zadnjega srečanja, petnajst, odkar so zapustili šolske klopi nekdanje klasične gimnazije. Pravzaprav jih je med gimnazijskim študijem ujela šolska reforma. Po 7. razredu so hodili ponovno v 4. razred reformirane gimnazije. Vendar so ponosni, da so se kot zadnji obvezno učili osem let latinščine in pet let grščine in maturirali še na starem zavodu ljubljanske klasične gimnazije. Precej znanja, ki so jim ga takrat profesorji vlivali v glave, je pozabljenega.
Medtem ko se na tem koncu mize živahno pogovarjajo o sedanjem življenju, o možeh in
ženah, o otrocih in njihovi starosti, obuja druga stran omizja spomine in recitira, seveda v stari grščini: Pesem, boginja zapoj... Ta se spomni spregatve kakega težkega glagola, oni se'še živo spominja latinskih deponentnikov. Potem še šibki točki razreda: matematika in fizika. Pri teh dveh predmetih je bilo največ slabih ocen, pa še tu ne preveč. Število dijakov se od 4. nižje gimnazije ni spremenilo. Trideset jih je bilo, trideset maturiralo. Od teh tridesetih jih ima dvajset visokošolsko izobrazbo, štirje višjo.
Potem se začne večerja. Natakarica vpraša, kdo bo naročil juho, pa se javita samo dva. Razjezi se in pove, da kuhajo juho samo za nas, da torej ne gre, da je ne bi jedli. Disciplinirano se vdamo in juha nam izvrstno tekne. Kazalci na uri se bliskovito pomikajo. Vendar v tej družbi ni pijanih, ni dolgo-
lasih, ni modno namazanih ženskih obrazov.
Spet se vrnemo k latinščini in grščini. Je komu žal, da se je učil teh dveh jezikov? Ne, vse prej kot to. Oglasi se „Gaudeamus igitur“, stara maturantska pesem. Kar je medicinskih sester, zdravnikov — nekateri bodo v kratkem Specialisti — jim je znanje Hasičnih jezikov zelo koristilo. Enako je z juristi, med katerimi so advokati, sodniki. In ekonomisti, komercialisti in drugi? Nihče izmed navzočih nima težav s tujimi jeziki. Čeprav smo se tudi nemščine učili po več/ ali manj klasični metodi, smo se vsak po svojih potrebah in željah naučili brez težav tudi modemih jezikov. Sedaj bi šele lahko napisali spis, ki so nam ga naložili pred leti: Zakaj se učimo klasičnih jezikov?
In kako je danes s temi jeziki? Grščino je začela že zdavnaj izpodrivati francoščina. Latinščino poučujejo le v nekaterih osemletkah, ocene ne štejejo k uspehu. Pa tudi v gimnazijah je večinoma le fakultativen predmet, ki ga dijaki zaradi preobremenjenosti po letu ali dveh letih opustijo. V Ljubljani je v stari stavbi klasične gimnazije, kjer so si toliki rodovi pridobivali solidno znanje za nadaljnji študij, osemletka ,.Prežihov Voranc“. Tu je nekaj
klasičnih paralelk, ki potem lahko nadaljujejo študij na gimnaziji v Šubičevi ulici. Govori se, da bo v prihodnjih letih latinščina le še kot krožek, j Učencev da ne moremo deliti v bolj elitne razrede, da je vsem treba zagotoviti enake možnosti šolanja. Vse to je res. Kaj pa sposobnosti? Teh ne moremo enakomerno porazdeliti. Zato imamo tudi posebne šole za otroke z manjšimi umskimi sposobnostmi In če je otrok nadarjen, včasih nadpovprečno nadarjen, potem osemletka ne bo izrabila vseh njegovih sposobnosti. Postal bo len in bo morda prav zaradi tega nesposoben za šolo.
Minilo bo več let in med slovenskimi izobraženci bo vse več takih, ki tujk, ki jih bodo uporabljali, ne bodo povsem ra-zumeli. Vse več bo napačnih poudarkov in rab.
In krožki? Iz naše prakse dobro vemo, da se učenčev interes v mladih letih večkrat spreminja ali pa sploh ni prav usmerjen. Razumljivo: če ni ocen, čemu bi se mučil, če so drugi prosti. Od enajstletne^ otroka ne moremo pričakovati, da bo imel „zrel odnos" do krožkov, saj ga pogosto nimajo niti gimnazijci in mnogokrat celo — odrasli.
MIRA GANTAR
Podelitev Prešernovih nagrad študentom
Rektor ljubljanske univerze, prof. dr. Janez Milčinski je ob tej slovesnosti poudaril, kako pomembno je za družbo, da ima mlade, delu predane znanstvenike. Izrazil je upanje, da bodo ti, ki so letos prejeli veliko priznanje, tudi v prihodnje nadaljevali s svojim delom in tako prispevali svoj delež h kulturnemu in gospodarskemu napredku družbe
Nagrajenih je bilo 33 del, M so bila napisana izrecno na teme sklada Prešernovih nagrad V dogovoru z mentorji je bilo svobodno napisanih 12 del Razen tega je bUo nagrajenih še 48 diplomskih nalog; skupno je bilo torej nagrajenih 93 del - kar je razveseljivo število.
Univerza je pripravila tudi že seznam tem za prihodnje leto — 263 po številu - in jih bo razposlala posameznim fakultetam. Ob letu bomo lahko priča podobnemu ali pa še lepšemu kulturnemu doživetju ob prebiranju odlomkov iz posameznih nagrajenih del (brali so takšne odlomke, ki so bili zanimivi in tudi razumljivi širšemu občinstvu; večje število izdelkov je namreč strogo znanstvenih). 4
Za slovesnejši konec v zbornični dvorani univerze je poskrbel zbor Slovenske filharmonije.
N. M.
Praznik
Občani Kočevja, predvsem pa prosvetni in kulturni delavci ter šolarji smo dostojno praznovali slovenski kulturni praznik 8. februar, Prešernov dan.
V likovnem salonu so ta dan odprli zanimivo razstavo Sieg-frida Hermana, kiparja naivca, delavca iz Mute. Njegovi kipi pripovedujejo o dobrih in hkrati globokih življenjskih resnicah, o trpljenju, radosti, o življenju in smrti preprostega človeka.
Učenci in učitelji osnovne šole Kočevje pa smo 8. februarja priredili kar tri svečane proslave z bogatim in pestrim kulturnim programom. Kot po-
sebnost naj omenimo KVIZ o pesniku Prešernu in poznavanju njegovih pesmi Učenci višjih razredov so na vsa zastavljena vprašanja hitro in pravilno odgovorili; mlajše pa je najbolj pritegnila lutkovna igrica .fes se igra z mačko". Vodstvo šole je na proslavi podelilo mnogim učencem knjižne nagrade za najboljše prispevke na tekmovanju.
Temeljna kulturna skupnost občine Kočevje je priredila sprejem za kulturne delavce-ustvarjalce v hotelu Pugled v Kočevju.
VILKO ILC
Filmska zvezda mora nekajkrat globoko pasti, da bi nazadnje zasijala na vrhu.
IVAN CIMERMAN
Pionirjem in mladincem vseh osnovnih šoi v Sioveniji
Pionirji in mladinci osnovne šole Ivan Cankar v Mariboru sporočamo, da smo 8. februarja 1974, na slovenski kulturni praznik — ustanovili pionirsko kulturno umetniško društvo Ivan Cankar.
Svoje kulturno umetniško društvo smo ustanovili z namenom, da bi bogato kulturno dejavnost 16 krožkov in skupin s področja kulturne dejavnosti, pionirske univerze in knjižnice tesneje povezali in samoupravno še bolje uredili.
V naše vrste bomo vključili vse pionirje in mladince, ki sta jim pri srcu lepa beseda, pesem, slika, ples, knjiga ter druge vrednote kulture in umetnosti. Z organiziranim obiskom gledaliških in lutkovnih predstav, koncertov, razstav, filmov in drugih kulturnih prireditev ter s pogovori bomo poglobili kulturno vzgojo.
Naša ustvarjalnost in dejavnost bo široko odprta in tesno povezana z okoljem, v katerem živimo, z organizacijami in društvi. Članstvo v Zvezi kulturno prosvetnih organizacij občine in Slovenije pa nam zagotavlja vsestransko pomoč.
Vabimo vas, da se nam pridružite in tudi ustanovite pionirsko kulturno umetniško društvo, da bomo lahko naše kulturne dosežke in izkušnje medsebojno izmenjavali in dopolnjevali.
Ustanovni občni zbor Pionirsko kulturno umetniškega društva Ivan Cankar na osnovni šoli Ivan Cankar, Maribor
Drevesa umirajo, rože cveto pozimi_____________________________________________________
Skupna in trajna skrb za varstvo in razvoj okolja
Naša mesta so „bela“ od papirjev, ozračje je obarvano s j sajami, smogom in podobnim. Naše reke so penaste zaradi odplak pralnih in čistilnih sredstev, zemljišča ,,zelenijo", prekrita z razbitimi steklenicami in plastičnimi vrečkami...
V predmestjih cveto pozimi trobentice - zaradi prevelike količine žveplovega dioksida v zraku.
Ubite ptice in mrtva drevesa...
Vse to je resničnost Nekje je kratek stik med kulturo in civilizacijo. V divji naglici rušimo ravnotežje v naravi in pri tem ne opažamo, da ogrožamo ne le naravo, ampak tudi človeka.
veliko akcij za varstvo in razvoj okolja, ugotavljamo pa, da bi morali ekološko problematiko reševati celostno. Akcije naj bi se lotili načrtno na vseh šolah. Skrb za okolje naj bi odsevala tudi v novih učnih načrtih pri vseh predmetih.
Tako so menili strokovnjaki 5. februarja na seji stalne medrepubliške konference ustanov za proučevanje in napredek vzgoje in izobraževanja, ki je bila na zavodu za šolstvo SRS. Med drugimi sta se je udeležila dr. Aleš Bebler in Matej Bor, ki sta živo sodelovala v razpravi.
Udeleženci so sprejeli predlog predsednika stalne konference Borisa Lipužiča, naj bi letošnjega aprila pripravili medrepubliški strokovni posvet o tej problematiki in osvedili pri tem tudi vlogo šole in učitelja.
Člani konference so nadalje obravnavali, dopolnili in sprejeli predlog stališč o položaju, vlogi in izobraževanju učiteljev, ki ga bodo kot informacijo posredovali predsedstvu ZKJ. Med drugim so razpravljali še o vlogi šole pri vzgoji humanih in zdravih odnosov med spoloma in proučili predloge jugoslovanske komisije za sodelovanje z UNESCO. Oblikovali so tudi stalne delovne skupine strokovnjakov za posamezna predmetna področja, ki bodo delale na medrepubliški ravni.
Člani stalne konference so ponovno izvolili za predsednika Borisa Lipužiča in se dogovorili, da bo sedež omenjene konference tudi letos v Ljubljani.
TEA DOMINKO
Prav šola je tista, ki lahko stori največ za varstvo in razvoj okolja: mlademu človeku lahko privzgoji skrben odnos do okolja in zdrave življenjske navade. Tudi doslej je bilo na šolah že
S71 yugodidacta
ZAVOD ZA PROJEKTIRANJE, OPREMO, ZASTOPSTVO IN EKONOMSKO PROPAGANDO
41000 ZAGREB, Maksimirska 108,
telefon: 644-953, 644-541
Učiteljem tehničnega pouka
V dobi vsesplošnega zanimanja, ki spodbuja k raziskovanju vesolja, vam ponuja naš zavod
MODELE RAKET
-	ZEOS
-	PH0B0S
-	LAMBDA
-	ICARUS
-	TKETA
-	ZEN IT|I
-	LEPOŠ
-	KAPPA ✓
-	MOTOR ZA LANSIRANJE (A3-2, B6-0 in B6-4)
cena din 12,60 cena din 14,55 cena din 15,90 cena din 15,90 cena din 20,30 cena din 23,20 cena din 11,30 cena din 19,05
cena din 3,30
S temi modeli boste pouk izpopolnili in ga izboljšali.
Deli vsakega modela rakete so zaviti v PVC vrečko. K vsakemu kompletu delov je priloženo navodilo z risbami in opisom. Raketo je mogoče izstreliti večkrat glede na število kupljenih motorjev.
Okiuaimo
HO DANAŠNJI UUMETNOSTl
Naključje
Na fotografiji vidimo posnetek situacije v beneškem eksperimentalnem paviljonu. Razstavljala protitankovskih topov so hoteli izzvati v gledalcih odpor proti temu, da bi lahko sprejeli med umetniška dela sedanjosti protitankovski top, orožje za pobijanje ljudi Morda imajo pravico do takih eksponatov, saj so tudi na slikah preteklosti mnogokrat bleščeče sablje in barvno zanimivi bliski topov. Res, zgodovinske slike so bogate nožev, sabelj, ščitov, oklepov in čelad Nihče pa ne pomisli, da tem delom ne bi priznal umetniške vrednosti Vsiljivi protitankovski top v ospredju naše slike za nas nima več tradicionalnega pomena. Topovska cev, ki je uperjena v žensko poprsje, nam kaj slabo potrjuje Sartrovo prepričanje, da je človek obsojen na svobodo. Sodobnega orožja ne moremo sprejeti za umetniški predmet Nastali fotografiji je namreč botrovalo naključje, ki vodi do globljega premisleka. Ženski model je odličen objekt, s katerim je mogoče ponazoriti ogroženost današnjega človeka Fotografska ekpozicija je preveč poudarila prvi plan in s tem zadovoljila samo to zahtevo. Toda srednji in zadnji plan sta postala nejasna Ta navidezna nekvaliteta pa pomeni naključni pa vendarle nenadejani prispevek k umetniško idejnemu smislu pojavnosti. Posnetek ..umetniškega dela" je postal prvovrstni umetniški posnetek
_ Redkost je v tem, da je mehanično tehnično sredstvo po naključju samo razvijalo snemalčeve misli in sicer mnogo dlje od njegovih namenov. Opišimo jih in spoznali bomo, da gre res za izjemen posnetek
Prvotna zamisel posnetka je bila le naperjenost v človeka. Topovska cev se na sliki dotika ženskih prsi Ženska motri iz kasarne privlečene tujke v svetu umetnosti Snemalec je bil z oblikovno zasnovo zadovoljen, saj je oblika ustrezala ideji Pozabil pa je upoštevati srednji in zadnji plan. Kako nepričakovano pa ga je bistveno dopolnil avtomatični aparat!
Žensko hladnokrvnost nekako razumemo. Kdor daje življenje, se zna tudi bojevati zanj. V srednjem planu sta moški mir in razsodnost pomšena. Breztežni silhueti simbolizirata človekovo bedo v nenehnih krizah in hladni vojni Moški postavi sta oropani teže, zato labilno visita v situaciji eksplozije. Ta se kaže v zadnjem planu fotografskega posnetka. Eksplozija je na razstavišču prikazana kot velikanska kovinska krogla, kot simbol zemlje, z razritimi pasovi notranjosti, z -racionalno izoblikovanimi kockami in kvadri, ki jo notranje konstituirajo. Zunanjost blešči v kovinskem sijaju. Ker je snemalec daleč od krogle, ima sijaj podobo eksplozije Tako so se eksponati in opazovalci zlili v dramatično celoto, ki Jiinkcionalno razloži in ponazori neznosnost večno grozeče vojne nevarnosti v 20. stoletju. Napadalnost, maščevalnost, želja po oblasti, krutost ter imperializem vseh stopenj in vrst so vneti zagovorniki takega stanja. Kam vodi taka pot? To nam ponazarja naša slika: od grožnje k agresiji Šele, ko bo človeška družba izgmla tanke, topove, letala, granate in rakete, ne le iz razstavišč, temveč tudi iz kasarn in skladišč, in bodo ti eksplodirali sami v prvem planu, se bo razjasnila podoba človeka in zemlje, ki sta bila dolgo potisnjena v ozadje. Šele takrat bo lahkonastala slika v nasprotnem smislu — od vstajenja zemlje, prek jasnih obrisov ljudi do prijateljsko čvrslo iztegnjene roke.
IGOR PLEŠKO
Pošiljko — do 2.0:00 din plačate ob prevzemu. Potrebne informacije lahko dobite v našem zavodu.
Naključni posnetek (Beneški eksperimentalni paviljon). Foto: I. Pleško
»Učitelj je najpomembnejši...«
Ob razstavi izobraževalne tehnologije ZDA na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 30. januarja do 14. februarja
Nagel industrijski razvoj, vse večje potrebe po znanju in seveda — pomanjkanje časa, da bi to znanje čim hitreje osvojili, so povzročili, da se je razvila sorazmerno mlada znanost — elektronika, ki je srce sodobne tehnologije. Ob drugih strojih so se naglo razvili domiselni učni stroji, ki jih uporabljajo pri izobraževanju. Prednosti izobraževalne tehnologije so v hitrem in plastičnem posredovanju večje količine gradiva, v občutno povečani individualizaciji dela, smotrno izrabljenem času in poljubni časovni razporeditvi. Omenjena tehnologija je primerna za otroke in odrasle, saj lahko posreduje povsem preproste ideje otroku vse do zapletenih informacij študentom v višjih letnikih, primerna pa je tudi za izobraževanje odraslih ob delu. Učenec je tako nenehno aktiven. Jasno je, da ostane glavno breme poučevanja še vedno na učitelju, saj so vsi učni stroji le sredstvo, ki pomaga učencu in učitelju pri soustvarjanju vzgojno-izobraževalnega procesa. Stroji torej ne morejo nadomestiti učitelja, odvzamejo mu le rutinski del pouka; tako mu prihranijo čas, ki ga lahko posveti posameznemu učencu.
KULTURNA IZMENJAVA Ameriška razstava Izobraževalne tehnologije ZDA spada h kulturni izmenjavi obeh vlad. Njen namen je prikazati osnovne in cenejše zglede opreme, ki jo uporabljajo v ZDA. Je obsežen in pozorno izbran prikaz vzgojno-izobraževalne tehnologije in učnih pripomočkov na ameriških šoldi. Pritegnila je pozornost dokajšnjega števila šolnikov in drugih obiskovalcev, ki jih to področje zanima. Na sorazmerno majhnem prostoru v hali B na Gospodarskem razstavišču se zvrstijo pregledno razporejeni oddelki za skladiščenje in iskanje podatkov — sistemi mikrofilmov in mikro-kartotek, avdivizualna sredstva — projektorji, miniaturni kinoprojektorji, magnetofoni, zvočni diaprojektorji, kompleten tv studio zaprtega tipa s kamerami, monitorji in magnetoskopi, elektronski računalniki, simulator za prometno vzgojo itd. Po razstavi nas vodijo sposobni in neutrudni mladi vodniki in trije evropsko znani strokovnjaki, ki hkrati posredujejo vse zaželene podatke in prikazujejo delovanje precejšnjega
števila naprav in strojev: Do-nald A. Mitchell, Monroe Abrams in Kirk Smith.
Vtise z razstave'lahko strnemo takole: v poprečju viduno veliko tehničnih izboljšav pri že znanih napravah in strojih, se pravi - izboljšana tehnologija in hkrati metodološki napredek. Delna novost — vsaj za nas - je simulator za prometno vožnjo - to je kompleten oddelek za šolo—vožnjo, ki vsebuje vse instrumente in mehanizme, ki jih med vožnjo uporabljamo. Videz resničnosti dopolni še filmska projekcija, ki prikazuje premikanje na cesti. Pravilnost ali nepravilnost vožnje pokažeta vozniku slika in utripajoča lučka (cena: 6500 dol). Med drugim naj omenimo še knjižnice z mikrofilmi, ki prihranijo stroške in seveda prostor — pomanjšano gradivo: od 24 do 180-krat pomanjšano stran lahko povečamo na velikost, ki je potrebna za branje. Zelo zanimiv je jezikovni „inštruktor“, ki deluje kot magnetofon. Izrečeni stavek lahko poslušamo, primerjamo izgovor, ga popravljamo, programiramo pa lahko tudi prazne kartice (cena: 300 dol).
Sprehod po razstavi jasno kaže, da bi vse te učne stroje lahko izdelali pri nas doma, seveda, če bi bila povezava med proizvajalci in pedagoškimi ustanovami boljša.
UČITELJ - ZDRAVNIK
Za pogovor smo zaprosili enega izmed strokovnjakov na razstavi, gospoda Donalda A. Mitchella, ustanovitelja in predsednika korporacij e, Childhood Resources iz Arlingtona (ki se ukvarja z izobraževalnim načrtovanjem za osnovne šole — programi in avdiovizualna tehnika) posebnega svetovalca mnogih vladnih in zasebnih ustanov, direktorja in člana raznih nacionalnih zvez, ki se ukvarjajo z osnovnim izobraževanjem v ZDA. Med drugim nam je g. Mitchell dejal: „Če želimo osvoboditi učitelja in mu dati možnosti, da dela kot zdravnik s pacienti, se pravi, da daje diagnozo bolezni in zdravi v razredu, mu moramo dati dobre instrumente!41
Strokovnjaku smo postavih nekaj vprašanj, na katera nam je odgovoril:
Povejte, prosim, kakšen je namen vaše razstave in kakšna je prednost razstavljene opreme?
— Namen naše razstave je prikazati učitelju učne stroje in pripomočke. Najvažnejše je, da učitelji znajo vse to uporabljati. Oprema na tej razstavi je uporabna za več namenov, je ekonomična, ravnanje z njo pa je preprosto. Programe lahko izdelujemo sami in jih ni treba kupovati.
Zanima nas, kako učitelji v ZDA sprejemajo novo tehnologijo, kako sodelujejo in kako so zanjo usposobljeni. Kdo pripravlja programe?
V dobi eksplozije izobraževa-
nja v svetu in pri nas ni nikoli dovolj učiteljev. V Ameriki je tako kot drugod: učitelji čutijo odpor do novosti, ker se bojijo, da jih hočemo nadomestiti s stroji; to pa seveda ni res. Jasno je, da je tako mišljenje delno tudi dediščina preteklosti, češ če je bilo do sedaj dobro tako, bo šlo tudi vnaprej.
Učitelji se že v koledžih učijo uporabljati sodobno tehnologijo. Tovarne, ki proizvajajo opremo, organizirajo tudi seminarje in same krijejo stroške za tovrstno izobraževanje. Jasno jim je, da bodo lahko prodale več samo tedaj, če bodo učitelji njihove izdelke dobro poznali. Brezplačna informacija koristi učiteljem in
Strokovnjak Donald A. Mitchell iz ZDA
proizvajalcem. Naši učitelji prispevajo veliko dobrih zamisli, ker čutijo, da tudi mi skrbimo zanje. Programe pripravljajo najuglednejši pedagogi, pa tudi vse naše univerze zelo pomagajo učiteljem.
Kako je izkoriščena oprema v šolah v ZDA, saj gre zanjo precej denarja? Kakšne so bistvene razlike med vasjo in mestom? Kdo financira in kdo odloča o nakupu opreme? Kolikšno je poprečno število učencev v razredih ameriških šol?
— Denar pri nas ni problem. Vlada daje dosti denarja za vas in mesto. Zelo različne pa so učiteljeve plače. Bolj razvito območje bolje plačuje, zato ima dobre učitelje. Učitelj lahko veliko bolje dela, če pozna sodobno tehnologijo. Dobro ve, zakaj ima večji delovni učinek in da je poučevanje z uporabo tehnologije veliko zanimivejše. Menim, da strojev brez programov ne bi smeli kupovati. V Ameriki ni šole, ki ne bi imela vsaj nekaj avdiovizualnih pripomočkov. O nakupu odločajo država in lokalne oblasti. Učiteljeve želje posreduje ravnatelj krajevnim oblastem; če so te želje utemeljene, jih seveda tudi upoštevajo.
To naj vam ponazorim z zgledom: šola, v katero hodi moja hčerka, ima 1400 učencev. V njej imajo kar šestnajst 16-mi-limetrskih projektorjev, številne magnetofone, magnetoskope itd.
Raziskave so pokazale, da je v razredih s sodobno tehnologijo učni uspeh za 37 % boljši kot v razredih brez tehnologije. Denar je torej dobro naložen. Jasno pa je, da brez pravilnih programov in brez testiranja ne gre. Toda druge plati — povečanja človečnosti do učenca seveda ni mogoče testirati! Očitno je, da imamo tudi pri tem „dobiček“: mnogim našim strokovnjakom ostane precej časa za učence. Ker se približno 80 % snovi iz leta v leto ne spreminja, jo lahko posnamemo na tv-multimedijski sistem in jo tako posredujemo.
V ameriški mali šoli je v razredih do 20 učencev, v osnovni šoli od 25 do 35, v srednji pa do 40. Sedanji model predvideva največ 20 učencev. Sicer pa to ni najpomembnejše. Učitelj razdeli učence v skupine, da lahko čim več sami sodelujejo.
„Tudi za učitelja velja: Ce hoče biti specialist na svojem področju, mora biti vsestransko razgledan,44 je dejal ob koncu pogovora g. Mitchell.
TEA DOMINKO
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ima na zalogi
PiAmm
znamke "riSnisek "roniseh ~super99
Pianina znamke „Roenisch44 so med najboljšimi inštrumenti za šole. To nam zagotavljajo glasbene šole, priznani uglaševalci in tudi 125-letna tradicija proizvajalca.
Cena pianina , Jloenisch - super44: v orehovem mat furnirju: 15000,00 din v mahagoniju (poliran): 15400,00 din
K naročilu ne pozabite priložiti izjave c oprostitvi prometnega davka.
Naročila sprejema:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Oddelek učil, tel. 310-651 Trubarjeva 27, Ljubljana

Osnova in zgradba bralne ure
Učiteljeva naloga ni v tem, da otrokom prebrano pojasni, temveč da jim pokaže pot, kako si bodo prebrano besedilo sami pojasnili. V vsaki bralni uri moramo usposabljati učenca, da bo samostojno razbral pisčeve misli v besedilu.
A - PRIPRAVA NA BRANJE
V pripravi na branje skušamo obuditi v otrocih pričakovanje, napetost, vedoželjnost, da bodo izvedeli nekaj novega. Dalje je j treba ustvariti take osnove, da bodo pravilno dojeli smisel besedila. Spočetka se bo učitelj zadovoljil s tem, da bo obudil v njih napeto pričakovanje; npr. prebral bo začetek zgodbe, orisal okolje, v katerem dogodek poteka, učenci si bodo ogledali kako sliko ali pa poslušali odlomek skladbe.
RAZMIŠLJANJE OB NASLOVU
Dober bralec se zamisli že ob samem naslovu. Preden zgodbo beremo, naj skušajo učenci iz naslova ugibati in domnevati vsebino besedila, ki mu sledi. Če naslov vsebuje to, o čemer že nekaj vemo, vselej premislimo, kaj vse že vemo in ga tako povežemo z že pridobljenim znanjem. Npr. ob pesmi „Medved“ v čitanki za tretji razred zastavimo učencem vprašanje: Ali ste že videli medveda? Kje?
Kaj vse ste že slišali in brali o njem? Učenci bodo pripovedovali, j da so ga videli in opazovali v živalskem vrtu, da ga poznajo s televizijskih ekranov, iz knjig, leksikonov ... S takim krajšim uvodnim pogovorom povečamo njihovo pozornost.
ZASTAVIMO SI BRALNI SMOTER
Misleči in kultivirani bralec se vpraša, preden prične brati: Zakaj berem zgodbo, članek, knjigo ipd? Kakšen namen imam? K temu vzgajamo tudi otroke. Naj hkrati doživljajo, kaj jim lahko branje da. Jasen bralni smoter pa je skoraj nepogrešljiv pri besedilih s stvarno poučno vsebino, npr. Ernest Vrane „V elektrarni44: Rad bi izvedel, kako dobimo elektriko? Kaj delajo delavci v elektrarni? I ipd. Včasih terjamo od učencev, da si taka vprašanja tudi zapišejo v | zvezke ali beležke.
Večkrat moramo predvideti ob branju tudi stvarne osnove: npr. ob berilu V jami nad Krko bomo poiskali na zemljevidu Krito in kraje, ki jih opisuje Jurčič; ob berilu Janičarji si bomo ogledali zgodovinsko sliko.
Priložnostno vključujemo v pripravo tudi pojasnjevanje besed. 1 Seveda ne gre pojasnjevati vseh besed, ki jih otrok ne razume, i temveč le tiste odločujoče, ki zadevajo razumevanje smisla besedila. Nenavadno rabo besed napišemo v jedrnati obliki na tablo. K a duhovni pripravi na branje štejemo tudi nazorno didaktično gra- ' divo. Npr. ob berilu Polharji v 4. razredu pokažemo učencem nagačenega polha ali pa vsaj sliko. Otroci naj ne berejo slepo, to je, ne da bi si pri tem kaj predstavljali.
K BERILU ZASTAVLJAMO VPRAŠANJA
K mnogim besedilom, posebno snovnim, napisujemo vprašanja, I na katera naj bi nam odgovorilo berilo. Poleg domnevanja je vpraševanje pomemben del mišljenja. Otroke je treba navajati na pravilno vpraševanje. Seveda pa lahko vprašuje le tisti, ki ima o tem že I nekaj osnov in znanja.
Učenci naj samostojno iščejo berila. Pri SD smo se npr. učili o morju. Učence spodbudimo: V čitanki bomo našli več beril o morju. Poglejmo kazalo!
Pri spisju pišemo zgodbe o živalih. Prav gotovo bomo našli v naši čitanki živalske zgodbice. Poiščimo jih! Tako kot iščemo besedilo j po vsebini. Lahko poiščemo tudi besedila določenih avtorjev. Npr. Fran Milčinski je napisal veselo in smešno zgodbico. Poskusite jo sami najti, na kateri strani je!
Zahteve, kot je „Odprite knjigo na strani...!“ naj bi iz naših šol odpravili. Katerokoli knjigo vzamemo v roke, nam naj bo vselej kažipot stvarno kazalo, kazalo po avtorjih, po slikarjih ali po pojmih. Celo v računicah naj bodo otroci vajeni, da se orientirajo po vsebinskem kazalu.
V občasnih krajših vajah urimo otroke, da hitro najdejo v knjigi zgodbe z določeno vsebino ali besedila nekega pisatelja. Tekmovalna časovna omejitev v takih vajah je za otroke posebno mikavna. Poprejšnja priprava na branje naj zbudi v otroku predvsem ŽELJO j PO BRANJU. Preveč obširno rzpravljanje otroka prej odvrne od ; branja, kot pa da bi ga razgibalo z veselim pričakovanjem. Da pa jih j moremo razgibati, mora snov ustrezati otrokovim interesom. Priprava ne sme ničesar ODVZETI. Kar besedilo vsebuje, naj otrok sam osebno sprejme, izlušči.
Priprava mora biti KRATKA. Traja naj samo nekaj minut. Smiselna priprava je možna samo ob otroku NEZNANEM BESEDILU. Otroci naj doma ne bero čitanke, bero naj otroško literaturo, ki jo je že dovolj na voljo. Priprava mora ustrezati ZVRSTI BESEDILA-Pri liričnih besedilih je nesmiselno v pripravah zastavljati vprašanja-Priprava naj ustreza tudi ČUSTVOVANJU UČENČEV.
Vabilo
ZA OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA FILMSKOVZGOJNIH DELAVCEV
Zdmženje filmsko vzgojnih delavcev Slovenije bo imelo 1. marca ob 10. uri zbor v Domu sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4/V. nadstropje. Vabljeni so vsi člani združenja, pa tudi tisti, ki jih veseli tovrstna dejavnost. Na občnem zboru bo podan pregled dosedanjega dela, še posebno pozorno pa bomo obravnavali načrte za prihodnost. Prireditelji želijo, da bi se zbora udeležilo čim več članov in da bi le-ti s predlogi in željami prispevali h kar se da izoblikovanemu programu za prihodnje delo.
ZDRUŽENJE FILMSKOVZGOJNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Odločba ustanovnega sodišča v korist staršev in zavodov
Končno jasen odgovor: Starši niso dolžni plačevati oskrbe za otroke, ki obiskujejo posebne osnovne šole
r	>1
V Prosvetnem delavcu št. 15 z dne 22. 9. 1972 sem objavil članek z naslovom „Pet odgovorov na sporna vprašanja", v katerem sem skušal pojasniti svoja stališča glede problemov v zvezi s plačevanjem stroškov za otroke, ki morajo zaradi obiskovanja posebne osnovne šole stanovati v domu za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ali v rejniški družini. Kolikor mi je znano, so nekateri domovi na osnovi objavljenih stališč napotili starše, naj od občine zahtevajo, da namesto njih plačuje tisti delež oskrbnine, ki jim ga je odmerila skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nekatere občine so prevzele tako obveznost, druge pa so vztrajale, da morajo tudi starši nositi del stroškov za oskrbo otrok, ki obiskujejo posebne osnovne šole.
V Uradnem listu SR Slovenije, št. 3/74 z dne 6. 2. 1974 je objavljena odločba ustavnega sodišča SR Slovenije, ki je na predlog republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo ter republiškega sekretarja za prosveto in kulturo razpravljalo o ustavnosti in zakonitosti predpisa, po katerem skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja določa staršem obveznost, da nosijo del stroškov za oskrbo otrok, ki obiskujejo posebne osnovne šole. Sodišče je odločilo, da ni v sldadu z ustavo in zakonom, če se staršem nalaga plačilo dela stroškov za nujno nastanitev invalidnih otrok, ki jim je za obvezno osnovno šolo potreben pouk v posebni osnovni šoli ali v posebnem oddelku te šole.
Po taki odločitvi ustavnega sodišča se pojavlja več vprašanj, •d jih bom skušal v tem sestavku obrazložiti.
VPRAŠANJE: Kdo izda odločbo o napotitvi otroka v zavod za usposabljanje?
ODGOVOR:	Odločbo o
napotitvi otroka v zavod za usposabljanje izda za socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine na podlagi izvida, mnenja ter razvrstitve strokovne komisije prve stopnje (drugi odstavek 3. c člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in druševnem razvoju, Ur. 1. SRS, št. 5/68, 20/70, H/73, v nadaljevanju ZUO). Po 16. členu ZUO se sprejemajo v domove za otroke tisti otroci, Id morajo biti oskrbovani v domu zaradi posebnega usposabljanja ali zaradi oddaljenosti zavoda za usposabljanje °d otrokovega doma. Dom za otroke (internat) je le ena izmed vrst zavodov za usposabljanje, naštetih v 9. členu ZUO, zato lahko napoti otroka v dom za otroke le za socialno varstvo Pristojni upravni organ občinske skupščine s svojo odločbo P° že cit. 3. c členu ZUO. Dom Za otroke zato ne more sprejeti otroka, za katerega ni bila izdana taka odločba o napotitvi, sprejem brez take odločbe pa Pomeni ravnanje, ki ni v skladu z zakonom. Pomembna posledica takega ravnanja je, da prežame dom vse neugodne in kodljive posledice, ki izvirajo ,z takega ravnanja. Navedena določba 3. c člena ZUO je bila sprejeta z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona ^ usposabljanju otrok in mla-°stnikov z motnjami v teles-
m duševnem razvoju (Ur. 1. RS, št. 11/73), ki je začel ve-‘jatr 5. 4. 1973. Od tega dne „aPmj noben zavod za uspo-bljanje ni smel več sprejeti na sposabljanje otroka, če zanj ni ta izdana ustrezna odločba o apotitvi otroka v zavod za “sposabljanje.
]■ Km so zavodi za usposab-Vj!r‘Je sprejemali pred uvelja-navedene zakonske do-(3’ c člena zu°) otroke tih!- / rez ta^e odločbe o napo-/yi (verjetno pa tudi še uvelja-1$* zakona, to je po 5. 4.
). je zanje še posebno po-
membna dopolnitev zakona z določbo 37. člena, ki se glasi: „Zavodi za usposabljanje, ki za otroke nimajo odločbe o napotitvi otroka v zavod (drugi odstavek 3. c člena), si morajo tako odločbo pridobiti v roku enega leta. Če zavod take odločbe ne dobi, odpusti otroka oziroma predlaga za socialno varstvo pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine ponovno razvrstitev."
Pravkar navedeno pomeni, da si morajo vsi zavodi za usposabljanje, ki so sprejeli otroke brez take odločbe o napotitvi v skladu s 3. c členom ZUO, pridobiti tako odločbo še v času do 5. 4. 1974, sicer bodo morali odpustiti otroke ali predlagati njihovo ponovno razvrstitev v skladu s tretjim odstavkom 37. člena ZUO.
VPRAŠANJE: Kaj je bHo bistvo spora o plačevanju oskrbnine, ki je bil predmet obravnave pred ustavnim sodiščem SR Slovenije?
ODGOVOR: Bistvo spora pred ustavnim sodiščem je bilo v tem, da se je za plačevanje oskrbnine za otroke kmečkih staršev in drugih, Id niso socialno zavarovani, uporabljal četrti odstavek 17. člena ZUO v zvezi z 10. členom zakona o osnovni šdi (Ur. 1. SRS, št 9/68), po katerem mora občina v celoti nositi stroške oskrbe v domovih za otroke in staršem ni mogoče nalagati nobenih obveznosti, da prispevajo k tem stroškom. Na drugi strani pa so skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja določale staršem — zavarovancem obveznost, da nosijo „del stroškov za nujno nastanitev invalidnega otroka v internatu" v skladu s sklepom o udeležbi pri stroških za nujno nastanitev invalidnih otrok v internatih in pri drugih stroških v zvezi s poklicno rehabilitacijo (Ur. 1. SRS, št. 24/70). Tako so bili očitno v slabšem položaju starši — zavarovanci, ker so morali plačevati del oskrbnine za svoje otroke v domovih za otroke; staršem, ki niso zavarovanci (kmečko zavarovanje in druga zavarovanja posameznih skupin ne dajejo pravice do poklicne rehabilitacije invalidnih otrok po obstoječih predpisih) take obveznosti ni mogoče naložiti. V primerih, ko so občine z odločbo določile prispevke staršev po drugem in tretjem odstavku 17. člena ZUO, te odločbe niso v skladu z zakonom, če otroci obiskujejo posebne osnovne šde. To velja v primem, če je otrok v domu zaradi obiskovanja posebne osnovne šole ali pa je oddan v rejniško družino in od tu obiskuje posebno osnovno šdo.
V sporu pred ustavnim sodiščem je bilo torej treba rešiti vprašanje, ali sme skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja predpisovati staršem prispevek k oskrbnini za otroke v domovih, ki obiskujejo posebne osnovne šole.
VPRAŠANJE:	Kakšne so
posledice odločitve ustavnega sodišča?
ODGOVOR: Bistvo odločitve ustavnega sodišča je v na-i slednjem: Po obstoječih predpisih (navedli smo jih v prejšnjem odgovom) skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne more staršem naložiti plačila dela stroškov za nujno nastanitev invalidnega otroka, la mu je za obvezno osnovno šolanje potreben pouk v posebni šoli ali v posebnem oddelku šole. Nalaganje obveznosti staršem, da plačajo del stroškov za oskrbo invalidnega otroka, ni v skladu z zakonom in z ustavo. Taka obveznost namreč ustvarja neenakost pred zakonom in neenakopraven položaj staršev oziroma skrbnikov šoloobveznih invalidnih otrok, la so zavarovani v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nasproti drugim staršem in skrbnikom šoloobveznih invalidnih otrok, ki v skupnosti niso zavarovani. V skladu z zakonom se tem staršem ne nalaga plačilo oskrbnih stroškov, ker se zanje uporabljajo samo določbe že navedenega 17. člena ZUO in 10. člena zakona o osnovni šoli, po katerih občina zagotavlja plačilo celotnih oskrbnih stroškov. Taka neenakost zavarovanih staršev oziroma skrbnikov šoloobveznih invalidnih otrok zato ni v skladu s 33. členom ustave SFRJ, ki je po XX. dopolnilu k ustavi SR Slovenije njen sestavni del in se v SR Sloveniji neposredno uporablja.
Posledic odločitve ustavnega sodišča je več, najvažnejše pa so:
—	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko odloča le o višini stroškov, ki jih plača ta skupnost za invalidnega otroka v domu za otroke ali v rejniški družini, če je otroku taka nastanitev potrebna zaradi obiskovanja posebne osnovne šole;
—	staršem ni mogoče predpisovati obveznosti, da nosijo del stroškov za invalidne otroke, ki so nastanjeni v domu za otroke ali v rejniški družini, če jim je taka nastanitev potrebna zaradi obiskovanja posebne osnovne šde;
—	ostanek stroškov oskrbe, ki jih ne plača skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, plača občina, ki je napotila otroka v dom za otroke ali v rejniško družino.
VPRAŠANJE: Kdo je dolžan plačati zavodu za usposabljanje (domu za otroke) ali rej-niški družini stroške oskrbe otrok, ki obiskujejo posebne osnovne šde?
ODGOVOR: Četrti odstavek 17. člena ZUO določa: „Za otroke, ki obiskujejo posebne osnovne šole, veljajo glede plačila oskrbnih stroškov v domovih določbe zakona o osnovni šdi". Zakon o osnovni šoli pa v prvem odstavku 10. člena določa: „Pouk na osnovni šoli je za učence brezplačen. Občina je dolžna zagotoviti za učence iz oddaljenih krajev brezplačen prevoz do osnovne šole ali pa brezplačno oskrbo v domovih učencev".
Ta posebna določba zakona o osnovni šoli o plačevanju oskrbnih stroškov za šoloobvezne otroke v domovih učencev je obvezna glede vseh šoloobveznih otrok, to pomeni, da velja tudi za šoloobvezne invalidne otroke, ki morajo zaradi narave vzroka svoje invalidnosti ali zdravstvenega stanja na posebno vzgojno in izobraževanje po republiškem zakonu o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
V odgovoru na prvo vprašanje je navedeno, da lahko po določbi 3. c člena ZUO napoti
otroka v zavod za usposabljanje (dom za otroke) le za socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine na podlagi izvida, mnenja ter razvrstitve strokovne komisije prve stopnje. To pomeni, da je že po samem zakonu vedno občina tista, ki je dolžna plačevati stroške oskrbnine v domovih za otroke, ki obiskujejo posebne osnovne šole. Če je otrok zavarovan in plačuje del stroškov oskrbnine skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je to le prispevek namesto občine, ker je v prid družbe, da se invalidni otroci ,,usposobijo za življenje in delo" (104. a člen temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, Ur. 1. SFRJ, št. 56/69, ki se po 112. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - Ur. 1. SRS, št. 54/72 uporablja tudi od 1. 1. 1973 dalje).
Staršev v nobenem primem ni mogoče obremeniti s plačevanjem oskrbnine, saj po navedeni odločbi ustavnega sodišča taka obremenitev ni v skladu z ustavo in z zakonom. Takoj, ko je Otrok ,.napoten" z odločbo občine v zavod za usposabljanje (dom za otroke), prevzame občina tudi v celoti vse stroške oskrbe in jih plačuje v celoti, dokler se kdo drug ne zaveže, da bo plačeval del teh stroškov. Taka možnost pa je danes po obstoječi zakonodaji dana le skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če se skupnost ne zaveže, da bo plačevala stroške, ali pa jih ne plačuje, kljub dani obvezi, je vedno le občina dolžna poravnati domu za otroke vse nastale stroške za oskrbo invalidnega otroka, ki obiskuje posebno osnovno šdo.
Vse navedeno pomeni, da lahko dom za otroke vedno, kadar je sporno, kdo bo plačal stroške oskrbe, terja tako plačilo od tiste občine, ki je otroka napotila s svojo odločbo v zavod. Prav iz tega razloga je bilo potrebno v odgovom na prvo vprašanje tako obširno obrazložiti pomen novega določila ZUO glede odločbe o napotitvi otroka v zavod za usposabljanje in rok, do katerega si morajo zavodi preskrbeti odločbe o napotitvi otrok v zavod (rok je 5.4. 19741), sicer ne bodo mogli terjati od občin plačila stroškov oskrbe.
Vse navedeno se smiselno uporablja tudi glede plačevanja stroškov oskrbe (rejnine) za otroke, ki so bilk oddani v rejniške družine, če je taka oddaja potrebna zaradi obiskovanja posebne osnovne šole.
SKLEP: Po odločbi ustavnega sodišča so protiustavne in nezakonite vse tiste odločbe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki nalagajo zavarovanim staršem dolžnost da morajo plačevati del stroškov oskrbnine za otroke v domovih ali v rejniških družinah, če otroci obiskujejo posebne osnovne šde. V veljavi ostane le tisti del odločbe, ki določa del stroškov, ki odpade v breme sklada skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posledica tega je, da domovi za otroke ne smejo več terjati staršev, da plačajo njim odmerjene prispevke k oskrbnini — tako ravnanje bi pomenilo protiustavno in nezakonito ravnanje. Razliko do polne oskrbnine lahko terjajo le od občine, ki je otroka napotila v zavod za usposabljanje.
Tako bo končno dobilo svojo polno veljavo' zakonsko določilo: „Pouk v osnovni šoli je za učence brezplačen!"
FRANCI BRINC
Z razstave vzgojno-izbraževalne tehnologije ZDA: mnoge ameriške šole premorejo že svoj TV-studio, kjer učenci sami sestavljajo program, ga izvajajo in snemajo; pri tem jim pomaga mentor. Foto: inž. M. Novšak
VZGOJA,»VARSTVO
Otroška sestra
v vzqomo-varstvenem zavodu
Srednja medicinska šola usposablja otroške in medicinske sestre splošne smeri. Oba profila medicinskih sester pa se usposabljata predvsem za potrebe zdravstva, „pod silo razmer" pa tudi za potrebe vzgoj-no-varstvenih zavodov. Razlika v poprejšnji izobrazbi enega hi drugega profila medicinskih sester je zelo majhna. To je seveda razumljivo, saj sta oba profila namenjena delu v zdravstvenih ustanovah, ne pa v vzgojno-varstvenih zavodih. Delo otroške sestre v zdravstveni ustanovi je v skladu z njeno poprejšnjo izobrazbo. Ne moremo pa tega trditi za otroško sestro, ki dela v vzgojno-varstvenem zavodu, kjer praviloma sprejemajo telesno in duševno zdrave otroke. Tu ni v ospredju zdravstveni, temveč vzgojni vidik. Za vzgojo pa otroške sestre niso dovolj uspo-soHjene. Prepričan sem, da bo hiter razvoj predšolskih vzgoj-no-varstvenUi zavodov prav kmalu dokazal, kako zelo je potrebna v teh zavodih taka otroška sestra, ki bo usposobljena predvsem za vzgojno delo z otroki. Ne smemo namreč pozabiti, da se vzgoja ne začne šele tedaj, ko otrok zapusti jaslični oddelek. Tudi nege otroka ne moremo ločiti od njegove vzgoje. Prav to pa se, žal, še vedno dogaja. Temu se ne smemo čuditi. Takšni pogledi izvirajo iz slabega poznavanja pomena vzgoje za pred-šdskega otroka.
Načrtna predšolska vzgoja — vključevanje predšolskih otrok v vzgojno-varstveni zavod se je pojavila kot posledica sprememb v sodobni družini. Vemo pa, da le-ta ni več sposobna povsem skrbeti za primarno socializacijo otrok. Da bi otroku dali vsaj nekaj za njegovo „učlovečenje", namreč to, kar je zaradi sprememb v sodobni družini zgubil, vključujemo predšolske otroke v vzgojno-varstveni zavod. Vsi vemo, da se primarna socializacija otroka zares uspešno razvija samo v urejeni družini, ki mu lahko daje poleg najpotrebnejšega tudi vse možnosti za njegov pravilen čustveni razvoj. Sodobna družina ni več kos vsem zahtevam otrokove vzgoje. Nujno je, da prevzame del skrbi družba. Zato uvajamo podaljšano in celodnevno bivanje šolskih otrok, zato vzgojne ustanove prevzemajo skrb za intelektualno delovno in drage vzgoje, zato odpiramo otroške vrtce.
Čeprav vemo, da je vzgoja v vzgojno-varstvenem zavodu samo neenakovredno nadomestilo za vzgojo v družini, se zaradi razmer tej obliki vzgoje, žal, ne moremo odpovedati.
Moramo pa storiti vse, da bodo možnosti za primarno socializacijo otrok čim boljše.
Najbolj boleče je iztrgati iz toplega družinskega kroga dojenčka, ki mu je dobra vzgojiteljica samo mati. Čeprav se tega dobro zavedamo, se temu, da ne bi vključevali dojenčkov v jaslične oddelke, ne moremo izogniti. Tu zamenja otrokovo mater otroška sestra, ki pa materi še zdaleč ni podobna. Čustev, ki ločijo otrokovo mater od otroške sestre, noč on niti omenjati. Omenim pa naj posledice, ki jih na otroku zapusti hospitalizacija. Te so vidne predvsem v otrokovem čustvenem razvoju. Napak, ki jih naredimo v predšolski vzgoji in se nanašajo na otrokov čustveni razvoj, pozneje ne moremo več popraviti. Čim mlajši je otrok, tem bolj je to spoznanje resnično.
Zato menim, da je zelo pomembno, komu zaupamo skrb za vzgojo predšolskega otroka, še posebno dojenčka.
Če izhajamo iz stališča, da nege otroka ni mogoče deliti od vzgoje in da se oboje tem bolj prepleta, čim mlajši je otrok, bomo pritrdili stališču, da bi hrorala imeti otroška sestra več pedagoške izobrazbe, kot ji jo daje sedaj srednja medicinska šola. Prav zaradi pomanjkanja pedagoške izobrazbe otroških sester posvečajo vzgojno-varstveni zavodi več pozornosti negi dojenčkov, zanemarjajo pa vzgojo v širšem pomenu besede. S tem seveda povzročamo otroku veliko škodo, ki jo pozneje ni mogoče nadomestiti. Zato menim, da bi morala biti izobrazba, ki naj bi jo imela otroška sestra, zaposlena v vzgojno-varstvenem zavodu, v razmerju 6:2, in sicer v prid pedagoški izobrazbi, saj je delo z otroki v jasličnih oddelkih predvsem vzgojno. Sedanja praksa je, žal, drugačna. Otroška sestra skrbi predvsem za to, da je otrok sit, čist in da spi. To pa je premalo. Z otrokom se je treba čim več ukvaijati, se z njim igrati, z njim govoriti, mu pomagati pri spoznavanju okolja in tako naprej. Otroška sestra bi morala imeti do otroka čustven odnos. Tako bi storila zanj največ, kar je mogoče. Otroku je treba omogočiti nenehno gibanje in osvajanje prostora.
Toda, tudi poglobljena pedagoška izobrazba otroške sestre ni še vse: delavka na tem mestu bi morala imeti tudi prirojen topel čut do otroka. Zato naj bi bfl ta vidik v ospredju, ko izbiramo kandidatke za opravljanje tega lepega, a nadvse odgovornega poklica.
ANTON MIHELJ
GLASBENA ŠOLA PTUJ
razpisuje za določen čas delovno mesto — učitelja violine.
Prijave pošljite na naslov Glasbena šola Ptuj Hrvatski trg 3, v roku 15 dni po objavi razpisa.
Seminar za učitelje fizike na osnovnih šolah obalnega območja____________________
Od 28. do 30. januarja 1974 je zavod za šolstvo SRS — organizacijska enota Koper, v skladu z določilom o obveznem strokovnem izpopolnjevanju učiteljev, organizirala seminar o fizikalnem eksperimentiranju na osnovni šdi Vojka Šmuc v Izoli. Pobudo za to je dala dolgoletna aktivna članica in letošnja nagrajenka Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije Marija Jemčeva, pedagoška svetovalka za matematiko in fiziko na širšem obalnem območju. Šole so za vsakega udeleženca prispevale minimalno vsoto 50 din za materialne izdatke pri izvajanju vaj. Seminar je bil med šolskimi počitnicami zato, da bi bila udeležba učiteljev čim večja. Se-mestralne počitnice namreč niso namenjene učiteljem - ob polletni prekinitvi rednega dela imajo učitelji vsh strok nalogo, da se v snov poglabljajo in izpopolnjujejo za nadaljnje delo. Na seminar je prišlo 26 kandidatov, ki z navdušenjem delajo vnaprej pripravljene vaje pod vodstvom treh mentorjev: Cirila Memona - iz gimnazije Koper, Mira Bprnška — iz osn. šole Vojka Šmuc in Darija Maršiča — iz osn. š. Slov. Gračišče.
Pripravili so naprave za poizkuse, ki so primerni za učence osnovnih šol. Po dva kandidata sta delala skupaj posamezne vaje, podrobne opise le-teh pa so dobili pred začetkom seminarja, zbrane v posebnih skrip-tah: Poglavje o mehaniki je obdelal C. Memon (29 vaj), Poglavje o kaloriki in opitki M. Bomšek (25 vaj), Poglavje o elektriki pa D. Maršič (14 vaj).
Kandidati so izjavili, da tako dobro pripravljenega seminarja še niso imeli. Koristil jim bo pri njihovem delu v šoli, še prav
posebno pa pri nakupu primernih učil za izvajanje poskusov. Vaje so nazorne, razumljivo opisane in zato primerne tudi za učence.
Ob začetku seminarja je udeležence pozdravil predstojnik zavoda za šolstvo — organizacijske enote Koper prof. Vlado Rotar. Poudaril je, kako potrebno je tovrstno izpopolnjevanje. Učence je treba čim-prej navaditi, da od konkretnih opazovanj preidejo do pravilnega sklepa in po induktivni metodi do zakonov. Le tako jih odvrnemo od verbalnega učenja, kar je namen sodobnega pouka.
V imenu DMFA Slovenije je z željo, da bi bilo takih in podobnih seminarjev čim več,' pozdravila udeležence tajnica društva in jih po končanem dvainpoldnevnem seminarju povabila na prijateljsko srečanje. Na tem se bomo pogovarjali o prihodnjem delu društva. Želimo namreč, da bi čim več članov sodelovalo pri novi reviji za mlade matematike, fizike in astronome ,JPresek“ in v njej objavljalo svoje izkušnje.
Tako srečanje pa bi zaslužilo tudi večjo pozornost ustanov za obveščanje javnosti, ki vse premalo ve, koliko si nekateri učitelji prizadevajo za vzgojo in izobraževanje naših otrok, čeprav tako delo ni nikoli dovolj nagrajeno. V dobi, ko naj bi posvetili delu z mladino vso pozornost, pa npr. naša televizija ne najde časa, da bi posnela vsaj kratko informativno oddajo, ki naj bi bila spodbuda za podobne akcije v drugih predelih naše domovine (čeprav je bilo uredništvo pravočasno in ponovno obveščeno o tem seminarju).
Tajnica DMFA: B. Kolenkova
Pri ODDELKU ZA UČILA DZS sta izšli novi prometni karti cestne in železniške mreže v Evropi. Šole obveščamo, da sta primerni kot politični karti Evrope. Cena kaširanemu izvodu je 160 dinarjev.
prosvetni delavec
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 30 din za posameznike, za šole in druge ustanove 55 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093 Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643.
Z >
, VSEH %
^VETROV*
DOPOLNILNI POUK ZA OTROKE NAŠIH ZDOMCEV
Leta 1970 je začela Jugoslavija načrtno skrbeti za izobraževanje otrok naših delavcev, ki so začasno zaposleni v ZR Nemčiji. V ta namen je organizirala dopolnilni pouk, ki je sestavljen iz skupine narodnih predmetov: materinega jezika, zgodovine in zemljepisa. Tako naj Tri pomagali otroku premagati težave, ki jih ima pri prehodu iz tuje šole v domačo. S temi predmeti učence še bolj navežemo na domovino, v njih gojimo narodno zavest in občutek pripadnosti socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov.
Pouk iz teh predmetov traja pet ur tedensko. Učenci, kf obiskujejo dopolnilni pouk, dobijo ob koncu vsakega šolskega leta spričevalo (v svojem jeziku); zato jim po vrnitvi v domovino ni treba opravljati diferencialnih izpitov iz teh predmetov in se lahko neposredno vpišejo v naslednji razred.
Za tiste otroke, ki ne znajo toliko nemško, da bi lahko spremljali pouk v rednih oddelkih nemških šol, je organiziran tudi prehodni pouk. Ta pouk traja ponavadi eno leto, včasih tudi dve, z intenzivnim učenjem nemščine. Ko je prehodni pouk končan, se vpišejo otroci v nemške oddelke in tako ne izgubijo šolskega leta. Prehodni pouk se šteje kot redno šolanje. Potem lahko še posebej obiskujejo dopolnilni pouk iz narodnih predmetov.
Dopolnilni pouk se organizira le, če je prijavljenih najmanj petnajst učencev; potem tudi nemške oblasti plačajo našega učitelja.
Učbeniki so obvezno v materinščini, republike pa jih pošiljajo brezplačno.
Od 24.000 naših otrok, ki se šolajo v Nemčiji, jih obiskuje dopolnilni in prehodni pouk 4.500 (22 %) učencev, in sicer: v Stuttgartu od 7.500 le 850 (11,3 %) učencev, v pokrajini Nordhein Westfalen 38 %, v Frankfurtu 31 %in v Muenchnu 24%.
UNIVERZA ZDRUŽENIH NARODOV
Posebni komite pri Generalni skupščini Združenih narodov predlaga, naj bi ustanovili univerzo Združenih narodov. To bi bila samostojna institucija, ki bi uživala polno akademsko svobodo; imela bi svoj svet in rektorja. Svet mora imeti 24 članov, ki jih imenujeta generalni sekretar Združenih narodov in generalni direktor UNESCO, drugo polovico pa jih kooptira svet.
Nova univerza ne bo v enem samem mestu; sestavljala jo bo mreža centrov, ki bodo ustanovljeni v raznih delih sveta; v zelo razvitih deželah in deželah v razvoju. Delo nove univerze bodo načrtovali v skladu s potrebami svetovne organizacije. Program bo zajel predvsem tiste probleme, za katere je zainteresirana večina človeštva. Univerza bo financirana s prostovoljnimi prispevki dežel — članic Združenih narodov. Veliko dežel je doslej že obljubilo, da bo za delo te univerze prispevalo precej denarja. Japonska je sporočila ustanovnemu komiteju, da dodeljuje 100 milijonov dolarjev pod pogojem, da bo eden glavnih centrov na Japonskem, japonska vlada pa bo prevzela stroške za ustanavljanje in opremo ter polovico stroškov, potrebnih za njegovo delo. Denar so obljubile tudi Kanada, ŽR Nemčija in Italija, veliko držav pa je pripravljenih financirati ustanovitev centrov na svojih območjih.
ŠVICARSKI SINDIKAT ZAHTEVA „ENOTNO DEMOKRATIČNO ŠOLO“
Komisija za izobraževanje pri švicarski Zvezi sindikatov je objavila predloge za reformo šolstva. Predlagano je, naj bi bila šola enotna, združena vzgojno-izobraževalna ustanova, ki naj bi zajela: obdobje predšolske vzgoje (otroke, stare od 2 do 5 let), pouk L stopnje (za otroke od 6 do 11 let), prvi del pouka II. stopnje (starost od 12 do 15 let) in drugi del pouka II. stopnje (za mladino od 15 do 18 let).
MLADI IZBIRAJO POKLIC
V tem šolskem letu je vpisanih v moskovske poklicno-tehniške šole 50 tisoč fantov in deklet. V teh šolah se pripravljajo prihodnji kvalificirani delavci za večino gospodarskih panog in storitvenih dejavnosti. Letos je ustanovila uprava za poklicno tehniško izobraževanje v Moskvi posvetovalnico, v kateri kvalificirani strokovnjaki pomagajo mladini, ki je končala 8. ali 10. razred srednje šole, izbrati poklic.
V	posvetovalnici so vsak dan na voljo izkušeni mojstri, ki se ukvarjajo s sistemom pouka v proizvodnji, sicer pa so ti strokovnjaki zaposleni v moskovskih poklicno-tehniških šolah. V posvetovalnico pride vsak dan na stotine mladih ljudi po informacije. Mnogi od njih pridejo tudi s starši.
POČITNIŠKI DOMOVI ZA OTROKE
V	mestu Soči, ki je pomembno turistično središče na obali Črnega morja, znano zaradi svojega blagega podnebja in zdravilnih vrelcev, gradijo otroško kardiološko zdravilišče.
V	njem bodo objekti za terapijo, stanovanjski paviljoni, šole, kinematografske dvorane in razni servisi. Počitniške domove za otroke gradijo tudi v drugih krajih na obali Črnega morja.
V	sanatorijih in počitniških domovih dveh velikih naselij, ki jih gradijo v bližini Evpatorije in Kabardinke, bo lahko hkrati na počitnicah 40 tisoč otrok. Mreža otroških počit-niško-zdravstvenih zavodov se širi pravzaprav na vsa turistična območja sovjetske dežele. Sedaj je v Sovjetski zvezi približno 1200 zdravstveno-počitniških objektov za otroke; počitnice v teh domovih plačajo otrokom sovjetski sindikati.
ZVEZA KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
razpisuje
Revijo mladinskih pevskih zborov Slovenije_______
(v nadaljnjem besedilu: REVIJA 74)
1.
Namen REVIJE 74 je:
—	razširiti dejavnost na področju mladinskih pevskih zborov
—	izboljšati programe mladinskih pevskih zborov
—	dvigniti njihovo izvajalsko raven
—	omogočiti medsebojno primerjavo izvajalskih kvalitet
—	izmenjati izkušnje med dirigenti in pevci nastopajočih zborov
—	predstaviti slovensko vokalno ustvarjalnost in poustvarjalnost naši javnosti.
2.
Čas in kraj prireditve: 23. (otvoritveni koncert), 24., 25. in 26. maja 1974 v Zagorju ob Savi.
3.
Organizatorji REVIJE 74 so:
—	Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije
—	Svet revije MPZ Slovenije občine Zagorje ob Savi.
4.
Organizacijske posle REVIJE 74 opravlja PRIREDITVENI ODBOR revije mladinskih pevskih zborov Slovenije 1974, ki je sestavljen iz predstavnikov organizatorjev.
Strokovne posle REVIJE 74 opravljata strokovni odbor za glasbo pri predsedstvu ZKPO Slovenije in komisija za mladinske pevske zbore pri ZKPOS.
5.
Na REVIJO 74 se lahko prijavijo otroški pevski zbori (OPZ), mladinski pevski zbori (MPZ), dekliški pevski zbori (DPZ), fantovski pevski zbori (FPZ) in mešani mladinski pevski zbori (MMPZ) iz Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje tega razpisa.
Na REVIJI 74 lahko sodelujejo tudi slovenski mladinski pevski zbori iz zamejstva.
Nastopajoče mladinske pevske zbore lahko spremljajo orkestri in drugi instmmentalni sestavi.
6.
Prireditveni odbor bo sprejemal prijave mladinskih pevskih zborov od dneva objave tega razpisa do vključno 1. marca leta 1974.
Prijaviti se morajo na naslov:	ZVEZA KULTURNO-
PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE (za revijo mladinskih pevskih zborov Slovenije 1974), LJUBLJANA, DALMATINOVA 4/H.
Prijava mora vsebovati:
a)	ime in naslov zbora;
b)	priimek, ime in naslov zborovodje;
c)	število članov zbora (največ 80), število članov morebitne instrumentalne spremljave in število članov spremstva, ki bodo sodelovali na REVIJI 74 (moški, ženske);
d)	seznam petih kakovostnih skladb z navedbo skladateljev in avtorjev besedil (večinoma slovenskih skladateljev), izmed katerih mora biti ena skladba narodna (po možnosti iz kraja oziroma pokrajine, od koder je zbor), druga skladba pa s partizansko, socialno ali delavsko tematiko;
.e) zagotovilo, da zbor je ali da bo v tem šolskem letu sodeloval na občinski, medobčinski ali območni reviji mladinskih pevskih zborov (zagotovilo naj vsebuje tudi datum in kraj, kjer bo revija ter program zbora za revijo);
f) kratko zgodovino zbora.
Obrazložitev k točki d:
Izmed petih prijavljenih skladb bo komisija izbrala tri, ki jih bo zbor izvajal na REVIJI 74.
Organizator ima pravico zahtevati partiture prijavljenih skladb-
7.
O sodelovanju na reviji odloča komisija za mladinske pevske zbore strokovnega odbora za glasbo, ki bo določila žirijo za republiško revijo v Zagorju.
8.
Prireditelji REVIJE 74 prevzamejo stroške prehrane in druge organizacijske stroške. Prevoz in druge stroške plačajo zborom in spremljevalcem organizacije ali ustanove, ki pošiljajo zbore na revijo.
9.
Vsem nastopajočim zborom bodo na reviji podeljena spominska priznanja.
Zbori, ki se bodo prijavili na revijo, bodo pravočasno prejeli podrobnejša navodila.
Občinske revije in revije posameznih območij naj bodo do 12-maja 1974.
Strokovni odbor za glasbo pri predsedstvu Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije bo v prihodnje na vsako občinskOi medobčinsko ali območno revijo poslal po enega glasbenega stro kovnjaka, ki se bo po končani reviji pomenil z zborovodji nastopajočih zborov o kakovosti programa in izvedbe. 'Prosimo, da nam pravočasno javite čas in kraj občinskih ali medobčinskih revij na naslov: Strokovni odbor za glasbo pri predsedstvu ZKPOS Ljubljana, Dalmatinova 4.
Videm ob Ščavnici:
Potrebujejo telovadnico____________
Krajevna skupnost Videm ob Ščavnici zajema 25 naselij; nova osnovna šola postaja pretesna. Da bi šolarjem zagotovili vsaj normalen pouk telesne vzgoje, so se krajani na zadnjih sestan-
kih oziroma na zborih volivcev odločili, da bodo izvedli 17-februarja referendum; občani se bodo odločali za samoprispevek zato, da bodo lahko zgradili novo telovadnico pri šoli. Menijo, da se jim bo posrečilo zbrati s samoprispevkom približno 650.000 din; ta denar bodo porabili tudi za dograditev nekaterih nujno potrebnih šolskih prostorov.
Osnutek
resolucije o razvoju in izobraževanja
vzgoje
Osnutek resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji je skupščini SR Slovenije predložila v obravnavo skupna komisija republiškega in enotnega zbora delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije za izdelavo dokumenta o razvoju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Pristojna zbora skupščine SR Slovenije bosta osnutek resolucije obravnavala v februarju leta 1974.
Da bi čim uspešneje razvijali ustvarjalne sposobnosti in krepili svoj samoupravni položaj v socialistični družbi, so delovni ljudje Slovenije sklenili, da kot neločljivi in nezamenljivi del samoupravne družbe opredelijo novim zahtevam in možnostim ustrezno vlogo vzgoje in izobraževanja.
Vzgoja in izobraževanje temeljita na zakonitostih našega družbenega razvoja in omogočata svobodo človeku in delu, človekovim tvornim močem, s katerimi človek spoznava in spreminja sebe in svet. Izobrazba, znanje in delovna usposobljenost v samoupravni družbi so temeljni in nepogrešljivi pogoji za popolnejšo človečnost in vsestransko potrditev človekove osebnosti. Vzgoja in izobraževanje, temelječa na razrednih osnovah samoupravne socialistične družbe, postajata s svojo trajno dejavnostjo ob delu odnos, ki traja vse življenje. S svojo zasnovo prispevata k demokratizaciji pravice človeka do izobrazbe na osnovi njegovih sposobnosti, družbenih potreb in možnosti. Vsa vzgojno-iz-obraževalna dejavnost je grajena kot integralni del združenega dela in je organizirana na samoupravnih načelih. Takšna zasnova vzgojno-izobraževalnega procesa terja odločnejše reformne posege. Nove obveznosti, izražene v tem dokumentu, sprejemajo delavci in drugi delovni ljudje kot temeljni, vsesplošno obvezni dogovor vseh samo-upravljalcev.
1.	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE - GIBALO IN POGOJ DRUŽBENEGA RAZVOJA
1.	1 Socialistična vzgoja in izobraževanje sodita med temeljne pogoje za uveljavljanje in razvoj samoupravne socialistične družbe. V družbeni reprodukciji sta pravica in dolžnost, ki ju ni mogoče odtujiti delavcem in delovnim ljudem.
Povezanost vzgoje in izobraževanja s proizvodnim delom, s spoznanji naglega razvoja znanosti in tehnologije terja bistvene spremembe v vzgojno-izobra-ževalnem delu. Zmanjšuje se razlika med fizičnim in umskim delom, raste pa proizvajalna in ustvarjalna moč združenega dela.
Delovni ljudje si v proizvodnem procesu in v samoupravni praksi nenehno izpopolnjujejo in bogatijo izobrazbo in znanje ter se tako usposabljajo za poglabljanje samoupravnih odnosov. Samoupravljalec se mora stalno usposabljati, saj bo le z znanjem o naravi, družbi in člo-
veku mogel obvladati in pospeševati razvoj proizvajalnih sredstev in družbenih odnosov.
Tako pojmovano vlogo vzgoje in izobraževanja bodo delavci in delovni ljudje uresničevali le, če bodo to družbeno dejavnost usmerjali solidarno in skladno z drugimi dejavnostmi.
1.2. Z uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v družbenih dejavnostih in njihovim samoupravnim vključevanjem v celokupen sistem družbene reprodukcije se ob svobodni menjavi dela bistveno spreminjajo odnosi med delovnimi ljudmi na vseh področjih združenega dela. V takih družbenoekonomskih odnosih delavci in delovni ljudje uveljavljajo svojo pravico do vzgoje in izobraževanja. Solidarno združeni samoupravljalci dosegajo s tem vsestranski razvoj otrok, mladine in odraslih, razvijajo njihove sposobnosti in odpravljajo posledice različnega materialnega položaja posameznikov, družine in okolja.
Vzgoja in izobraževanje sta predvsem interes združenega dela, obstajajo pa še posebni in posamični interesi delovnih ljudi, njihovih asociacij in drugih organizacij. Združevanje, usklajevanje in izražanje teh interesov je organizirano v samoupravnih interesnih skupnostih, v katerih delovni ljudje vodijo politiko razvoja, skrbijo za materialno osnovo in urejajo tudi druge zadeve s področja izobraževanja.
Svobodna menjava dela na področju vzgoje in izobraževanja se uresničuje zlasti v izobraževalnih skupnostih, ki se oblikujejo tako, da omogočajo smotrno izražanje in zbliževanje posebnih interesov ter njihovo usklajevanje z družbeno politiko. S tem je delavcem na področju vzgoje in izobraževanja zagotovljen enakopraven družbenoekonomski položaj.
Za predšolsko vzgojo in izobraževanje v osnovni šoli se občani združujejo neposredno in prek krajevnih skupnosti ali temeljnih organizacij združenega dela v temeljnih izobraževalnih skupnostih, kjer združujejo sredstva, odločajo o programu in organizaciji dejavnosti, zagotavljajo brezplačno šolanje za vse učence in solidarno izenačujejo možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok.
Izobraževanje po osnovni šoli je priprava za delo. Združeno delo je glavni nosilec interesa, zato delavci v organizacijah združenega dela združujejo interese in sredstva za izobraževanje iz dohodka TOZD. Združeno delo ne izčrpa svo-
jega interesa samo z interesi posamezne temeljne organizacije združenega dela, temveč prek različnih oblik in enotnega sistema skrbi za celotno družbeno kadrovsko reprodukcijo.
Občani, delovni ljudje in organizacije združenega dela, združeni v samoupravnih izobraževalnih skupnostih, usklajujejo skupne interese, s čimer skrbijo tudi za zadovoljevanje načrtovanih družbenih potreb po kadrih in za izenačevanje možnosti za izobraževanje za vse, ki se učijo, ne glede na njihovo regionalno ali socialno pripadnost.
Podlaga za enakopraven družbenoekonomski položaj in svobodno menjavo dela bodo sprejeti programi izobraževanja, njihova realizacija in strokovno ter družbeno verificirane cene programov izobraževanja. Razvojna politika družbe mora vključevati materialno podlago za delo šol in ustvarjanje takšnih delovnih razmer, da bodo izobraževalne organizacije dejansko odgovorne za rezultate svojega dela.
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah uveljavljajo svoje interese za vzgojo in izobraževanje s soodločanjem v upravljanju vzgojno-izobraževalnih organizacij. V samoupravljanje temeljnih organizacij združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja se enakopravno vključujejo učenci in študentje kot udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa.
1.	3 Da bo delovni človek svoboden v svojih odločitvah pri uresničevanju vseh svojih pravic in nalog, potrebuje široko izobrazbo in kulturo. Zato je izobraževanje, kritični in tvorni odnos do stvarnosti, humanost in družbena aktivnost splošna dolžnost mladostnikov, delovnih ljudi, vzgojno-izobra-ževalnih organizacij, staršev, temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, strokovnih organizacij in vseh ljudi v kakršnemkoli delovnem, samoupravnem in interesnem združenju, še posebej v družbenopolitičnih skupnostih.
Mladi in odrasli dosegajo socialistične vzgojno-izobraževal-ne smotre, ki temeljijo na osnovah marksizma kot filozofije, znanstvene teorije, ideologije in prakse delavskega razreda, tako da:
— z materialistično dialektično metodo spoznavajo in proučujejo zakonitosti in vzročne zveze v razvoju narave, druž-
be in človeka ter si pridobivajo marksistični svetovni nazor; razvijajo kritično in ustvarjalno mišljenje, ki omogoča samo-upravljalcu, da prodira v bistvo stvari in pojavov, da odkriva resnico, da razume protislovja sodobnega sveta, se svobodno opredeljuje in vključuje v fronto socialističnih sil za izgradnjo komunistične družbe;
—	obvladujejo osnove znanosti, se usposabljajo za ustvarjalno uporabo znanstvenih dosežkov in tehničnih odkritij; s tem spreminjajo značaj in strukturo dela, si pridobivajo odgovoren odnos do dela kot edinega vira vrednosti in merila za lastni ekonomski in družbeni položaj, razvijajo svoja nagnjenja in delovne sposobnosti in smisel za gospodarnost in delovno kulturo;
—	spoznavajo bistvo družbenoekonomskih odnosov, politični ustroj, pravice in dolžnosti občanov v samoupravni socialistični družbi, se usposabljajo za neposredno odločanje o pogojih in dosežkih svojega dela, za neposredno spreminjanje družbenih odnosov, obvladujejo demokratične metode pri uveljavljanju osebnih pravic in svoboščin in solidarnost pri delu in skupnem življenju;
—	se vzgajajo v slovenskem in jugoslovanskem patriotizmu, v enakopravnosti, bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, v zvestobi socialistični domovini in pripravljenosti pri obrambi njene neodvisnosti, v duhu spoštovanja drugih narodov, mednarodne solidarnosti delovnih ljudi in miru na svetu, obenem pa v odločni volji, da v primeru potrebe branijo čast in neodvisnost svoje domovine;
—	se usposabljajo za boj zoper vsakršno izkoriščanje človeka, rasno in nacionalno nestrpnost, proti vsakemu podcenjevanju pravic in dosežkov drugih narodov;
—	bogatijo svojo osebnost z etičnimi, estetskimi, kulturnimi vrednotami naših narodov in vsega človeštva in da živijo kulturno življenje;
—	razvijajo v zasebnem in javnem življenju humane medsebojne odnose, se usposobijo za presojo lastnega ravnanja in obnašanja, kakor zahteva skladnost osebnih in družbenih interesov, se vzgajajo za humane in zdrave odnose med spoloma ter za skladne, odgovorne odnose v zakonu in družini;
—	se telesno in duševno razvijajo v zdrave in vsestransko razvite osebnosti, ki bodo čutile trajno potrebo po izobraževanju, osebnem in kulturnem
napredku in telesni kulturi, oprti na sodobna pojmovanja o njeni vlogi v socialistični družbi.
Navedeni socialistični vzgoj-no-izobraževalni smotri so idejno izhodišče in vsebinska opredelitev vzgoje in izobraževanja kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Ti smotri so temelj vzgojno-izobraževalnega sistema. Učitelji so dolžni, da jih dosegajo, zanje so odgovorni delegati organizacij združenega dela v krajevni skupnosti in v samoupravnih organih vzgojno-izobraževalnih organizacij. Strokovne in pedagoške službe so dolžne ugotavljati, kako se ti smotri dosegajo, v soglasju z družbenimi zahtevami. Dolžnost raziskovalnih organizacij pa je, da smotre konkretizirajo in prirede za šolsko rabo.
2.	TEMELJNA NAČELA VZGOJNO-
IZOBRAŽEVALNEGA
SISTEMA
2.	1 Pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega sistema izhajajo delavci in delovni ljudje iz temeljnih vzgojno-izobraževalnih smotrov, s stališč Zveze komunistov Slovenije in družbenopolitičnih organizacij v SR Sloveniji o vzgoji in izobraževanju na samoupravni podlagi in iz ustave SR Slovenije. Zato mora vzgojno-izobraževalni sistem temeljiti na naslednjih načelih:
Samoupravna socialistična družba je razredna družba. Njena vodilna sila, delavski razred, ustvarja družbene, politične in ekonomske možnosti za osvoboditev dela in prehod v brezrazredno družbo oziroma skupnost svobodnih proizvajalcev. Zato sta tudi vzgoja in izobraževanje razredno zasnovana.
Idejna osnova razredne opredeljenosti in usmerjenosti vzgoje in 'izobraževanja je marksizem. Za razredno zasnovanost vzgojno-izobraževalnega sistema so najpomembnejši elementi: samoupravnost, demokratizacija vzgoje in izobraževanja in solidarnost združenih proizvajalcev.
Samoupravnost je temeljno družbeno in pedagoško načelo. Opredeljuje odnos med učiteljem in učencem in vse odnose med šolo in družbo. Le v tako zasnovanem vzgojno-iz-obraževalnem procesu je učencu omogočeno, da se oblikuje v svobodno, delovno, tvorno in kritično osebnost. Samoupravni odnos v šolah, ki odseva skozi celotno pedagoško delo, v katerem enakovredno sodelujeta učitelj in učenec, je prva samoupravna praksa mladih ljudi, hkrati pa najbolj učinkovito
sredstvo proti tistim pojavom v družbi, ki mladega človeka odtujujejo in mu zbujajo občutek nemoči. Mladino navajajo na samoupravne socialistične odnose v družbi in med ljudmi, krepijo etična načela, kot so tovarištvo, solidarnost, medsebojno razumevanje, kulturnost v vzajemnih odnosih, odgovornost in spoštovanje do dela.
Pri izobraževanju odraslih so samoupravni odnosi pravica slušateljev in sredstvo njihovega vsestranskega razvoja.
Demokratizacija vzgoje in izobraževanja pomeni ustvarjanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje mladih in vseh drugih delovnih ljudi po njihovih sposobnostih za osebni in načrtovani družbeni interes. Združeni proizvajalci solidarno zagotavljajo sredstva za delo vzgojno-izobraževalnih organizacij.
Da bi mladini omogočili enake možnosti za izobraževanje, je treba razvijati vse oblike predšolskega varstva in vzgoje in izenačiti kvaliteto osnovnih šol, povečati zmogljivosti domov za učence in študente in odmeriti večja sredstva za štipendiranje in druge oblike za pomoč učeči se mladini. Treba je zagotoviti, da bodo te dobrine koristile tistim slojem mladine, ki brez družbene pomoči ne bi mogli razviti svojih sposobnosti.
Zagotoviti bo potrebno tudi, da se hitreje izenačujejo možnosti odraslih za nadaljnje izobraževanje ne glede na njihov materialni in socialni položaj.
Ekvivalentnost in medsebojna vsebinska povezanost vzgojno-izobraževalnih programov vseh vrst vzgojno-izobraževalnih organizacij v vseh smereh tako med ustanovami iste ravni — horizontalna povezava — kajcor med nižjimi in višjimi ustanovami - vertikalna povezava — sta pogoj za oblikovanje prožnejšega in s tem dostopnejšega vzgojnega in izobraževalnega sistema.
Vse izobraževalne oblike so med seboj enakopravne in tvorijo neločljivo celoto.
Vzgoja in izobraževanje sta po svoji družbeni vrednosti in pomembnosti enakovredni in neločljivi sestavini dela vzgojno-izobraževalnih organizacij. Družbene vzgojno-izobraževal-ne smotre je mogoče dosegati le s skladnim učinkom obeh sestavin.
Družbena skupnost pričakuje od vseh vzgojno-izobraževalnih organizacij, da stalno izpopolnjujejo in izboljšujejo kvaliteto in učinkovitost svojega dela v vseh vrstah in na vseh stopnjah šol.
Vse izobraževalne ofganiza-
cije, samoupravne interesne skupnosti in pristojne strokovne službe morajo skupno ukrepati, da se v osnovni šoli popolnoma odpravi osip in da se uveljavi ekonomičnost vzgojno-izobraževalnega procesa.
Načelo o trajno učeči se družbi, o permanentnem izobraževanju terja, da ga delavci in delovni ljudje uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževal-nem sistemu, delovnem procesu in v življenju posameznika in družbe.
Vzgojno-izobraževalne programe organizacije pouka morajo izobraževalne organizacije in. strokovne službe snovati na spoznanju, da se izobraževanje v sodobni družbi ne konča s šolanjem v mladosti, temveč mora z družbeno in strokovno podporo hitreje postajati trajen proces, v katerega se vključujejo šole in specializirane organizacije za izobraževanje ob delu. Pri tem dobivajo vse pomembnejšo vlogo delovne organizacije, saj njihovi delavci pridobivajo svoje znanje v združenem delu in z njim ustvarjajo možnosti za delo in za lastno izobraževanje.
Predmetniki, učni načrti in študijski programi morajo jasno in javno opredeliti obseg obveznega nujnega znanja. Vse zastarelo znanje in nebistveno faktografijo je treba izločiti. V tem smislu je treba učne načrte nenehno preverjati in izpopolnjevati z novimi spoznanji znanosti in tehnologije, z izobraževalnimi potrebami delovnih ljudi in občanov. Težišča učne oziroma študijske snovi morajo biti na temeljnih splošnih in strokovno teoretičnih znanjih in njihovi tvorni uporabi, nikakor pa ne na pozitivizmu, za katerega so značilni idejni nevtrali-zem, historicizem in enciklope-dičnost, na učenju, na razvijanju sposobnosti, pridobivanju znanja in razvijanju miselnih procesov.
V učno-vzgojnem procesu naj se razvijajo kritično in ustvarjalno mišljenje, razumevanje pojavov in uporaba znanja v praksi.
Neprimerne načine ocenjevanja je treba zamenjati z novimi, ki bodo spodbudno vplivali na učenje in delo.
Vzgojno-izobraževalne organizacije krepijo dialektičen odnos med teoretičnim izobraževanjem in družbeno prakso. V ta namen uporabljajo izobraževalne metode, ki so uspešne, in oblike družbenega delovanja, ki krepijo interes in sposobnost za samoizobraževanje po končanem šolanju. Načrtno pospešujejo izobraževanje ob delu kot
sestavni del vzgojno-izobraževalnega sistema, da se bodo delavci v čim večjem številu izobraževali, ne da bi pretrgali delovno razmerje. Pri tem uveljavljajo delavci svojo pravico do izobraževanja ob delu v delovnih organizacijah v skladu s svojimi nagnjenji, željami in razvojnimi programi delovnih organizacij.
2.	2. Temelj splošne izobrazbe je obvezna osnovna šola. Uspešno jo mora končati vsak telesno in duševno zdrav otrok.
Vzgojno-izobraževalne organizacije in še posebej osnovne šole so odgovorne, da v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami pri razvijanju poklicnega svetovanja omogočajo mladini, da povsem uveljavi svoje naravne sposobnosti in nagnjenja za poklic, da izbere sebi primerno izobraževalno pot in da se po končanem šolanju ustrezno zaposli.
2. 3 Vzgoja in izobraževanje slovenskih otrok v tujini sta sestavni del vzgojno-izobraževalnega sistema. Socialistična skupnost je dolžna doseči, da je čimvečje število otrok, ki so s starši začasno v tujini, deležnih organiziranega dopolnilnega pouka v materinem jeziku in kulturi lastnega naroda. Socialistična skupnost je odgovorna za to, da se tudi zdomske mlade generacije vzgoje v samoupravnem socialističnem duhu. VzgOjno-izobraževalne organizacije morajo posvetiti mladini, ki se vrača iz tujine, vso pozornost, jo sprejeti in ji približati temeljne vrednote naše samoupravne socialistične družbe.
2. 4 Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, je pripadnikom obeh narodnosti zagotovoljen pouk v njihovem jeziku. Pripadniki madžarske narodnosti se vzgajajo in izobražujejo v dvojezičnih šolah, kjer je pouk organiziran tako, da si učenci pridobijo znanje obeh jezikov in se enakovredno seznanijo z. zgodovino in kulturo obeh narodov. Socialistična republika Slovenija skrbi za razvoj šolstva in za usposabljanje kadrov, ki so za to potrebni, prek samoupravnih interesnih skupnosti.
2.5 Razvijanje vzgojno-izobraževalnega sistema je stalna družbena aktivnost. V njej ne sme biti površnih, nestrokovnih prijemov in neutemeljenih ukrepov, ki jih ni možno izpolniti. Zato je na tem področju potrebno intenzivneje razvijati znanstveno raziskovalno in strokovno delo. K uspešnemu razvijanju vzgojnega in izobraževalnega sistema bo pripomoglo
tudi dogovarjanje med neposredno zainteresiranimi dejavniki.
2.	6 Sodobno življenje in z njim povezani problemi mladine in zaposlenih zahtevajo premišljeno pozornost in izvirne oblike družbene skrbi, da bi mladina in zaposleni laže zadostili potrebam po znanju, kulturi, umetnosti, tehniki, športu, rekreaciji, skratka vsem sestavinam vzgoje in izobraževanja, ki omogočajo celovito, vsestransko veljavo, sposobnost in sproščenost delovne, tvorne osebnosti.
V sodobnih razmerah tehničnega razvoja in urbanizacije je treba zdravstveno in telesno vzgojo in izobraževanje pojmovati in uresničevati kot neločljiv del vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s športnimi in drugimi aktivnostmi. Poskrbeti je treba, da bo postala telesna kultura na šolah učinkovitejša in preseči njeno zaprtost v klasične oblike učne ure tam, kjer še je.
Telesna vzgoja, šport in rekreacija morajo postati življenjska oblika mladine in delovnih ljudi. S tem so seveda povezane zahteve po novi organizaciji pouka telesne vzgoje,' potrebni so novi objekti, igrišča, rekreacijski parki, predvsem pa materialne možnosti za tako izrabo prostega časa.
3.	NOSILCI PODRUŽBLJANJA VZGOJNO-
IZOBRAŽEVALNEGA
DELA
3.	1 Družina je prvi in nenadomestljivi oblikovalec mladega človeka. Pri oblikovanju vsestransko razvite socialistične osebnosti ima posebno vlogo, saj kot primarna družbena skupina močno vpliva na socializacijo osebnosti. Ena izmed osnovnih nalog družine v samoupravni socialistični družbi je v tem, da razvija moralne in psihične lastnosti otrokove osebnosti in da ji oblikuje osnovne elemente socializacije. Družina prenaša in oblikuje najboljša izročila, kulturne vrednote in etične norme. Starši v veliki meri zasnujejo psihosocialne značilnosti z vzgojo svojih otrok, zato je v veliki meri od njih odvisna opredeljenost mladine. Vzgoja in izobraževanje v družini pomenita socialistični družbi osnovo njene skrbi za mlado generacijo. Zato si družba prizadeva uveljaviti takšno družinsko vzgojo, ki bo temeljila na vrednotah socialističnega humanizma. Za to družbeno odgovorno vlogo se morajo starši ob pomoči samoupravne so-
cialistične družbe .nenehno usposabljati.
Krajevna skupnost povezuje starše, vzgojnovarstvene in vzgojno-izobraževalne zavode, organizacije združenega dela, družbenopohtične organizacije in društva in jih vključuje v proces družbene vzgoje. Odgovornost za mladino se razodeva v stvarnem delu vseh naštetih dejavnikov, ki morajo imeti za to nalogo sposobne kadre.
Organizacije združenega dela kot dejavnik povezovanja izobraževanja in dela vplivajo na oblikovanje profilov poklicev in vsebino vzgojno-izobraževalne-ga dela. Hkrati morajo biti glavni nosilci stalnega izobraževanja lastnih delavcev. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, zavedajoč se moralne in materialne soodgovornosti za rast mladih in odraslih, sodelujejo s svojimi delegati v samoupravnih organih vzgojnih in izobraževalnih organizacij in pomagajo v prizadevanju družbe za napredno vzgojo in izobraževanje.
Vse pomembnejši in enako odgovorni dejavniki so pri tem radio in televizija, kinematografija, tisk, založniška dejavnost, kulturne institucije in drugo. Treba je zagotoviti močnejši vpliv ustanoviteljev in družbenopolitičnih skupnosti na kadrovsko pohtiko in na oblikovanje njihovih programov, saj postajajo ti sestavni in vedno bolj vpliven del vzgoje in izobraževanja. Če hočejo usmerjati programe, morajo vplivati na kadrovsko politiko.
Za trajno krepitev samoupravne socialistične zavesti delavcev in delovnih ljudi, njihove patriotične vzgoje in mednarodne solidarnosti je pomembno delo družbenopolitičnih organizacij ter kulturnih, športnih in drugih specializiranih društev.
3.	2 Predšolska vzgoja je začetna stopnja telesnega, intelektualnega, estetskega, socialnega, čustvenega, moralnega in delovnega oblikovanja socialistične osebnosti. Družbeno organizirana predšolska vzgoj-no-varstvena dejavnost je zato sestavni del enotnega vzgojno-izobraževalnega sistema.
Predšolska vzgoja v vzgojno-varstvenih zavodih podpira pozitivno družinsko vzgojo in izravnava ali vzgojno zbližuje razmere, v katerih rastejo otroci, in skrbi za enotnost vzgoje in varstva otrok.
Možnost otrok za uspešno šolanje je treba čim bolj izenačiti. Vsi otroci naj bodo po programu male šole vključeni v družbeno organizirano vzgojo in izobraževanje že pted vsto-
pom v osnovno šolo: Tam, kjer so zaradi manjše razvitosti območja razlike prevehke in tam, kjer je še zaposlenost mater visoka, je potrebno dati širjenju vzgojnovarstvene dejavnosti prednost.
3. 3 Obvezna osnovna šola je za mladino in odrasle temelj nadaljnjega šolanja in trajnega izobraževanja. Zato je družbena skupnost dolžna, da jo čimbolj razvija in izpopolnjuje.
Osnovna šola je zato po vsebini in organizaciji enotna šola, ki po enotnem programu razvija vsem učencem njihove sposobnosti, dispozicije in interese.
Sestavni del vzgojno-izobra-ževalnega dela in življenja šole so poleg pouka tudi dopolnilni pouk in dodatna pomoč učencem ter prostovoljne dejavnosti. Osnovna šola si mora prizadevati, da z racionalizacijo in sodobnimi metodami dosega večjo učinkovitost ob snovni razbremenitvi pouka.
Da bi zagotovili dogovorjene enake osnovne možnosti za izobraževanje in vzgojo, je potrebno razporediti osnovne šole tako, da poleg pedagoških in ekonomskih kriterijev upoštevamo tudi socialno in kulturno poslanstvo šole. Pouk v kombiniranih oddelkih je treba omejiti na pedagoško utemeljen obseg. V socialno, kulturno in gospodarsko manj razvitih območjih je treba z dobrimi učiteljskimi kadri, z gradnjo šol, s sodobno opremo učilnic, s potrebnimi učili in učnimi pripomočki hitreje izenačevati objektivne možnosti za vzgojno-izobraževalne delo. Razvijanje šol s podaljšanim in celodnevnim programom bo zlasti v manj razvitih območjih omogočilo hitrejši socialni in kulturni napredek. Povečati je treba skrb za zdravstveno varstvo in prehrano učencev, posebno tistih, ki se dnevno vozijo v šolo.
Vzgojno-izobraževalno delo je treba usmeriti tako, da bodo vsi učenci v 8 letih uspešno končali osnovno šolo. Ponavljanje razreda naj bo samo izjemna možnost.
Sodobni pouk in razširjeni program osnovne šole, zlasti pa aktivna samoupravna vloga učencev v vzgojno-izobraževal-nem procesu, zahtevajo zadostne funkcionalne prostore, ki jih je mogoče prilagajati za različne namene, oblike vzgoj-no-izobraževalnega dela in za kulturne naloge šole. Pri gradnjah novih poslopij in adaptacijah obstoječih šol je treba predvideti poleg notranjih prostorov s telovadnicami tudi primerne zunanje površine za šport, telovadbo in tekmovanje šolske
mladine ter rekreacijo odraslih.
Otrokom, ki so v svojem telesnem in duševnem razvoju sicer moteni in ne spadajo v posebne zavode, mora šola s posebno pedagoško pomočjo omogočiti normalen razvoj in uspešno napredovanje.
Osnovna šola sodeluje s starši, jih usposablja za ustrezno družinsko vzgojo in jim pomaga pri vzgoji in izobrazbi njihovih otrok. S tem prispeva k skladnosti družinske in družbene vzgoje in k večjemu skupnemu vzgojnemu učinku družine in šole.
Mladim in odraslim, ki niso uspešno končali osnovne šole, je treba omogočiti, da si pridobijo osnovno splošno izobrazbo z izobraževanjem ob delu. Vsebino, delovne oblike in metode z mladostniki in odraslimi je treba prilagoditi njihovim sposobnostim in starosti.
3. 4 Otrokom in mladostnikom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju mora biti •brezplačno zagotovljeno celostno in neprenehno usposabljanje za življenje in delo. Ti otroci se morajo usposabljati že v predšolski dobi.
Zagotoviti je treba pravočasno odkrivanje motenj in strokovno neoporečno kategorizacijo takih otrok in njihovo pravočasno vključevanje v usposabljanje. Z odgovornostjo je treba spremljati psihofizični razvoj kategoriziranih otrok in jih pravočasno vključiti v reden vzgojno-izobraževalni proces, če so se zanj usposobili.
Glavna skrb je poklicna usmeritev teh otrok, šistema-tično delovno usposabljanje in izobraževanje v posebnih poklicnih šolah in posebnih šolah za specializirane delavce v poklicih, ki ustrezajo njihovim psihofizičnim sposobnostim.
3. 5 Usmerjeno izobraževanje
3. 5. 1 Usmerjeno izobraževanje mora biti kot del celotnega sistema vzgoje in izobraževanja enotno, stopnjevano, zelo prožno in hitro prilagodljivo samoupravnim, znanstveno-teh-nološkim, ekonomsko socialnim, demografskim in drugim spremembam v razvoju naše družbe. Da bi to dosegli, moramo sistem usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji reformirati tako, da se bodo učenci po sklepu vsake učne stopnje lahko vključevali v delovni proces oziroma ustrezni poklic ali takoj nadaljevali šolanje ali pa se nadalje šolali ob delu.
Po ciljih in nalogah šolanja naj bo izobraževanje po končani osnovni šoli vsebinsko zasno-
S
vano tako, da bo možno:
—	nadaljevati in graditi na vzgojno-izobraževalnih dosežkih osnovne šole, pri čemer naj bo splošno in strokovno izobraževanje tesno povezano;
—	usposabljati za poklic, upoštevaje sodobno tehnologijo, razvoj proizvodnje in poklicev, omogočati trajno nadaljnje izobraževanje na višji strokovni ravni in stalno izpopolnjevanju ob delu;
-	združevati teoretični in praktični pouk s proizvodnim delom;
-	zagotavljati dovolj srednjih in visokih strokovnih delavcev za potrebe v organizacijah združenega dela.
3.5.2 Usmerjeno izobraževanje po končani osnovni šoli bomo morali uveljaviti tako, da bo najprej zajelo obvezni in ekvivalentni učni program za vse učence, obvezni izbirni program in fakultativni program. Vsi trije programi so podlaga za usmeritve v naslednjih letih šolanja.
Obvezni program naj razvija sposobnosti, znanje in osebne kvalitete, potrebne za učinkovito nadaljnje izobraževanje in usposabljanje.
Obvezni izbirni program, vezan na učenčevo usmeritev, naj se dopolnjuje z dodatnim fakultativnim izborom iz programa, da bi čim bolje razvili individualne sposobnosti in zadovoljili interese ter nagnjenja učencev. Tako oblikovan učni program — obvezni enotni program za vse učence, obvezni izbirni in fakultativni program — naj omogoča vsem učencem individualni razvoj, poklicno in delovno usposobljenost ter možnost za nadaljnje izobraževanje.
Da bi dosegli tako usmerjeno izobraževanje po končani osnovni šoli, je treba razviti različne prožne organizacijske oblike (npr. šolske centre), ki bodo omogočale programsko diferencirane, horizontalne in vertikalne povezave.
Usmerjeno izobraževanje po končani osnovni šoli naj bo dostopno mladim in odraslim po njihovih sposobnostih in nagnjenjih v skladu z družbenimi potrebami in razvojnimi programi v organizacijah združenega dela.
K dostopnosti in uspešnosti usmerjenega izobraževanja po končani osnovni šoli bodo prispevali kvalitetni učiteljski kadri in racionalna mreža srednjih šol in domov za učence teh šol, mreža, ki bo nastala po načelu policentričnega razvoja v naši republiki.
Zato bo treba spremeniti sedanja učna razmerja in sedanjo periodično organizacijo pouka. Namesto te bo treba vzpostavljati pogodbene odnose med šolo in organizacijami združenega dela. Za pridobivanje temeljnih praktičnih poklicnih znanj bodo potrebne tudi dobro opremljene šolske delavnice.
Usmerjeno izobraževanje po končani osnovni šoli terja konkretno strokovno zasnovo celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema.
3. 5. 3 Visoko šolstvo uresničuje v spremenjenih družbenoekonomskih odnosih proces trdnejšega povezovanja z gospodarskim ter drugimi področji združenega dela.
Ta povezanost terja večjo odprtost visokih šol vsem plastem delavskega razreda, usklajenost programov visokih šol in organizacij združenega dela, pretok strokovnjakov iz prakse v visoko šolstvo in nasprotno ter samoupravno konstituiranje v združenem delu. Da bi izboljšali socialno strukturo študentov v prid delavske in kmečke mladine, je treba za kandidate, ki so ob delu brez formalne izobrazbe razvili velike delovne in umske sposobnosti, organizirati primerne izobraževalne oblike, da bi lahko nadaljevali šolanje.
Da bi izenačili obseg znanja za uspešno vključitev v visokošolski študij, so visokošolski zavodi dolžni sodelovati z organizacijami združenega dela in s srednjimi šolami vseh vrst.
Visokošolski zavodi morajo organizirati sodobne izobraževalne oblike ob delu, jim prilagajati učne načrte in delovne oblike ter razvijati študijske centre.
Visokošolski zavodi se morajo spremeniti v močne centre za izobraževanje in neprenehno izpopolnjevanje visokih strokovnih in znanstvenih kadrov različnih profilov in stopenj, zlasti z dopolnilnim in podiplomskim študijem, ki bodo poglabljali in dalje razvijali teorijo in prakso socialistične samoupravne družbe. Zato je treba v visokem šolstvu doseči naslednje spremembe: na marksističnih idejnih osnovah zasnovano modernizacijo učnih načrtov in programov, da bi na ta način zagotovili osnovni obseg sodobnega znanja in zaželeni profil strokovnjakov, prilagojene učne načrte in programe, predvsem v prvih letih, študijski režim, ki upošteva različno prejšnjo izobrazbo študentov in takšno organizacijo študija, da bodo študenti sproti študirali in opravljali izpite; pedagoški pro-
ces, zasnovan na rezultatih" sodobne znanosti, v katerem študent in profesor s skupnim delom obvladujeta študijsko gradivo in večji učinek pri študiju.
Visokošolski zavodi razvijajo organizacijske oblike, ki omogočajo smiselno povezano raziskovalno in pedagoško delo. Načelo enovitosti pri izobraževalnih in raziskovalnih nalogah na fakultetah in visokih šolah zahteva skupne organizacijske enote za pedagoške in raziskovalne naloge.
Ker dobiva študij vedno bolj interdisciplinarni značaj, vzpostavljajo zavodi organizacijske enote, ki z drugimi raziskovalnimi 'organizacijami in raziskovalnimi enotami pri organizacijah združenega dela zagotavljajo pedagoško in raziskovalno delo ter razvoj smeri praviloma v okviru ene temeljne znanstvene discipline (matičnost). Tak sistem omogoča programsko sodelovanje dislociranih enot, nastajanje močnih delovnih skupin in racionalno uporabo pedagoškega in raziskovalnega potencira. Visokošolski zavodi urejajo te odnose s samoupravnimi sporazumi.
Uveljaviti je treba dogovorjene kriterije za elekcije in reelekcije visokošolskih delavcev. Poleg znanstvene ustvarjalnosti in aktivnega apliciranja znanstvenih dosežkov v prakso je treba enakovredno poudarjati pedagoške sposobnosti in pedagoško uspešnost, socialistično družbeno usmerjenost, samoupravno in tvorno vnemo kandidata v okviru stroke in v širšem družbenem delu.
Pri kadrovanju visokošolskih učiteljev in raziskovalcev je treba dosledno upoštevati načelo o pretoku strokovnjakov iz prakse v visoko šolstvo in iz visokega šolstva v prakso.
Zagotoviti je treba tesnejše sodelovanje med visokošolskimi zavodi in delovnimi organizacijami tudi pri oblikovanju mladih strokovnjakov. Zato je treba uveljaviti poleg delovnih mest rednih asistentov tudi delovna mesta za mlade raziskovalce, ki prihajajo na podiplomski študij iz ddovnih organizacij.
Osnovni koncept študijskih programov mora temeljiti na marksizmu in na načelu, da morajo diplomanti obvladati predvsem temeljno znanje svoje stroke. Zato je treba izločiti zastarelo, ožje usmerjene predmete pa prenesti v okviru specializacije in trajnega izobraževanja ob delu. Z natančno opredeljenim obsegom in vsebino znanja in z uvajanjem intenziv-
nejšega individualnega dela s študenti, z uvajanjem metod raziskovalnega dela v študijski proces, s čimer se razvijata mišljenje in kritičnost, je treba doseči takšno učinkovitost študija, da bodo študenti diplomirali v predvidenem roku. Intenzivnost študija je treba izboljšati tudi s smotrnejšo zasnovo študijskih programov. Ta vsebuje temeljni del, obvezni, usmerjeni in fakultativni. Bolje je treba izrabiti čas s sodobnimi učnimi metodami. Opredeliti je treba zahtevnost študija in odgovornost visokošolskih pedagoških delavcev, študentov in zainteresiranih organizacij združenega dela za študijski uspeh. Sestavni del redne dejavnosti visokošolskih učiteljev je neposredno mentorsko delo s študenti.
Študij na fakultetah in visokih šolah traja štiri leta, izjema je medicinska fakulteta, kjer traja študij pet let. Na višjih šolah traja študij dve leti.
S samoupravnim povezovanjem, s smiselno vsebinsko in organizacijsko delitvijo dela izpolnjujejo visokošolski zavodi in njihova združenja zahtevo po racionalnem in učinkovitem sistemu našega visokega šolstva. Pri tem se vključujejo tudi v jugoslovanski visokošolski sistem, tako da prek medrepubliškega dogovarjanja z visokošolskimi zavodi in njihovimi združenji drugih republik in pokrajin usklajajo stališča do temeljnih vprašanj visokega šolstva in se v skupnem interesu vsebinsko in organizacijsko povezujejo.
Ker je visokošolski študij zahteven in obstajajo potrebe po stalnem prelivanju novih znanstvenih in tehnoloških spoznanj, morajo biti visokošolski zavodi in njihova združenja povezana z enakimi in sorodnimi institucijami v svetu.
3. 5. 4 Spričo pospešenega znanstvenega, tehničnega in družbenega razvoja ter vse večjega vpliva znanja in izobrazbe na ta razvoj je izobraževanje, izobraževanje ob delu in vključevanje dela v izobraževanje, dejavnost, ki traja vse življenje. Pri tem naj temeljne organizacije združenega dela zlasti:
—	zagotovijo hitrejši dvig izobrazbene strukture in ravni zaposlenih z načrtnim širjenjem možnosti za organizirano izobraževanje ob delu na šolah vseh stopenj in v institucijah za izobraževanje odraslih;
—	v okviru sistema nenehnega izobraževanja zaposlenih omogočajo, da bodo delovni ljudje nenehno bogatili svoje delovne, samoupravljavske in
življenjske izkušnje z novimi dosežki človeštva.
Sistem izobraževanja odraslih mora biti kot del celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema programsko usklajen s potrebami in interesi delovnega človeka, organizacij združenega dela in celotne družbe; po organizaciji pa prožen in povezan z delom ter družbeno aktivnostjo odraslih in v metodah in oblikah sodoben ter prilagojen psihofizičnim značilnostim odraslih.
Organizacije združenega dela morajo okrepiti svoje izobraževalne centre in službe ali podpreti razvoj izobraževalnih centrov pri delavskih univerzah ah drugih izobraževalnih organizacijah, ki služijo hkrati več organizacijam. Družbenopolitične skupnosti pa naj bistveno okrepijo kadrovske in materialne razmere delavskih univerz, da bodo lahko uresničevale dolgoročnejšo programsko usmeritev v skladu s celotnimi izobrazbenimi potrebami občanov.
4.	DRUŽBENA VLOGA IN USPOSABLJANJE UČITELJEV
Učinkovitost vzgojno-izobraževalnega dela in doseganje družbenih vzgojno-izobraževal-nih smotrov je zelo odvisna od učitelja, od njegove strokovne in pedagoške usposobljenosti, motiviranosti in zavzetosti za pedagoško delo, družbenopolitične razgledanosti, idejne in svetovnonazorske usmerjenosti.
Vloga učiteljev zahteva v razmerah, ko se izobraževanje razvija na samoupravnih družbenih temeljih, trajno in odgovorno doseganje vzgojnih in izobraževalnih smotrov ob aktivnem sodelovanju učencev in študentov.
V združenem delu in pri svobodni menjavi dela imajo učitelji enak družbenoekonomski položaj kot drugi delavci. Takšen položaj terjata vrednost in družbeni pomen njihovega dela. Utrditev takšnega družbenoekonomskega položaja bo prispevala k odpravljanju kadrovske zadrege, zagotovljeno bo za-
dostno število usposobljenih učiteljev za vse oblike vzgoje in izobraževanja mladine in odraslih.
Smotri našega vzgojno-izobraževalnega sistema zahtevajo kvalitetne vzgojiteljske in učiteljske osebnosti. Učitelj mora ustrezati s strokovno pedagoškim in s svojim svetovnim nazorom, to je z dosledno marksistično orientacijo in socialistično moralno opredeljenostjo. To opredeljenost mora izkazovati z družbenopolitično dejavnostjo v šoli in zunaj nje in z osebno vnemo za vrednote samoupravne socialistične družbe, s pristnim patriotizmom do ožje in širše domovine in s prizadevanjem za osvoboditev dela in delovnega človeka.
Učitelji morajo teoretično in praktično obvladati strokovno področje, obenem pa pedagoško, andragoško, psihološko, metodično in družboslovno-ekonomsko znanje, zasnovano na marksističnih znanstvenih temeljih. Zato je treba takoj reformirati šole za izobraževanje učiteljev in zagotoviti sodobno izobraževanje pedagoških in andragoških delavcev.
V pripravniški dobi mora biti vsem učiteljem omogočeno sistematično uvajanje v pedagoško prakso ob mentorstvu izkušenih učiteljev in ravnateljev.
Vodstveni kadri imajo v vzgojno-izobraževalnem sistemu izredno pomembno vlogo. Izbirati jih je treba po pedagoški praksi in strokovni razgledanosti, moralno-političnih, idejnih kvalitetah in organizacijskih sposobnostih.
Družbeno in strokovno izpopolnjevanje učiteljev naj bo načrtno in učinkovito. Nosilci izpopolnjevanja so kadrovske šole in pedagoška služba. Sistem družbenega in strokovnega izpopolnjevanja učiteljev temelji na njihovem aktivnem sodelovanju pri izpopolnjevanju vzgoje in izobraževanja, na načrtnem samoizobraževanju, na sistemu permanentnega izobraževanja in ustvarjalni uporabi novih dosežkov. Treba bo žago toviti moralno in materialno sti-
mulacijo in tak sistem napredovanja učiteljev, ki bo nagrajeval močnejšo družbeno angažiranost v vzgojno-izobraževalnem procesu, strokovno znanje in kvalitetne delovne metode.
5.	ZNANSTVENE
IN STROKOVNE SLUŽBE
V SISTEMU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Raziskovalno in razvojno delo na področju vzgoje in izobraževanja je interdisciplinarno in povezuje raziskave na področju pedagogike, andrago-gike, psihologije, ekonomije, sociologije, filozofije in drugih temeljnih znanosti in znanstvenih disciplin.
Načrtno je treba spremljati in ovrednotiti pobude, novosti, delovne uspehe in prizadevanja najboljših učiteljev in vzgojno-izobraževalnih organizacij ter jih v posplošeni in uporabni obliki uveljaviti v vzgojno-iz-obraževalni praksi. Pri novih spoznanjih in pri njihovi uporabi mora biti učitelj neposred-neje vključen v proces raziskovalnega, strokovno-proučeval-nega in razvojnega dela.
Pedagoška služba spremlja, proučuje in nadzoruje, kako se uveljavljajo družbeni vzgojno-iz-obraževalni smotri, svetuje pedagoškim delavcem izboljšave pri njihovem delu, prenaša dosežke pedagoške znanosti in druge inovacije v vzgojno-iz-obraževalno delo, preizkuša njihovo vrednost v praksi in s svojimi ugotovitvami seznanja znanstveno-raziskovalne organizacije in širšo družbeno javnost. V sodelovanju z visokošolskimi zavodi, znanstvenimi in drugimi inštitucijami ter s strokovnimi društvi pripravlja predmetnike in učne načrte, skrbi za pedagoško in družbenopolitično izpopolnjevanje pedagoških delavcev, za učbenike in učno tehnologijo ter sodeluje pri sestavljanju in realizaciji razvojnih projektov in pri znanstvenih in drugih raziskovanjih.
Strokovne službe za poklicno usmerjanje in šolske svetovalne službe, ki povezujejo šolsko delo s specialno pedagoško
l
zdravstveno in psihiatrično obravnavo učencev, je treba hitreje razvijati.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z raziskovalnim in strokovno razvojnim delom, bodo morale sproti reševati temeljna teoretična in konkretna vprašanja na področju vzgoje in izobraževanja in njihovo uporabo v pedagoški praksi in vprašanja o organizacijskih oblikah pouka na različnih stopnjah in oblikah vzgoje in izobraževanja.
Uveljaviti bodo morale tehnološko, metodično in didaktično modernizacijo dela pri vseh nosilcih in pri vseh oblikah vzgoje in izobraževanja. .
Resolucija o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja je družbeni dogovor med delovnimi ljudmi. za uspešno vsestransko rast mladine in stalno izpopolnjevanje vseh zaposlenih ljudi. Njena načela in smernice veljajo za vzgojne in izobraževalne organizacije in za vse druge dejavnike, ki skrbe za vzgojo mladine in odraslih kot ustvarjalnih osebnosti naše samoupravne socialistične družbe.
Resolucija bo v prihodnjih letih doživljala dopolnitve, ki jih bo narekoval naš družbeni razvoj. Vendar taka, kakršna je, obenem s sklepi in priporočili skupščine SR Slovenije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja in z drugimi dokumenti predstavlja programski dokument, ki učence, študente, učitelje in vse druge prizadete dejavnike družbeno in politično obvezuje vse dotlej, dokler ne bo uresničen.
Na podlagi sprejetega osnutka resolucije pripravi republiški sekretariat za prosveto in kulturo v sodelovanju z vsemi odgovornimi republiškimi institucijami, kot so univerza in visokošolski združenji, pedagoški inštitut, zavod za šolstvo SR Slovenije in drugi, aneks k resoluciji, v katerem bodo natančno opredeljene posamezne naloge, njeni nosilci in program uresničevanja.





\

/. ;



- •








■









.










.
■
r